Bruselj, 26.10.2004

KOM(2004) 711 končno

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o prihodnjem razvoju Energetske pobude EU in o načinih ustanavljanja energetskega sklada za države AKP

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o prihodnjem razvoju Energetske pobude EU in o načinih ustanavljanja energetskega sklada za države AKP

1. UVOD

Energija je nujna za vse človeške dejavnosti in dostop do sodobnih energetskih storitev je predpogoj za družbeni in gospodarski razvoj. Vendar pa v današnjem svetu dostop do energije ni enakopravno in pošteno porazdeljen.

Medtem ko so države OECD, ki predstavljajo 70 % svetovne porabe energije, zmanjšale svojo izpostavljenost energetskim šokom, so države v razvoju tem šokom vedno bolj izpostavljene. Na splošno so bolj odvisne od uvožene nafte in porabijo dvakrat toliko nafte na enoto gospodarske proizvodnje. Poleg tega imajo nihanja cen energije večji vpliv na njihova gospodarstva zaradi nestabilnega finančnega stanja. Končno je dostop do sodobnih energetskih storitev pogosto omejen na urbana in industrijska središča. Omejen dostop do visoko kakovostnih, zanesljivih energetskih storitev je velika ovira v gospodarskem in družbenem razvoju revnih. Poleg tega onesnaževanje zraka s tradicionalnimi viri energije in slaba kakovost sodobnih energetskih naprav vplivata na zdravje, zlasti revnega prebivalstva.

Ob spoznanju pomena izboljšanja dostopa do energije za revne je EU sprožila Energetsko pobudo EU za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj (EUEI) na Svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju (WSSD). Cilj EUEI je prispevati k dosegi Razvojnih ciljev tisočletja (MDG) z zagotavljanjem primernih, dostopnih, trajnostnih energetskih storitev za revne. Lastništvo upravičencev je bistvenega pomena za uspeh.

EUEI je skupno prizadevanje Komisije in držav članic, ki ustvarjajo sinergije med svojimi razvojnimi politikami in dejavnostmi. Izvaja se z dialogom in s posebnimi partnerstvi z državami v razvoju, vključno s sodelovanjem s civilno družbo, zasebnim sektorjem in finančnimi ustanovami. EUEI je od Johannesburga dalje napredovala. Konferenca „Energija za Afriko“ EUEI, ki je potekala v Nairobiju novembra 2003, je prispevala k afriškemu lastništvu in hkrati očrtala glavne prednostne naloge. Dialog z državami v razvoju je pokazal potrebo po znatno večjih vlaganjih sredstev EU na tem območju.

Namen tega sporočila je razložiti, kako se lahko v prihodnosti poveča izvajanje EUEI in kako se lahko ta pobuda odzove na prošnje držav AKP. Za izboljšanje osredotočenja in preglednosti agende o energiji in revščini Komisija predlaga ustanovitev energetskega sklada AKP-EU v vrednosti 250 milijonov EUR, ki je predmet soodločanja pristojnih organov EU in AKP.

2. IZZIVI ENERGIJE IN REVščINE

Trenutno približno dve milijardi ljudi na svetu – zlasti na podeželskih in obmestnih območjih držav v razvoju – nima dostopa do sodobnih energetskih storitev. Podsaharska Afrika je dramatičen primer neenakosti na področju energije, saj ima preko 80 % prebivalstva omejen dostop do sodobnih oblik energije. Družbeni in gospodarski razvoj revnih skupnosti je omejen ali celo v zastoju zaradi obstoječe netrajnostne uporabe lesa in drugih oblik biomase v energetske namene, ki prevladuje nad dragim in težko dosegljivim dostopom do drugih oblik energije, kot so električna energija in tekoča goriva.

Energija in zmanjšanje revščine: Dostop do primernih, dostopnih in trajnostnih energetskih storitev je nujen za dosego večine razvojnih ciljev, npr. na področju zdravja, izobraževanja, razsvetljave, ogrevanja, prevoza, kmetijstva, industrijske proizvodnje in sodobnih sredstev obveščanja. To povezavo je priznal WSSD v Načrtu o izvajanju iz Johannesburga, ki je vzpostavil zvezo med dostopom do energije in MDG, ob ugotovitvi, da dostop do energije olajšuje izkoreninjenje revščine.

Dostop do energije: Zagotavljanje dostopa do energetskih storitev je kompleksna naloga, ki ne sme biti prepuščena zgolj tržnim silam. Potrebno je usklajeno delovanje javnega sektorja. Poleg tega so zelo raznolike tako zainteresirane strani, od revnih skupnosti do lokalnih in državnih vlad ter nadnacionalnih družb, kot tudi energetski viri in tehnološke možnosti, ki se spreminjajo glede na lokacijo. Za preskrbo energetskih storitev ne obstaja samo en pristop, ki bi ustrezal vsem.

Globalna narava energetskih trgov: Medtem ko so države OECD uspešno zmanjšale svojo izpostavljenost naftnim šokom, se je ta v državah v razvoju še povečala. V povprečju države v razvoju porabijo več kot dvakrat toliko nafte na enoto gospodarske proizvodnje kot države OECD. Poleg tega njihovo finančno stanje pomeni manjšo zmožnost spopadanja z nemiri na naftnih trgih.

