Bruselj, 19.11.2004

COM(2004) 757 končno

SPOROČILO KOMISIJE SVETU EVROPSKIH SKUPNOSTI, EVROPSKEMU EKONOMSKEMU IN SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Izzivi za evropsko informacijsko družbo po letu 2005

VSEBINA

1. Uvod 3

2. Prispevek IKT k lizbonskim ciljem 3

3. stalna potreba po politiki za informacijsko družbo 4

4. teme za politiko Informacijske družbe po letu 2005 6

5. Sklepi 9

1. Uvod

Na Evropskem svetu v Lizboni marca leta 2000 so voditelji držav in vlad Evropske unije sprožili strategijo za pripravo EU za izzive v novem stoletju. Ta je postala znana kot „Lizbonska strategija“. Cilji, zastavljeni v Lizboni – visoka rast, več boljših delovnih mest in večja socialna vključenost –, so ambiciozni. Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) so bile določene kot tiste, ki igrajo ključno vlogo pri doseganju teh ciljev. Ta ključna vloga „informacijske družbe za vse“ je bila potrjena na pomladanskem Svetu 2004[1] in v zadnjem Kokovem poročilu[2].

Kot odgovor na to je Evropska komisija sprožila iniciativo eEuropa, da bi tako dala politični impulz razvoju informacijske družbe. V celoti gledano, je bila iniciativa eEuropa uspešna. Obravnavala je prave teme in je tako katalizirala razpravo o politiki informacijske družbe po vsej Evropi in izven nje. Trenutni akcijski načrt eEuropa se izteče v letu 2005 in zadnji srednjeročni pregled je potrdil, da so njegovi glavni cilji do takrat še vedno veljavni.

V tem kontekstu je primerno napraviti bilanco dosežkov, upoštevajoč prihodnje izzive in določiti politike, da bi izzive lahko opredelili. To sporočilo namerava sprožiti široko politično razpravo o strategiji informacijske družbe v EU po letu 2005[3]. Podaja glavna področja razlikovanja politike na ravni EU.

2. Prispevek IKT k lizbonskim ciljem

IKT so ključna komponenta Lizbonske strategije. Njihova pomembnost izhaja iz prispevka, ki ga dajejo celotnim ekonomskim dosežkom in tudi iz koristi, ki jih nudijo celotni družbi. Pomembnost IKT lahko povzamemo, kot sledi:

- Prvič, oprema in storitve sektorja IKT so pomembne same po sebi. S 4 odstotkov BNP EU v zgodnjih 90-ih so zrasli na okoli 8 odstotkov in predstavljajo 6 odstotkov zaposlenosti EU v letu 2000[4]. So eden od najbolj inovativnih sektorjev, ki predstavlja 18 odstotkov vseh izdatkov EU za raziskave in razvoj (R&R)[5]. So eden najbolj produktivnih segmentov z 9 odstotno letno rastjo produktivnosti v obdobju 1996-2000[6].

- Drugič, IKT so osrednji element za rast produktivnosti in izboljšanje konkurenčnosti. Štirideset odstotkov rasti produktivnosti v EU med letoma 1995 in 2000 lahko pripišemo IKT[7]. Ekonomska rast IKT izhaja neposredno iz rasti in inovacij na trgih IKT blaga in storitev in iz uporabe IKT pri povečanju poslovne učinkovitosti. Prav tako IKT predstavljajo sestavni del vseh industrijskih in storitvenih trgov, bodisi zaradi vključevanja IKT komponent v blago (npr. v širokopotrošne izdelke, avtomobile, medicinske naprave) ali kot del servisnih uradov (sledenje pošiljk, e-bančništvo). Empirični dokazi kažejo, da vrzel v produktivnosti Evrope v primerjavi s produktivnostjo ZDA lahko razložimo z manjšim obsegom investicij v IKT.

