Bruselj, 13.10.2004

KOM(2004) 668 končno

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Tekstil in oblačila po letu 2005 –Priporočila skupine na visoki ravni za tekstil in oblačila{SEC(2004) 1240}

KAZALO – SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Tekstil in oblačila po letu 2005 – Priporočila skupine na visoki ravni za tekstil in oblačila 1

1. Uvod 3

2. Gospodarski položaj tekstilnega in oblačilnega sektorja v EU 4

3. Priporočila skupine na visoki ravni za tekstil in oblačila 4

3.1. Raziskave in inovacije 5

3.2. Izobraževanje, usposabljanje in zaposlovanje 5

3.3. Ostala vprašanja glede konkurence 6

3.4. Regionalni vidiki 7

3.5. Vprašanja trgovinske politike 8

4. Zaključki 9

Uvod

29. oktobra 2003 je Komisija sprejela sporočilo „Prihodnost tekstilnega in oblačilnega sektorja v razširjeni Evropski uniji“[1], ki je predstavljalo sektorsko uporabo industrijske politike in trgovinske politike EU ob upoštevanju posebnosti tega sektorja. Ob upoštevanju izzivov, s katerimi se sektor spopada in s katerimi se bo še naprej spopadal v prihodnjih letih, je Komisija pregledala svoje politike in instrumente, da bi tako opredelila ukrepe, ki bi lahko izboljšali konkurenčen položaj sektorja.

27. novembra 2003 je Svet ministrov za konkurenčnost pozdravil sporočilo in poudaril pomembnost zagotavljanja učinkovito povezanost politik na ravni EU. V svojih zaključkih je poudaril, da je za sektor strateško pomembno izboljšati konkurenčnost; predvsem prek raziskav, inovacij, ukrepov usposabljanja in zaščite pravic intelektualne lastnine. Poudaril je tudi pomen boljšega dostopa do trgov in dokončanja evropsko-sredozemskega območja proste trgovine. Svet je pozdravil namero Komisije, da vzpostavi skupino na visoki ravni za tekstilno in oblačilno industrijo.

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 21. januarja 2004 pozval Komisijo, naj določi točen urnik in finančni okvir za hitrejšo izvajanje idej iz sporočila. Med drugim je pozval k programu na ravni EU z zadostnimi sredstvi za tekstilni in oblačilni sektor, predvsem v regijah, ki so še posebej odvisne od tega sektorja, ki bi pokrival podporo za raziskave, za inovacije, za poklicno usposabljanje in za majhna in srednjevelika podjetja, in ki bi pospešil tako ukinitev netarifnih ovir v trgovini kot ustanovitev panevropsko-sredozemskega prostotrgovinskega območja in tudi natančen nadzor nad kitajskim uvozom v EU.

Da bi izpolnila predloge iz sporočila, je Komisija ustanovila skupino na visoki ravni za tekstil in oblačila na začetku 2004. Skupina je dobila pooblastila za oblikovanje priporočil o integriranem nizu konkretnih pobud, ki se jih lahko izvede na regionalni ravni, nacionalni ravni ali ravni EU, da bi se sektor lažje prilagodil velikim izzivom, in pooblastila za predlaganje ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti.

Skupino na visoki ravni združuje sprejemalce odločitev na najvišji ravni EU v sektorju. Sestavljena je iz komisarjev, predstavnikov vlad iz štirih držav članic EU, v katerih je zelo prisotna tekstilna in oblačilna industrija, člana Evropskega parlamenta, industrijalcev, trgovcev in uvoznikov, evropskih trgovinskih združenj, sindikatov in iz predstavnikov lokalnih tekstilnih in oblačilnih združenj. V prvi polovici 2004 se je skupina na visoki ravni srečala trikrat.

Na „podrejeni“ so bile vzpostavljene delovne skupine na področjih trgovinskih vprašanj; pravic intelektualne lastnine; raziskav in inovacij; izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja; regionalnih vprašanj; in konkurenčnosti. Na tej ravni je bilo za pripravo priporočil za ukrepe organiziranih več kot dvajset sestankov.

Ker je bilo za to prvo vajo skupine na visoki ravni ravnina voljo zelo malo časa, je bilo veliko vprašanj iz sporočila – vendar ne vsa – obravnavanih na razpravah. Na podlagi zaključkov delovnih skupin je skupina na visoki ravni predstavila prva priporočila v obliki poročila z naslovom „Izziv 2005 – evropski tekstil in oblačila v okolju brez kvot“ z dne 30. junija 2004[2].