Financiranje energije: Skoraj polovica globalnih naložb, namenjenih izboljšanju in nadomestitvi zmogljivosti oskrbe z energijo do leta 2030, je pripisanih potrebam držav v razvoju. Bolj kot kdaj koli prej bo moral biti kapital, potreben v energetskem sektorju, pridobljen iz zasebnih in tujih virov. Vendar pa se naložbeno tveganje zaznava kot previsoko, zlasti ko gre za izboljšanje dostopa do energije za revne porabnike. Financiranje iz javnih virov in uradne pomoči za razvoj mora raziskovati nove načine za pospeševanje in olajševanje zadostnega toka naložb v tem sektorju.

Za podrobnosti glejte Prilogo.

3. OZADJE POLITIKE EU

Čas je, da se ključni vlogi energije v izkoreninjanju revščine v razvojni pomoči posveti več pozornosti. Medtem ko je bila na WSSD dosežena vrnitev energije v mednarodne razprave o razvoju, energetske potrebe na praktični ravni niso bile dovolj obravnavane. Obveznosti v energetskem sektorju so v zadnjem desetletju padale in tudi trenutni trend ni naraščajoč. Nepovratna sredstva za energetski sektor držav v razvoju so se v zadnjih nekaj letih v primerjavi z zneski iz devetdesetih let razpolovila.

Kljub temu se več držav članic EU ukvarja z energijo v dvostranskih programih razvojnega sodelovanja na osnovi politik, ki so trenutno v skladu s cilji EUEI.

Medtem ko se sama energija ne pojavlja med šestimi sektorskimi prednostnimi nalogami razvojne politike Skupnosti, je neposredno ali posredno povezana z vsako od njih. Sporočilo Komisije „Razvojna politika Evropske skupnosti“[1] priznava pomen energije in se obenem osredotoča na zmanjšanje revščine. Kar zadeva države AKP, nobena afriška ali karibska država neposredno ne obravnava energije v okviru 9. ERS, pet pacifiških držav AKP pa energijo v strateških dokumentih svojih držav opredeljuje kot ključni sektor sodelovanja.

EUEI je bila prvič objavljena v obvestilu Komisije o zunanji razsežnosti trajnostnega razvoja (COM(2002) 82). Države članice EU so potrdile svojo podporo z raznimi sklepi Sveta Evropske unije in Evropskega sveta, kar je vodilo k uspešni sprožitvi Energetske pobude za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj (EUEI) na WSSD.

Sporočilo Komisije „Sodelovanje z državami v razvoju na področju energije“[2] je vzpostavilo okvir za sodelovanje z državami v razvoju na področju energije, ki se osredotoča na vprašanja, kot so nujne reforme energetskega sektorja, prenos tehnologije, sodelovanje na področjih povpraševanja in ponudbe, spodbujanje energetske raznolikosti, omogočanje širjenja omrežja in medomrežnega povezovanja itd. Sporočilo je poudarilo vlogo EUEI v tem sodelovanju.

Po Johannesburgu je sporočilo „Eno leto po Svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju: izvajanje naših obveznosti“[3] proučilo razvoj EUEI pozno leta 2003. Sporočilo je priznalo napredek EUEI in potrdilo potrebo po primernem financiranju Pobude. Prav tako je bilo potrjeno področje delovanja za ustvarjanje sinergij med EUEI in Koalicijo o obnovljivih virih energije iz Johannesburga (JREC)[4].

V sklepih Sveta za splošne zadeve (8566/04), sprejetih aprila 2004, so države članice EU potrdile potrebo po zagotavljanju primernega financiranja Pobude. Svet je nadalje priznal, da je za izpolnjevanje prednostnih nalog držav v razvoju, izraženih na konferenci „Energija za Afriko“ EUEI v Nairobiju, potrebno večje vključevanje Komisije in držav članic, ter prosil Komisijo, naj prevzame vodenje dejavnosti, ki bodo sledile tej konferenci.

Predlog za ustanovitev energetskega sklada za države AKP odseva okvir te politike in je namenjen približevanju obveznosti EU k njihovemu uveljavljanju. Predlaga se, da se sredstva za energetski sklad dodelijo iz „pogojne milijarde“ iz 9. Evropskega razvojnega sklada (ERS), do končnega sklepa na zasedanju Sveta marca 2005.

4. NAPREDEK DO TEGA DATUMA – UDEJANJANJE POLITIKE

EUEI je znotraj GD za razvoj ustanovila sekretariat za spodbujanje sinergije in sodelovanja. Svetovalna skupina, ki jo sestavljajo države članice, uradniki Komisije in strokovnjaki, je glavni forum za evropski dialog in usklajevanje. V evropskem okviru se je dialog o EUEI začel z aktivno udeležbo držav članic EU in Evropske komisije, vanj pa je vključena tudi Evropska investicijska banka (EIB). EIB je izrazila zanimanje za raziskavo možnosti združevanja pomoči iz ERS in posojil EIB.

Ker je za uspeh ključno zanesljivo lastništvo upravičencev, je bila prednostna naloga EUEI po WSSD vključiti se v dialog z državami in regijami v razvoju.

Afrika: nujna prednostna naloga

Zdi se jasno, da bo v Podsaharski Afriki težko doseči MDG, če v to ne bodo usmerjena znatna dodatna prizadevanja, tudi na področju energije. Številne države članice so dejavne v energetskem sektorju v Podsaharski Afriki, s čimer so pridobile dragocene izkušnje in sposobnosti v razvoju politike in strategije, pa tudi v njunem izvajanju. V teh državah imajo vlogo olajševanja izvajanja EUEI. Afriške vlade vse pogosteje vključujejo energetska vprašanja v svoje strategije za zmanjšanje revščine in povečujejo svojo sposobnost načrtovanja in izvajanja dejavnosti, povezanih z energijo.