- Končno, IKT omogočajo rast državljanskih pravic in kakovosti življenja . IKT omogočajo več boljših storitev večjemu številu ljudi. Nova informacijska orodja pomagajo pri izboljšanju preglednosti in odprtosti ter izboljšanju odnosov med vlado in državljani. IKT so torej močno orodje za ohranjanje in pospeševanje različnosti in kulturne dediščine v Evropi, ker omogočajo odprt dostop do vsebin.

Več držav EU se odlikuje zaradi rasti inovacij v IKT[8]. Vendar je treba povprečne evropske dosežke pri uresničevanju potencialov IKT bistveno izboljšati. Ob upoštevanju dejstva, da lizbonski cilji še zdaleč niso doseženi, je bistveno, da Evropa popolnoma izkoristi priložnosti IKT[9].

3. stalna po TREBA PO POLITIKI ZA INFORMACIJSKO DRUžBO

Izkoriščanje potencialov, ki jih nudijo IKT, zahteva v naslednjih letih uresničevanje posebnih IKT politik. Še vedno smo v začetni fazi uporabe teh tehnologij. Pospeševanje širšega zagona je odvisno od naših sposobnosti, da se širše lotimo tistih stvari, katerih rast je odvisna od uporabe teh tehnologij. V splošnem IKT pospešujejo korak tehnološkega napredka, posodobitve in strukturne prilagoditve naših ekonomij.

- Veliko je bilo že doseženega z razvojem in uporabo IKT. Še veliko več pa bo prinesla prihodnost. Tako je bilo npr. julija 2004 v EU 15 80 % prebivalstva dosegljivega preko širokopasovnega omrežja, vendar je bilo v povprečju le 7,7 % naročnikov [10]. Skupaj z zadnjo rastjo mobilnih storitev tretje generacije to predstavlja pomemben potencial za nadaljnjo rast v naslednjih letih. Razen tega so v nastajanju nove prelomne tehnologije[11]. Trenutne politike, kot so tiste za urejanje politik spektra, se bodo morale prilagoditi novemu razvoju.

- Pomemben razvoj se dogaja na globalni ravni. Svetovni trg IKT se hitro širi. Z vstopom novih akterjev na trg postaja tudi vedno bolj konkurenčen. Med letoma 1992 in 2001 so izdatki za IKT na Kitajskem, v Indiji in v Braziliji hitro naraščali, v povprečju med 20 in 35 % letno v celotnem obdobju[12]. EU mora skrbno zasledovati razvoj v teh državah, da bi razumela njegove posledice. Ravno tako bo pomembno za EU, da bo sodelovala pri odločitvah o globalni strukturi in upravljanju omrežij.

- Močna prisotnost v raziskavah in razvoju je bistvena za splošno razvitost sektorja IKT in za njegovo rast v ekonomiji na splošno. Vlade in Evropska unija spodbujajo in podpirajo razvojna prizadevanja evropskih podjetij z ustvarjanjem ugodnih znanstvenih, finančnih in podjetniških okolij. Na evropski ravni je Okvirni program imel pomembno vlogo. Potreba po R&R v IKT nenehno narašča in raziskave je treba dopolniti s prizadevanji za pospeševanje inovacij, ki jih usmerjajo IKT, kot je to predvideno v predlaganem okviru za inovacije in konkurenčnost[13]. Ravno tako obstaja naraščajoča potreba po raziskavah o socialno-ekonomskem vplivu uporabe IKT v raznih sektorjih, vključno z močnejšim partnerstvom zainteresiranih in javno-zasebnem partnerstvu ter boljšim usklajevanjem nacionalnih in regionalnih pobud.

- Urejanje IKT aktivnosti in še posebej elektronskih komunikacij bo ostalo ključno za ustvarjanje okolja, ki vodi do povečanja investicij, več inovacij, novih storitev in nižjih cen. Novi regulatorni okvir za elektronske komunikacije velja od leta 2003. Obstaja potreba po zagotovitvi popolne in učinkovite uvedbe ter primernosti za okolje, kjer se tehnologije hitro razvijajo.