Svet ministrov za konkurenčnost, ki se je sestal 27. novembra 2003, je povabil Komisijo, naj izda povratno poročilo o napredku do julija 2004. Namen sporočila je odgovoriti na to povabilo, naj se predstavi pregled v zvezi s spremljanjem sporočila iz oktobra 2003, in poudariti več konkretnih predlaganih ukrepov, ki so podrobneje opisani v priloženem delovnem dokumentu za osebje Komisije o priporočilih skupine na visoki za tekstil in oblačila[3].

Gospodarski položaj tekstilnega in oblačilnega sektorja v EU

Gospodarski položaj tekstilnega in oblačilnega sektorja v EU ostaja težak. Po precejšnjem upadu proizvodnje in zaposlitev v zadnjih treh letih je ocenjeno, da je leta 2003 proizvodnja upadla še za 4,4 % in število zaposlitev še za 7,1 % (EU-25, vir: Statistični urad Evropskih skupnosti). Razlog je v zapleteni kombinaciji različnih dejavnikov. Najprej je sektor občutil poln udarec gospodarske recesije v EU in na glavnih izvoznih trgih. Drugič, razvoj menjalnega tečaja med ameriškim dolarjem in eurom je še naprej negativno vplival na cenovno konkurenčnost več vrst izdelkov. Kot zadnje, razvoj evropsko-sredozemskega območja in priprave na novo gospodarsko realnost po letu 2005 zaradi ukinitve kvot je pripeljal do dodatne selitve proizvodnje tako v EU 25 članic in zunaj nje.

Priporočila SKUPINE NA VISOKI RAVNIZA TEKSTIL IN OBLAčILA

Poročilo visoke skupine na visoki ravni[4] potrjuje, da bi se morala najprimernejša strateška vizija za prihodnost tekstilnega in oblačilnega sektorja v EU osredotočiti na trenutne konkurenčne prednosti evropske industrije. Te so povezane z nenehnim napredkom na področju raziskav, inovacij in usposabljanja ter s postopno gradnjo panevropsko-sredozemskega prostotrgovinskega območja in z doseganjem enakomernega področja za trgovinska vprašanja, še posebej ob upoštevanju dostopa na trge in učinkovite zaščite pravic intelektualne lastnine.

Poleg tega je treba zagotoviti primerne okvirne pogoje s posebnim poudarkom na majhnih in srednjevelikih podjetjih, da bi sektor lahko povsem izkoristil svoj konkurenčni potencial. Zato je skupina na visoki ravni prepoznala težave majhnih in srednjevelikih podjetij glede dostopa do posojil kot področje, ki zahteva bolj podrobno preučitev in pozornost javnih oblasti ter samih zainteresiranih strani.

Iz poročila skupine na visoki ravni je jasno, da lahko Komisija na eni strani z različnimi uporabnimi ukrepi še bolj izboljša okvir za spodbujanje konkurenčnosti tekstilnega in oblačilnega sektorja, na drugi strani pa je uspeh sektorja odvisen tudi od pobud držav članic na nacionalni in regionalni ravni ter od dejanj zainteresiranih strani.

Na vseh različnih stopnjah dejavnosti že poteka več konkretnih pobud, ki ustrezajo nekaterim priporočilom visoke skupine na visoki ravni. Ostalim priporočilom bo zadoščeno v bližnji prihodnosti, kot predlaga to sporočilo.

Vendar nekaj priporočil predvideva posebno strategijo obravnavanja težav tekstilnega in oblačilnega sektorja EU. Komisija je mnenja, naj se teh priporočil ne izvaja. To še posebej velja za pozivanje k sektorialnemu programu za tekstil in oblačila Skupnosti in za pozivanje k posebni sektorialni in regionalni pobudi.