Konferenca „Energija za Afriko“ EUEI, ki je potekala v Nairobiju novembra 2003, predstavlja mejnik v dialogu EUEI z Afriko, udeležili pa so se je vladni predstavniki iz okoli 40 Podsaharskih držav. Glavni cilj je bil določiti prednostne dejavnosti na nacionalni in podregionalni ravni. Priporočila konference odsevajo lastništvo te agende s strani afriških držav in predlagajo naslednje prednostne naloge:

- Energija za podeželje in zlasti elektrifikacija podeželja

- Energija za gospodinjstva, biomasa in njeni nadomestki

- Strategije in politike za ta sektor na nacionalni in regionalni ravni

- Povečanje zmogljivosti na vseh ravneh.

Nadaljnje delavnice EUEI bodo organizirane z namenom opredelitve uspešnih modelov dobave energetskih storitev ter njihovega financiranja in izvajanja v širšem okviru. Druge dejavnosti, ki jih financira Komisija, bodo spodbujale nadaljnje dialoge in prispevale k oblikovanju okvira za dejavnosti:

- Regionalni projekti se financirajo iz sredstev, ki so v državah AKP dodeljena energiji.

- Komponenta COOPENER programa Inteligentna energija - Evropa, ki ga vodi GD za energetiko in promet, sofinancira projekte, namenjene oblikovanju institucionalnih pogojev za izboljšan dostop do energije v Podsaharski Afriki.

- Podobno GD za raziskave podpira partnerstvo na področju obnovljivih virov energije za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj v Afriki („Partnerji za Afriko“), ki vključuje številne evropske in afriške partnerje.

- GD za okolje podpira več projektov v okviru Koalicije o obnovljivih virih energije iz Johannesburga, ki spodbuja in krepi dialog EUEI, vključno z delom, povezanim z inovativnimi finančnimi mehanizmi (tj. Pobuda o potrpežljivem kapitalu) in podatkovnimi zbirkami za politike in ukrepe na področju obnovljivih virov energije.

Karibske in pacifiške države

Majhne otoške države so še posebno dovzetne za energetska vprašanja. Visoki stroški pošiljanja goriv na razpršene otoke pomenijo, da elektrika stane povprečno 20–50 €c/kWh, v primerjavi z mednarodno ceno 5 €c/kWh, medtem ko potenciali za povečano energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije ostajajo neizkoriščeni.

Otoške države na Karibih in v Pacifiku so se začele zgodaj zanimati za EUEI in aktivno sodelovale v dialogu že pred WSSD. Nadaljnje sodelovanje ES in Danske z regionalnimi organizacijami v pacifiških otoških državah AKP je privedlo do oblikovanja partnerstva s pacifiškimi otoškimi državami, medtem ko sta ES in Nemčija začeli podobne dejavnosti na Karibih.

Za podrobnosti glejte Prilogo.

5. FINANčNI IZZIV IN POTREBA PO INOVATIVNIH MEHANIZMIH

Po WSSD je bila priznana potreba po znatnem povečanju financiranja za energijo in revščino, da bi tako dosegli Razvojne cilje tisočletja. Do sedaj je zagotavljanje energetskih storitev za revne uspelo pritegniti le marginalne zasebne naložbe. Inovativni in prilagodljivi mehanizmi financiranja so nujno potrebni za uporabo učinka vplivanja javnih sredstev in uradne pomoči za razvoj ter za pridobitev več virov iz zasebnega sektorja, razvojnih bank in finančnih ustanov. Javno-zasebna partnerstva (PPP) so ključni instrument v strategiji EUEI, energetski sektor pa nudi številne možnosti za EU in njene partnerje iz držav v razvoju za sodelovanje v takih partnerstvih z zasebnim sektorjem, finančnimi ustanovami in civilno družbo. Vendar pa so za zagotovitev ustreznih, hitrejših in bolj prilagodljivih sredstev in instrumentov, vključno z zagotavljanjem semenskega kapitala, potrebna večja prizadevanja na politični ravni.

Po Johannesburgu je EUEI zgradila trdno osnovo za posebne dejavnosti in je zdaj pripravljena na kvantni skok. Za ohranitev zagona in dejansko uveljavitev v praksi bodo potrebna znatna dodatna sredstva. Ta sredstva bi morala priskrbeti EU kot dokaz svoje zavezanosti MDG in Načrtu o izvajanju iz Johannesburga.

Za podrobnosti glejte Prilogo.

6. ENERGETSKI SKLAD ZA DRžAVE AKP

Komisija predlaga, naj bo prvi korak v tej smeri dodelitev znatnih sredstev za oblikovanje energetskega sklada AKP-EU. Predlaga se, da bi bil za prvo fazo ustrezen znesek 250 milijonov EUR, ob upoštevanju sredstev ERS, ki so na voljo, in prvih rezultatov dialoga z zainteresiranimi stranmi. Sklad bo prilagodljiv instrument, odprt za skupno financiranje z državami članicami in drugimi donatorji in sposoben sprejemati inovativne načine izvajanja. Sklad bo na eni strani katalizator , ki spodbuja pobude, daje informacije, deluje kot obračunski urad, gradi raziskovalne in upravne kapacitete v državah AKP, in na drugi strani instrument , ki lahko zagotovi manjkajoči člen v financiranju trajnostnih projektov in dejavnosti.