- Obstajajo še druge regulatorne zadeve, ki imajo pomembne posledice za razvoj IKT. To zadeva zaščito avtorskih pravic, pravila za plačila preko mobilnih telefonov in drobna plačila, zaščito zasebnosti in potrebo po agencijah za izvrševanje zakonov. Usklajena prizadevanja so potrebna za določitev in uvedbo rešitev, ki bodo zaščitile upravičeno zanimanje, ki ga morajo pokazati ustrezna poslovna in regulatorna okolja, ki bodo dovoljevala popolno izrabo koristi IKT.

- Treba je tudi povezati različne pobude EU o informacijski družbi. Omrežena ekonomija bo popolnoma izrabila svoj potencial, če bodo odpravljene sektorske meje in bo zagotovljeno družbeno enakomerno naraščanje uporabe IKT. Naraščanje ePoslovanja se na veliko spodbuja s povečanjem sposobnosti poslovanja in administracije, da komunicira in izvaja medsebojne on-line transakcije.

- Upoštevajoč današnjo naraščajočo odvisnost od odprtih omrežij in IT sistemov, predstavljajo slabosti in ranljivosti teh sistemov resno grožnjo. Potrebno je tesno mednarodno sodelovanje med tržnimi sektorji, da bi se lahko lotili varnostnih groženj in bi preprečili kibernetski kriminal. Varnost interneta bo ostala na visokem mestu na seznamu zahtevanih aktivnosti za podporo stabilnosti in robustnosti interneta, prav tako kot tudi pripravljenost na tveganja in upoštevanje pravil skupaj z uporabo in upravljanjem.

- Same vlade so pomembni dobavitelji in uporabniki IKT. Tako vplivajo na rast IKT, kadar uporabljajo lastne nabavne politike za podporo sodobnim izdelkom in storitvam in s povečanjem ponudbe on-line storitev (eVlada, eZdravje, eUčenje itd.). Razviti morajo širok pristop za izkoriščanje potencialov IKT za spodbujanje večje učinkovitosti in uspešnosti javnega sektorja in sicer s prilagajanjem on-line storitev poslovnim potrebam in potrebam državljanov.

- Učinkovita uporaba IKT bo s časom postajala vse bolj zapletena. Hitro se spreminjajoči standardi in orodja ter njihova interoperabilnost zahtevajo stalno in posebno pozornost. Tako morajo v prizadevanju za učinkovito uporabo novih dosežkov IKT imeti mala podjetja dostop do primernih in usmerjenih podpornih storitev, ki si jih lahko privoščijo.

Iz teh razlogov je potrebno, da imajo države imele skladne politike, vezane na IKT. To je sporočilo o politiki, ki jo je pospeševala Evropska unija pri trenutnem delu na Svetovnem vrhu o informacijski družbi.

4. teme za politiko Informacijske družbe po letu 2005

Pri naraščajoči razpršenosti IKT pospešuje spremembe, ki niso samo tehnološke. Uporaba IKT ima za posledico nove načine komunikacije in medsebojnega vpliva med državljani, podjetji in državo, kar vodi do novih socialnih in ekonomskih struktur in novih načinov vladanja.

Na osnovi najnovejših izkušenj s politiko EU o informacijski družbi, je Komisija določila številne ustrezne primere za razvoj skladne in v bodočnost usmerjene politike evropske informacijske družbe po letu 2005[14].

4.1. Vsebine in storitve

Veliko število uporabnikov že ima dostop do infrastrukture in storitev, ki dovoljujejo dostavo različnih vrst digitalnih vsebin. To pomeni, da obstajajo velike tržne priložnosti za razvoj privlačnih vsebin, ki bodo koristne za uporabnike in ekonomijo. Vendar je napredek na tem področju počasen.