6.1. Glavna načela

Cilji: Energetski sklad je usmerjen k dosegi ciljev WSSD in MDG ter svoje dejavnosti osredotoča na tiste države AKP, ki že imajo stabilno nacionalno energetsko politiko ali na tiste, ki so močno zavezane razvoju take politike na osnovi dobrih upravnih načel in v okviru strategije za zmanjšanje revščine ali podobnega. Energetski sklad med drugim pomaga državam oblikovati lastne institucionalne in ureditvene okvire ter pritegniti dodatna finančna sredstva za javno-zasebna partnerstva. Aktivno sodelovanje in vzporedni prispevki držav članic, ki že delajo v državi, bi sklad še dodatno okrepili.

Lastništvo: Koncept lastništva je osrednjega pomena za pristop k energetskemu skladu. Številne države AKP dajejo prednost agendi o energiji in revščini ter so zaprosile za partnerstvo v EUEI. Dejavnosti EUEI so skladne z nacionalnimi politikami in obveznostmi ter, če je le mogoče, izhajajo iz procesa strategije za zmanjšanje revščine, ki je v teku. Nekatere države so v razvoju okvira politike že dokaj razvite in bi bile pripravljene na izvajanje. V drugih državah je potreben še precejšnji politični in strateški razvoj. Krepi se zavedanje dejstva, da energija do sedaj ni bila dovolj priznana kot pomemben element v procesu zmanjševanja revščine in da je v strategije zmanjševanja revščine treba vključiti energetsko razsežnost. Na nacionalni ravni bodo dejavnosti usmerjene v izvajanje energetskih storitev za revne. Na čezmejni AKP ravni bo sklad spodbujal dialog z afriškimi ustanovami in pobudami globalne narave, kakršni sta Novo partnerstvo za afriški razvoj (NEPAD) in Afriška unija (AU). Podobni procesi se razvijajo v otoških regijah držav AKP.

Prilagodljivost: Za učinkovitost sklada je bistven prilagodljiv pristop k financiranju in odprtost za skupno financiranje z državami članicami, ki so dejavne v tem sektorju, ter zmožnost sodelovanja s posojilnimi organizacijami, zasebnim sektorjem, javnimi službami in civilno družbo.

Sklad je na prvem mestu namenjen financiranju z nepovratnimi sredstvi, ki ima že po naravi visok faktor učinka vplivanja in bi lahko pritegnilo dodaten kapital iz EIB ter drugih evropskih razvojnih finančnih ustanov (EDFI) in mednarodnih finančnih ustanov (IFI), zlasti Afriške razvojne banke (AfDB), Skupine Svetovne banke (vključno z Mednarodno finančno korporacijo in Multilateralno agencijo za investicijsko jamstvo) in drugih regionalnih mednarodnih finančnih ustanov.

Največji učinek vplivanja bi bil dosežen s kombinacijo nepovratnih sredstev in drugih virov, s podpiranjem priprave projektov in z razvojem spodbudnega okolja za naložbe, z dinamično vlogo v ustvarjanju novih partnerstev med skupnostmi, NVO, javnim in zasebnim sektorjem ter z informiranjem in podporo lokalnim in evropskim ponudnikom energetskih storitev, ki se zanimajo za naložbe v tem sektorju.

Inovativnost: Sklad namerava ponuditi inovativne odgovore na izzive izvajanja trajnostnih energetskih storitev za revne, kar vključuje nove tipe financiranja z različnimi finančnimi sredstvi (lokalnimi/mednarodnimi, zasebnimi/javnimi), posebno pozornost, namenjeno uporabi energije za proizvodnjo in ustvarjanje dohodka, ter nove in medpodročne načrte, s katerimi se izvaja vrsta institucionalnih in tehničnih možnosti, prilagojenih posebnemu ciljnemu področju. Ti vključujejo elektrifikacijo podeželja; decentralizirane energetske sisteme; povečano uporabo obnovljivih virov energije; in povečano energetsko učinkovitost, vključno s čistejšo in učinkovitejšo uporabo tehnologij fosilnih goriv, učinkovitimi napravami in učinkovitejšo uporabo tradicionalne biomase. V tem okviru bodo temeljito raziskane možne sinergije med energetskim in vodnim skladom, prav tako pa tudi priložnosti za sinergije z drugimi pobudami na področju energije. Posebno zanimive so sinergije z vodnim skladom, saj sta oba sklada namenjena revnim, obstaja pa tudi široko področje uporabe kombiniranih energetsko-vodnih programov.

6.2. Prednostna področja dejavnosti, ki se financirajo iz energetskega sklada

Dolgoročni cilj sklada je znatno povečanje uporabe trajnostnih energetskih storitev v proizvodne in družbene namene za ciljno prebivalstvo v državah AKP ter znaten in izmerljiv napredek pri doseganju Razvojnih ciljev tisočletja, zlasti cilja v zvezi z revščino. V skladu z izidi dialoga EUEI z državami AKP bo glavni del sklada podpiral dejavnosti, osredotočene na povečanje dostopa do sodobnih energetskih storitev na podeželskih območjih Afrike. V otoških državah AKP bo sklad pokazal rezultate na področjih energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Razdelitev sredstev med regije držav AKP bo sledila glavnim načelom sporazuma iz Cotonouja.