Avdiovizualne in multimedijske vsebine so na splošno gonilna sila uspeha novih tehnologij in še zlasti širokopasovnega prenosa. Zato je pomembno, da Evropska unija igra aktivno vlogo pri podpori dobaviteljem vsebin in pospeševanju pojava inovativnih storitev. Razvoj novih storitev in vsebin je upočasnjen zaradi mnogih ovir: nekatere so regulatorne narave, kot npr. negotovost pri uporabi pravil o finančnih storitvah za plačilo preko mobilnih telefonov ali pri razvoju in sprejemljivosti sistemov, ki dovoljujejo upravičeno uporabo vsebin, skladnih z obstoječimi pravili pravic intelektualne lastnine. Nekatere so povezane s tržiščem, kot je npr. težava z vzpostavitvijo sistemov ali težave z interoperabilnostjo, pomanjkanje prijaznosti do uporabnika in dostopa ter situacije, ko nove storitve konkurirajo obstoječim. Druge težave so povezane s situacijami prevladujočega položaja na trgu. Rast trga novih storitev in vsebin bo odvisna od sposobnosti, da se poiščejo ustrezne rešitve za dolg seznam tem, ki se tičejo javnih in zasebnih sektorjev.

4.2. eVključenost in državljanstvo

Politike, poznane kot „eVključenost“, so usmerjene v zagotovitev enakega dostopa in razpoložljivosti IKT storitev za vse, ob zmernih stroških. Pomembnost takih politik narašča, ko IKT prodira v družbo. Državljanstvo predpostavlja sodelovanje vseh v družbi, vendar se sooča z novimi izzivi ob naraščanju uporabe IKT v vsakodnevnem življenju. Nove in zapletene tehnologije ustvarjajo tveganje, da se nekateri sektorji družbe ne bodo sposobni soočiti z njimi. eVključenosti se je treba lotiti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Digitalna pismenost naj bi zagotovila, da bodo državljani imeli potrebne kritične veščine, da bodo sposobni popolne in uspešne uporabe IKT. Politike eVključenosti naj zagotovijo digitalno pismenost za vsakogar v družbi. Zagotovijo naj enostavno uporabo tehnologij ter od samega začetka zagotovijo vsebine in storitve za preprečevanje novih digitalnih ločevanj. Izziv je še večji glede na spremembe, s katerimi bo EU soočena v naslednjih letih. Napovedi kažejo, da bo v nekaterih državah članicah v letu 2020 blizu 40 % prebivalstva starejšega od 65 let[15].

Te politike so popolnoma potrebne, vendar je njihova izvedba zelo zapletena. Zahtevajo precejšen obseg raziskovalnega dela, ki ga zelo verjetno ne bo opravil samo zasebni sektor. Javni sektor lahko da pomemben zagon za obravnavanje teh težav. Evropska unija z Okvirnimi programi vzpodbuja in podpira raziskovalna prizadevanja na tem področju. Naraščajoča kulturna različnost, tudi na lokalni ravni, dodatno povečuje nujnost ukvarjanja z novim digitalnim ločevanjem.

4.3. Javne storitve

Uporaba IKT na tem področju je usmerjena k izboljšanju kakovosti opravljenih storitev, k povečanju demokratičnosti in preglednosti. Trenutno obstaja močan politični zagon za reformo javnega sektorja, da bi tako dosegli večjo učinkovitost in uspešnost. Ta zagon narekuje potreba po soočenju z družbenimi spremembami, kot sta staranje in priseljevanje, medtem ko morajo biti javni stroški pod nadzorom, še zlasti v zdravstvu in sektorju socialnih storitev, zboljšati pa se mora splošna raven kakovosti.