6.2.1. Prednostno področje dejavnosti 1: Izvajanje energetskih storitev

Največji finančni prispevek sklada bo oblikovan tako, da bo dosegel znatno število prebivalcev podeželja in izboljšal njihov dostop do sodobnih energetskih storitev. Prednost bodo imeli prebivalci, ki trenutno še nimajo teh storitev, ki živijo v razpršenih naseljih, vaseh, podeželskih mestih, na obmestnih območjih in odmaknjenih otokih. Sklad bo podpiral skupno financiranje investicijskih projektov, usmerjenih v izvajanje, z vplivanjem sredstev iz držav članic, drugih donatorjev, IFI in zasebnega sektorja. Ta element sklada je namenjen pomoči za tiste države in regije, ki imajo ali so v postopku oblikovanja stabilne nacionalne energetske politike na osnovi dobrih upravnih načel in ki dajejo prednost energiji in revščini, npr. znotraj njihove strategije za zmanjšanje revščine. Predlogi zagotovijo gospodarsko, družbeno in okoljsko trajnost naložb, če je treba tudi preko možnega financiranja institucionalne podpore in krepitve ukrepov za upravljavske sposobnosti. Inovativni pristopi lahko na energetske potrebe na primer odgovorijo na integriran in medpodročni način. Predlogi bodo morali zlasti upoštevati, da bo dolgoročna naložba v energetsko infrastrukturo državam partnericam v prihodnjih desetletjih utirila pot z vidika mešanice energetskih virov in odločala o njihovih prihodnjih strategijah na področju varnosti in emisij toplogrednih plinov.

6.2.2. Prednostno področje dejavnosti 2: Oblikovanje spodbudnega okolja

Kjer niso ustvarjeni ustrezni upravni pogoji za izvajanje intervencij na tem področju, bo do 20 % sklada podprlo razvoj spodbudnega okolja za energetski sektor na osnovi načel dobrega upravljanja. Dejavnosti bodo odvisne od ravni razvoja politike in institucionalnih okvirov, ki so v različnih državah AKP zelo različni. Sklad bo pomagal državam, v katerih so potrebne izboljšave za razvoj ali izvajanje stabilnih nacionalnih energetskih politik in strategij, npr. s podpiranjem strategij za zmanjšanje revščine, za izboljšavo institucionalnega, pravnega in ureditvenega okvira, za krepitev sposobnosti glavnih zainteresiranih strani, zlasti za izvajanje in upravljanje energetskih programov, usmerjenih v oskrbo, ter za izboljšanje sposobnosti nadzora in vrednotenja.

6.2.3. Prednostno področje dejavnosti 3: Olajševanje prihodnjih obsežnih naložbenih programov

Do 20 % sklada bo namenjenega pripravljalnim dejavnostim, potrebnim za olajševanje prihodnjih osnovnih naložbenih načrtov za čezmejno medomrežno povezovanje, širjenje omrežja in oskrbo podeželja, pripravo teh načrtov za financiranje s strani IFI, zlasti EIB in EDFI, pa tudi sodelovanje s Svetovno banko, Afriško razvojno banko in zasebnim sektorjem. V afriškem okviru bo potrebna pozornost namenjena prednostnim nalogam Afriške unije/NEPAD. Na ta način lahko sklad prispeva k prihodnjemu aktiviranju znatnega dodatnega investiranja v energetski sektor v Podsaharski Afriki in otoških regijah. Sklad ima široko področje delovanja za vplivanje na dvig neto zneskov kapitala, namenjenega energiji in razvoju.

7. UPRAVLJANJE ENERGETSKEGA SKLADA AKP-EU

Upravljanje bo moralo odražati splošni politični pristop, ki podpira energetski sklad. Na prvem mestu je v tem procesu ključno lastništvo partneric AKP in njihova pravica do pobud. Drugič, postopek izvajanja mora izpolnjevati prednostni cilj spodbujanja dostopa revnih do sodobnih energetskih storitev. To zahteva, tretjič, optimalno porabo nepovratnih sredstev in usmeritev na čim večji učinek vplivanja, vključno z uporabo inovativnih mehanizmov za spajanje finančnih sredstev.

Upravljanje z energetskim skladom bo v pristojnosti Komisije, ki je kadrovsko opremljena z uradniki in z možnostjo pridobitve zunanjih strokovnjakov, kot so odposlani nacionalni strokovnjaki, pogodbeni sodelavci ali podobno. Uporabljajo se procesi odločanja, uveljavljeni med ustanovami EU in držav AKP.

Države članice se vključijo v razvoj in celotno vodstvo sklada in so zmožne zagotoviti potrebno usklajevanje svojih lastnih dvostranskih dejavnosti z dejavnostmi sklada. Trenutna upravna struktura EUEI, vključno z njeno svetovalno skupino, se nadalje razvije v glavno svetovalno telo sklada, kamor države članice pošiljajo svoje predstavnike. Države članice se vključijo tudi preko dela odbora ERS. Kar zadeva vodo, se pod okriljem EUEI formalno določi forum zainteresiranih strani, ki prispevajo interaktivne podatke za širša volilna okrožja vseh sodelujočih v delovanju sklada in vlagajo svoja prizadevanja v proces.