Na tem področju je več političnih izzivov. Najprej vlaganje v IKT ni dovolj. Kot je prikazano spodaj, mora vlaganje spremljati reorganizacija, ki pa jo je pogosto težko izvesti. Drugič so tu težave zaradi pomanjkljive interoperabilnosti različnih storitev, različnosti upravnega prava in praks v državah, zadev v zvezi z upravljanjem identitete, pa do včasih nezadostne stopnje zanesljivosti in varnosti uporabljenih omrežij. Nadalje so izboljšave na tem področju zlasti pomembne za MSP, ker so ta nesorazmerno prizadeta z administrativnimi obremenitvami. Podjetja, še zlasti mala, morajo biti sposobna opraviti čimveč on-line postopkov. Da bi to lahko dosegla, mora biti omogočena predložitev dokumentov s pooblaščenimi elektronskimi podpisi. Končno ostaja prednostna naloga tudi čezmejna razsežnost javnih storitev[16]. Še posebej sta primera ključnih vseevropskih storitev, za katera bi si lahko prizadevali, registracija podjetij in mobilnost državljanov na enem mestu.

4.4. Veščine in delo

Analiza učinkov uporabe IKT prikazuje, da se najboljši rezultati dobijo kot kombinacija reorganizacije postopkov in vlaganj v veščine IKT. To kliče po ojačitvi komponent IKT v vseh postopkih učenja in usposabljanja, da bi pokazali vpliv na delovne postopke in kako je treba spremeniti prakso za korist uporabnika. Obstaja pa tudi potreba po dostopnosti veščin IKT za vse državljane. To verjetno predstavlja največji politični izziv.

Istočasno IKT podpirajo pridobivanje in osveževanje veščin. Slednje omogočajo bolj ekonomsko obnašanje, manj vezano na določene lokacije in čas ter lažje prilagodljivo za zadovoljevanje posebnih potreb.

Izziv zaposlovanja Evrope se odraža v razpravi o vrzeli v produktivnosti Evrope glede na ZDA. Ključna pri tem je uporaba IKT na delovnem mestu in to na način, ki dviga učinkovitost, izboljšuje kakovost dela in ustvarja nova delovna mesta. Del lizbonske agende je tudi povečanje udeleženosti delovne sile. IKT lahko pomaga pri doseganju teh ciljev tako, da omogoča lažji dostop do dela, npr. za delavce s skrajšanim delovnim časom in delo na domu in z odlašanjem upokojitve.

Istočasno mora Evropska unija z razčiščevanjem strateških posledic globalnih virov odgovoriti na globalni konkurenčni pritisk in se usmeriti na pravilno bodoče globalno pozicioniranje. To vključuje uspešne temelje za raziskave in razvoj in razpoložljivost široko in globoko usposobljene delovne sile, ki bo uspešna v najnovejših tehnologijah IKT. Javne politike se morajo ukvarjati z vsemi temi pogledi. To mora biti dopolnjeno z raziskavami za razvoj storitev in aplikacij, sposobnih udejanjanja z uporabo primernih tehničnih rešitev.

4.5. IKT kot ključen industrijski sektor

IKT industrija je pomemben ekonomski sektor svoje vrste, ki obsega informacijske tehnologije, elektronske komunikacije in trg avdiovizualnih sredstev. EU je že davno spoznala, da je to ključni sektor, katerega razvoj je treba spodbujati. Nedavno je presenetljiva rast drugih trgov, še zlasti v Aziji in Latinski Ameriki, potegnila proizvodnjo, raziskave in standardizacijo proti tem območjem.

Zato v splošnem obstaja nujna splošna potreba napraviti Evropo bolj zanimivo za vlaganja in ustvarjanje visoko kakovostnih delovnih mest. Osrednji impulz industrijske politike EU je ustvarjanje jasnega in enostavnega okolja, ki omogoča konkurenco[17]. V letu 2005 bo Komisija analizirala konkurenčnost sektorja in predlagala ustrezne ukrepe politike. Razen tega so raziskave IKT ključnega pomena. R&R prizadevanja predstavljajo glavno determinanto prispevka IKT za rast produktivnosti. Komisija je že predstavila smernice za bodočo politiko Evropske unije, da bi tako podprla takšna razvojna prizadevanja[18].

4.6. Interoperabilnost

Ker so aplikacije na osnovi IKT čedalje bolj uporabne, se povečuje potreba po njihovi združljivosti, t.j. po zbliževanju med fiksnimi in brezžičnimi omrežji in med telekomunikacijskimi in avdiovizualnimi sredstvi. Interoperabilnost ima za operaterje omrežij mnogo oblik, kar omogoča medsebojno povezavo z drugimi omrežji; kar ponudnikom vsebin in storitev omogoča delovanje preko ustreznih platform. Uporabnikom omogoča nakup naprave in njeno uporabo za dostop do storitve in za nalaganje vsebin iz različnih virov.

V splošnem na interoperabilnosti in standardih delajo in jih izbirajo operaterji na trgu. Pričakuje se, de se bo delo evropskih organizacij za standardizacijo CEN, CENELEC in ETSI v eEuropa 2002 in 2005 nadaljevalo v odnosu glede na nove prioritete. Dodatno morajo vlade pozorno spremljati napredek na teh področjih. V nekaterih okoliščinah se jim bo lahko zdelo potrebno podpreti zainteresirane pri iskanju skupnih rešitev. V nekaterih področjih, ki so pomembna za določene javne politike, bo morda potrebno zahtevati uporabo odprtih standardov.

4.7. Zaupanje in odvisnost

Uporaba interneta začenja prodirati v dnevno življenje državljanov. Predpogoj za njegovo razširjenost je v dokazu, da je vreden našega zaupanja. Varovanje, zaščita zasebnosti in lastnine in splošno vladanje sektorja so nepogrešljivi za graditev zaupanja državljanov v informacijsko družbo. To je zlasti pomembno v smislu zaskrbljenosti potrošnikov glede izgube zasebnosti, nepoštenih ali nezakonitih komercialnih praks, nezaželene komunikacije, kot tudi odnosa do nezakonitih in škodljivih vsebin ter zaščite manjšin. Mnogo naporov je bilo vloženih v to, da bi internet prešel v tako stanje, da bi bil internet varnejši za otroke, imel sisteme za upravljanje tveganja in incidentov ter bil uspešen v akcijah proti spamom. Nadaljnja razsežnost se nanaša na odvisnost od sistemov in omrežij. Infrastrukture modernega življenja, npr. v bančništvu, financah, zdravstvu, energetiki, transportu in drugem, so v veliki meri odvisne od IKT in so vzajemno odvisne, tako da napake lahko pustijo daljnosežne posledice.

Istočasno sta zasebnost in zaščita podatkov postali vedno bolj pomembni zadevi, ki omogočata relativno lahek dostop do obsežnih informacij o osebah in intelektualni lastnini.

4.8. Izkoriščanje IKT v podjetjih

Učinkovita uporaba IKT s strani podjetij je eden od dejavnikov uspešnosti za izboljšanje evropske konkurenčnosti. Vendar učinkovito naraščanje novih poslovnih procesov in osvojitev novih poslovnih modelov za izkoriščanje potencialov IKT ostaja izziv, še zlasti za milijone evropskih MSP. Nižje in počasnejše vlaganje v IKT v Evropi so jasen makroekonomski pokazatelj, da Evropa ne vlaga v povečanje produktivnosti IKT toliko kot ZDA. Dodatno na evropske dosežke vpliva tudi velik del MSP, ki so še vedno za velikimi podjetji, ne samo glede uporabe IKT infrastrukture, temveč tudi na nivoju razvitosti uporabe IKT.

5. SKLEPI

To sporočilo razpravlja o širši uporabi IKT za stalno pozornost politike do vprašanj vezanih na IKT ter predstavlja nekatere ključne politične izzive, s katerimi se sooča EU, ko gleda na naslednjih pet let lizbonske agende. Graditi moramo na obsežnem delu, izvršeno v politiki EU o informacijski družbi. Obstaja potreba po izrazitih in velikih pozitivnih učinkih IKT in – bolj splošno – informacijske družbe, da premaga strah pred novimi tehnologijami in zaskrbljenost o naraščanju digitalne ločenosti. Na ekonomski strani ni osrednja tema samo zagotovitev širšega sprejema IKT, pač pa tudi kako zavarovati in napraviti vlaganja v IKT bolj učinkovita in kako graditi na izkušnjah, da bi se ugodnosti še bolj razširile.