Načini izvajanja energetskega sklada se razvijajo v skladu s smernicami vodnega sklada. Načela morajo zajemati trajnost dejavnosti, faktor vplivanja, podporo zainteresiranih strani, ki so že prisotne na tem področju (države članice, druge pobude itd.). Uporabljeni instrumenti zajemajo:

- Pozivi za zbiranje predlogov (predvsem za naložbene projekte na nacionalni in podnacionalni ravni). Pred začetkom pozivov za zbiranje predlogov se za mnenje o njih vpraša odbor ERS. Izbrani projekti in programi morajo biti skladni z nacionalnimi sektorskimi politikami, kjer te obstajajo. Pričakuje se, da si države članice, ki so že prisotne na tem področju, zasebni sektor in druge pobude s področja energije pomagajo pri olajševanju predlogov za projekte ali pri potrebnih spremljajočih dejavnostih. Delegacije ES morajo svetovati glede predlogov za projekte in prevzeti nadzor izvajanja.

- Projekte ocene tehnologij, zlasti za študije ter za projekte povečanja zmogljivosti in vzpostavitve ustanov. Prošnje držav AKP se preučijo s pomočjo partnerjev s tega področja. Prednost bodo imele prošnje, namenjene vzpostavitvi primernega okolja za poznejše osredotočenje na projekte, usmerjene v oskrbo.

- Študije in druge dejavnosti, ki so potrebne za izboljševanje prihodnje smeri finančnih tokov s strani EIB, EDFI, SB in zasebnega sektorja, se bodo izvajale glede na zahteve IFI in s soglasjem držav upravičenk.

Majhen delež energetskega sklada se uporablja za prispevek k financiranju upravnih izdatkov za upravljanje energetskega sklada AKP/EU, vključno z zaposlovanjem zunanjih strokovnjakov in spodbujanjem dejavnosti, organizacijo seminarjev in delavnic, nadzorom in vrednotenjem itd.

8. ZAKLJUčEK

Z namenom sklepa Sveta o aktiviranju preostalih 500 milijonov EUR „pogojne milijarde“ 9. ERS ter da bi zagotovila izvajanje obveznosti EU iz Johannesburga, Komisija prosi Svet Evropske unije za soglasje pri oblikovanju energetskega sklada AKP-EU v znesku 250 milijonov EUR in pri stališču, ki ga bo v prihodnje zavzela Skupnost v Svetu ministrov AKP-EU o oblikovanju energetskega sklada AKP-EU.

ANNEX

THE ENERGY AND POVERTY CHALLENGES

At present, nearly two billion people in the world – concentrated mainly in rural and peri-urban areas of developing countries - do not have access to modern energy services. A modern, sustainable energy service means that the energy needed to deliver essential services, such as lighting, cooling, heating, cooking, pumping, motive power, telecommunication etc., is provided in a way that is safe, affordable, efficient, reliable, equitable and environmentally sound. On average, per capita electricity consumption in developing countries is barely one-tenth of the consumption in the EU. Sub-Sahara Africa is a dramatic example of inequality in the energy field, with over 80% of the population having limited access to modern forms of energy. Large populations in Asia, particularly South Asia, and in Latin America live under similar conditions. The social and economic development of poor communities is limited or even deadlocked by the present unsustainable use of wood and other forms of biomass for energy purposes, over and above the difficult and expensive access to other forms or energy, such as electricity and liquid fuels.

Energy and poverty reduction: Energy is a sine qua non of the action to combat poverty. Access to adequate, affordable and sustainable energy services is necessary for a good life and to fulfil most development objectives - within health, education, light, heating, transport, agriculture, industrial production and modern means of communication.

The critical connection between energy and poverty alleviation was recognised by the international community at the WSSD in 2002 in Johannesburg. More specifically, the Johannesburg Plan of Implementation (JPOI) established the link between access to energy and the Millennium Development Goals, including the goal on poverty, noting that access to energy facilitates the eradication of poverty. Among the most important links are:

- MDGs 1 and 7: Reduce poverty and hunger, and improve access to safe drinking water. Access to energy services facilitates economic development and creates incomes and employment e.g. in agriculture, shops and small enterprises. Energy services can improve access to pumped water for drinking and irrigation of gardens and fields. And energy is needed to cook nearly all human food.

- MDGs 2 and 3: Achieve universal primary education and eliminate gender disparity at all levels of education. Improved access to energy services allows women and children (especially girls) to reduce time on gathering firewood, fetching water and cooking food. Electric lighting enables home study and evening classes, and electricity is needed to use educational media and modern communication (ICT) in schools and homes.

- MDGs 4, 5 and 6: Reduce child mortality, improve maternal health and combat major diseases. Access to energy is needed for a modern health system, e.g. for refrigeration of vaccines, sterilisation and lighting operating theatres. Cleaner fuels for cooking will reduce indoor air-pollution and the related respiratory diseases, that, according to WHO, kills 1.5 - 2 million women and children every year.

- MDG 7: Ensure environmental sustainability. Improved energy efficiency and the use of cleaner and renewable sources of energy can help to achieve a more sustainable use of natural resources, such as woodlands and other types of biomass, and reduce emissions, thus protecting the local and the global environment.

The important role of energy in poverty alleviation is increasingly recognised also by African governments, e.g. in the context of poverty reduction strategies.

Energy access: Ensuring access to energy services to poor communities is a complex challenge, and, as experience over the past years has shown, it cannot be left to market forces alone to resolve. Concerted action of the public sector is required. Energy, like water, is not a commodity comparable to, for example, industrial or agricultural products. Provision of energy services depends on a multitude of economic and social preconditions, policy frameworks, political circumstances and international, national or local market situations. Many stakeholders are involved, ranging from poor communities to local and national governments and trans-national companies. Energy services can be delivered from many sources and technologies. Geographical conditions are different, even within a country. There is no ‘one size fits all’ recipe to provide energy services to a particular community.