To sporočilo naj sproži razmišljanje o novi viziji informacijske družbe, ki naj bi nastala v začetku leta 2006. Komisija se bo v naslednjem letu posvetovala z interesenti, vključno z Evropskim parlamentom, Evropskim ekonomskim in socialnim odborom in Odborom regij, kot tudi s svetovalno skupino eEvropa in bo sestavila novo politično agendo.

Komisija vabi države članice k aktivni vlogi pri izdelavi nove politike informacijske družbe za naslednja leta in jih poziva, da odgovorijo na določene teme tega dokumenta.

[1] „Poročilo Komisije pomladanskemu Evropskemu svetu. Ustvarjalna Lizbona. Reforme za razširjeno Evropo“ COM(2004) 29.

[2] „Soočenje z izzivom. Lizbonska strategija za rast in zaposlovanje“, poročilo Skupine visokih predstavnikov, ki ji je predsedoval Wim Kok, november 2004.

[3] Sklicevanje na zadnjo konferenco pod nizozemskim predsedstvom, Amsterdam 29-30 september 2004, www.ICTstrategy-eu2004.nl in na prispevek svetovalne skupine eEuropa

[4] Glejte „Meritve OECD o informacijski ekonomiji 2002“; „OECD Information Technology Outlook“ 2004

[5] Primerjalna raziskava IDATE za IKT v velikih industrijskih državah (Končno poročilo 08.4.02)

[6] Lastni izračuni na osnovi zbranih podatkov GGDC (Groningen Growth and Development Centre), predstavljeni v ekonomskem članku ECFIN (Evropska ekonomija - European Commission Economic Paper, št. 208, julij 2004)

[7] „Ekonomija EU: pregled 2003“, COM(2003) 729

[8] Obstajajo najmanj tri evropske države med zgornjimi petimi, ki se na različne načine poskušajo uvrstijo na svetovno lestvico dosežkov v e-pripravljenosti, kazalnikih informacijske tehnologije ali digitalnih dostopih. Glejte npr. Svetovno poročilo WEF o IT; Enota za poslovne informacije časopisa Economist, kazalnik ITU o digitalnih dostopih.

[9] „Poročilo Komisije pomladanskemu Evropskemu svetu. Ustvarjalna Lizbona. Reforme za razširjeno Evropo”COM(2004) 29

[10] Vir: Odbor za komunikacije

[11] Zadnja študija, ki je bila izdelana pod nizozemskim predsedstvom „Razmislek o agendi IKT“ (Price Waterhouse Coopers, Avgust 2004) omenja identifikacijo na osnovi radijskih frekvenc (RFID) kot možen primer takih prelomnih tehnologij.

[12] Glejte „OECD-jev pregled informacijske tehnologije 2004“.

[13] Glejte „Finančne perspektive 2007-2013“ COM(2004) 487.

[14] „Vmesni pregled eEurope“ COM(2004) 108, in „Akcijski načrt eEuropa 2005: Dopolnitev”, COM(2004) 380.

[15] Glejte IPTS/ESTO „eZdravje v kontekstu starajoče se evropske družbe. Študija o bodočnosti.“ Končno poročilo, april 2004.

[16] Kot je nakazano v vseevropskih programih, kot sta eTen ali IDABC.

[17] V ta namen Komisija trenutno študira politike IKT sektorja na nacionalni in regionalni ravni in namerava kmalu sprožiti razpravo najpomembnejših interesentov z državami članicami in industrijo, glej tudi „Pospeševanje strukturnih sprememb industrijske politike za razširjeno Evropo“ COM(2004) 274.

[18] Glejte „Znanost in tehnologija: ključ do bodočnosti Evrope. Smernice za bodočo politiko EU za podporo raziskovanju” COM(2004) 353.