The global character of energy markets: Internationally traded hydrocarbons have been and still remain the overwhelming mainstay of energy economies of most developed and developing countries. While OECD countries have managed to decrease their exposure to oil shocks, developing countries are more directly exposed to their negative macroeconomic impacts. In addition to being dependent on imported hydrocarbons, their economies are also more energy-intensive than those of developed economies. On average, oil-importing developing countries use more than twice as much oil to produce a unit of economic output as do OECD countries. Moreover, their financial situation (high levels of debt, fragile balances of payment) means that they are less able to weather turmoil on oil markets. Current sustained high prices on oil markets, price volatility and insecurity of supply affect developing countries more than others. Some of these countries spend up to 50% of their trade surpluses on energy imports – with devastating results for their national economies. A mere 10 US$ per oil barrel price increase can result in a 3% loss of GDP in some Sub-Saharan countries in the first year after the hike.

Energy finance: Energy demand is rising fast in developing countries. Almost half of the global investment required for improving supply capacity and replacing existing and future supply facilities in the period up to the year 2030 is attributed to the needs of developing countries (including China and India). The required investment for Africa alone is approx. 1.2 trillion US$, as calculated by the IEA. And this is a conservative estimate which would still leave 1.4 billion people without access to electricity in the year 2030. Financing is a huge challenge for the sector, with a marked trend away from financing energy investments from public and ODA budgets. More than ever before, the capital needed in the energy sector will have to be raised from private and foreign sources. However, most investors perceive the risks of energy investment in developing countries as being prohibitive, in particular when it comes to improving access to energy for poor consumers. Public and ODA funding must explore new dimensions and design new approaches if they are to catalyse and facilitate a sufficient flow of investment including the risk capital.

PROGRESS TO DATE - TRANSLATING POLICY INTO ACTION

SINCE WSSD, THE EUEI HAS MADE PROGRESS ON THE ORGANISATIONAL FRONT AND IN ESTABLISHING A DIALOGUE WITH KEY STAKEHOLDERS, IN PARTICULAR DEVELOPING COUNTRIES.

The EUEI has established a secretariat within DG Development to stimulate synergy and cooperation. The EUEI Advisory Group, made up of Member States and Commission officials and experts in energy and development, is the main forum for dialogue and coordination of the Initiative. Working groups are established under the Advisory Group, such as the Finance Working Group, which has compiled the strategic paper “Development Capital for Energy Access: Opportunities to Reach the Energy-Poor”.

In the European context, the EUEI dialogue has been undertaken with the active involvement of EU Member States and the European Commission, and has also included the European Investment Bank (EIB).

In this dialogue, EIB has expressed interest in exploring possibilities with the EUEI for combining EDF grants and EIB loans, e.g. where the grant element would be used for identification and preparation of projects, and/or for the drafting of Master Plans and provision of Technical Assistance in support of local administration for the management of EIB financed projects.

In line with the partnership approach and recognising the importance of strong local ownership, the immediate priority for the EUEI after WSSD has been to engage in a dialogue with developing countries and regions that have expressed an interest in the EUEI. A short summary of the progress of the EUEI in different developing country regions is given below.

Africa: an urgent priority

Nearly ten years before the MDG time target, it seems clear that Sub-Saharan Africa will have difficulty in reaching the MDGs unless substantial extra efforts are undertaken, including in the energy field.

ACP Africa is a major priority area for the EUEI, and conditions for increased action are improving. A number of Member States are active in the energy sector in Sub-Saharan Africa, and have built up valuable experience and capacity, both in the development of policies and strategies and in actual implementation. Some of these Member States play the role of EUEI facilitators in the countries where they have energy programmes. Likewise, the World Bank and non-EU donors are active in a number of countries, also with a poverty focus. After Johannesburg, African governments are gradually integrating energy issues into their poverty reduction strategies. And there is an increasing, albeit still limited, capacity in African institutions, NGOs and private sector to plan and implement energy-related activities.

The EUEI “Energy for Africa” conference held in Nairobi, Kenya, in November 2003 was a milestone in EUEI dialogue between Africa and the EU, and was attended by government representatives from about 40 countries from Sub-Sahara Africa. The main objective of the event was to identify priorities for actions at national or sub-regional level in Africa. In preparation for the conference, the EUEI undertook scouting missions or desk studies in several African countries, which prepared the ground for further action. The debate in Nairobi was stimulated by a keynote statement by Commissioner Nielson, linking energy to poverty alleviation and development, and highlighting the problems relating to the traditional use of biomass and the need for rural electrification.

In the Nairobi recommendations, adopted at the conclusion of the conference, the African countries took ownership of this agenda and suggested the following priorities for the EUEI:

- Rural energy in general and rural electrification in particular

- Energy for households, biomass and substitutes

- Strategies and policies for the sector, both at national and at regional level

- Capacity building at all levels.

In order to continue the dialogue and make the Nairobi recommendations operational in a number of countries, sub-regional EUEI workshops will take place in Southern Africa and in West Africa during the coming months. The workshops will focus on successful models for delivery of energy services to rural areas and on how such models can be financed and implemented on a wider scale.

A number of Commission-funded activities further stimulate the EUEI dialogue and contribute to the creation of a framework for action in Africa. These include regional projects to be financed by the intra-ACP allocation to energy with SADC and ECOWAS, as well EUEI-linked projects supported by other Commission services. The COOPENER component of the Intelligent Energy-Europe programme, managed by DG Energy and Transport, co-finances projects aiming at creating the institutional conditions for improved access to energy in Sub-Saharan Africa with a special emphasis on renewable energy and demand management. COOPENER projects are implemented by consortia of African and European partners. Similarly, RTD supports a renewable energy partnership for poverty eradication and sustainable development in Africa (‘Partners for Africa’) involving a number of European and African partners.

The Caribbean and Pacific

Their remoteness and small markets make small island countries particularly vulnerable in the energy field. The further development of their societies depends to a large extent on access to transportation, ICT and energy. The high cost of shipping diesel oil to dispersed islands brings electricity production costs up to an average of 0.2–0.5 €/kWh, compared to international costs of 0.05 €/kWh. Some islands spend over 75% of their foreign currency earnings on fuel imports. At the same time there is untapped potential for increased energy efficiency and the use of renewable energy.

The island states in the Caribbean and the Pacific took an early interest in the EUEI, and participated actively in the dialogue before WSSD. The “Sustainable energy seminar for ACP Island States within the framework of EC development co-operation”, held in June 2001 in the Dominican Republic was an early opportunity to exchange views and establish dialogue.

After WSSD the EC and Denmark engaged in active and positive follow-up dialogue with regional organisations in ACP Pacific island states, leading to the establishment of an EUEI partnership with the Pacific Island Countries. Parallel-financed activities by Denmark and the Commission (the Danish part is already under implementation) will help to establish national energy policies and action plans and will improve the efficiency of national electricity utilities.

A dialogue with the Caribbean Island Countries, through their regional organisation CARICOM, was also initiated, in cooperation between the EC and Germany. The development of a regional energy policy and support for the execution of the Caribbean Renewable Energy Development Programme, co-financed by Germany, are the targets of this cooperation, which is currently under preparation. There is also increased interest to convert existing central energy generation systems towards a decentralized renewable-based energy system to reduce islands’ vulnerability.

Other Regional Components in the EU Energy Initiative

The EUEI is also generating interest outside the ACP area. In the Sustainable Energy Systems programme, DG RTD stimulated a strong North African participation in research related to the quantification and awareness raising of energy external costs, particularly concerning the impacts of energy pollution on human health. The Finnish-sponsored programme “Energy and Environment Partnership with Central America” is the first EUEI activity outside the ACP area, and Austria, through cooperation with the Austrian-sponsored “Global Forum on Sustainable Energy”, has involved the EUEI in district heating activities in the Western Balkans. The Global Forum is also involving the EUEI in its activities in Himalayan countries.

THE FINANCIAL CHALLENGE AND THE NEED FOR INNOVATIVE MECHANISMS

SINCE WSSD THERE has been a recognised need for a significant increase in funding for energy and poverty in order to achieve the Millennium Development Goals. Work done by the International Energy Agency and the EUEI Finance Working Group has shown that public funding from governments and the international donor community is not sufficient to cover investment needs. And so far, the provision of energy services to the poor has not been able to attract private investment. Innovative and flexible funding mechanisms are urgently required to use the leverage effect of ODA and attract more resources from the private sector, development banks and financial institutions. While the creation of an enabling environment through, for example, regulatory reform and government capacity building remains a key to attracting more energy investment, there are already concrete opportunities to blend public and private capital and make delivery of energy services for the poor happen. These include: energy infrastructure funds, SME support and/or consumer credit programmes, smart subsidies, rural energy funds, market and product development, etc. Furthermore, developing renewable energy sources and transfer of state-of-the-art technologies will considerably contribute to the financial sustainability of actions.

Public-private partnerships (PPPs) are considered to be a promising instrument for growth and economic development in developing countries, and are a core instrument in the EUEI strategy. Infrastructure and especially the energy sector offer numerous possibilities for blending public and private funds. A feasibility study for the creation of an innovative public-private financing mechanism is being finalized by the Commission together with interested Member States and other stakeholders[5]. PPPs will enable the EU and its developing country partners to work together in partnership with the private sector, financial institutions and civil society towards effective delivery of energy services to the poor.

However, with no resources of its own and no significant energy-sector allocations in the development cooperation budgets of the Community, the roll-out of the EUEI may prove too slow to maintain momentum and make a real contribution towards the MDGs. Unless greater efforts are undertaken at the political level to provide adequate, faster and more flexible resources and instruments, the impact of the EUEI will be limited to the possibilities for tapping into resources already allocated to other sectors. This will prevent it from reaching its objectives in the foreseeable future.

Since Johannesburg the EUEI has built a solid base for specific actions and is now ready for a quantum leap. To maintain the momentum and to actually deliver on the ground, substantial additional resources are needed. Such resources should be provided by the EU as a demonstration of its commitments to the MDGs and the Johannesburg Plan of Implementation.

[1] COM(2000) 212

[2] COM(2002) 408

[3] COM(2003) 829

[4] Od junija 2004 dalje JREC šteje 88 vlad članic, vključno s 54 državami v razvoju. Članice so se s podpisom deklaracije o JREC zavezale k sodelovanju, da bi „...ob zavedanju nujnosti znatno povečale svetovni delež obnovljivih virov energije...“.

[5] This feasibility study is commonly referred to as the JREC Patient Capital Initiative