Raziskave in inovacije

Na področju raziskav in razvoja bi se morala Komisija pozitivno odzvati na predlog za vzpostavitev evropske tehnološke platforme, da bi tako zasnovala in izvajala strateško raziskovalno agendo, ob poudarjanju potrebe po jasni zavezi zainteresiranih strani k izvajanju in dokončanju takšne pobude. Poleg tega je Program NMP[5] pozdravil projektne predloge zainteresiranih strani v okviru 6. okvirnega programa za raziskave in razvoj. Ti projektni predlogi bodo omogočili prodor tehnologije pri izdelavi oblačil in razvoj okoljsko učinkovitih procesov, izdelkov z visoko dodano vrednostjo in povezanih trgov z možnostjo rasti v tekstilni industriji. Poleg tega je v dopolnitev projektov, ki že potekajo v povezavi s tekstilom, predviden poseben razpis znotraj Programa NMP leta 2005 za spodbujanje uporabnih raziskav pri večuporabnostnih vlaknih in pri tehničnih izdelkih na osnovi tekstila, ter pri povezanih procesih. Nato bo tudi sektor imel priložnosti predstaviti predloge za izboljšanje upravljanja dobavne verige v okviru strateškega cilja tehnologije za informacijsko družbo (IST) „informacijsko-komunikacijska tehnologija za poslovne mreže“. V okviru 7. okvirnega programa, katerega podrobnosti so še vedno predmet razprave, bo Komisija predlagala bolj temeljit pristop do majhnih in srednjevelikih podjetij, ki bo usmerjen na težave, hkrati pa bo olajšal upravna in uredbena bremena, kjer bo to mogoče in primerno.

Izobraževanje, usposabljanje in zaposlovanje

Komisija prepoznava pomembnost socialnega dialoga kot gonilne sile za uspešnimi gospodarskimi in socialnimi reformami in ga bo še naprej spodbujala. Evropski socialni dialog v tekstilnem in oblačilnem sektorju igra pomembno vlogo pri odgovarjanju na glavne izzive v sektorju, kot so boljše spretnosti in kvalifikacije, posodobljena organizacija dela, spodbujanje enakih možnosti in razvoj politik aktivnega staranja. Socialni dialog in socialno partnerstvo sta tudi temeljna sestavna dela učinkovitega in odgovornega prestrukturiranja. V tem smislu so pogajanja med socialnimi partnerji najbolj primeren način za napredek pri vprašanjih, povezanih z modernizacijo in z upravljanjem sprememb.

Glede izobraževanja in poklicnega usposabljanja se Komisija lahko strinja z analizo skupine na visoki ravni o potrebi po vseevropski strategiji za vseživljenjsko usposabljanje v sektorju in o potrebi po zagotavljanju večje usklajenosti med ponudbo povpraševanjem pri usposabljanju. Na ravni EU program Leonardo da Vinci in ukrepi iz „člena 6“ pod okriljem Evropske znanstvene fundacije (ESF) dajeta okvir za financiranje projektov z evropsko dodano vrednostjo v sektorju in inovativnih ukrepov na področju zaposlovanja in prilagajanja industrijskim spremembam.

Ostala vprašanja glede konkurence

REACH

Tekstilna in oblačilna industrija je zelo velik porabnik proizvodov kemične industrije. Učinek predlagane nove politike o kemikalijah (REACH) na sektor podrobno proučuje Komisija, ki v sodelovanju s tekstilno in oblačilno industrijo začenja študijo o oceni učinka glede možnega vpliva politike REACH na tekstilno industrijo in njene dobavitelje kemikalij. Pričakuje se, da bodo rezultati te študije na voljo do sredine leta 2005.

Pravice intelektualne lastnine

Na področju pravic intelektualne lastnine Komisija priznava pomembnost, da se izboljša zaščito pravic in njihovega izvajanja v tretjih državah in da izboljša zavest imetnikov pravic o ponarejanju in s tem povezanih tveganjih. Skupina na visoki ravni poziva k učinkovitim aktivnostim za dvig zavesti, k informiranju imetnikov pravic in k zagotavljanju primernih instrumentov za boj proti ponarejanju in piratstvu. Komisija bo preučila, ali je mogoče vzpostaviti uporabnikom prijazno evropsko spletno stran o pravicah intelektualne lastnine in bo spodbujala širjenje informacij prek seminarjev in srečanj, namenjenih navezovanju stikov.

Oznaka „Made in“

Skupina na visoki ravni zaradi nasprotujočih si pogledov ni mogla predložiti priporočila o oznaki izvora. Nekateri člani skupine so menili, da je to ključno področje, na katerem bi morala skupina na visoki ravni priporočiti ukrepe, medtem ko so drugi nasprotno menili, da se ne bi smelo spremeniti obstoječega stanja v tej zadevi. Komisija je pripravljena proučiti, ali bi lahko pobude v tem pogledu izboljšale konkurenčen položaj industrije EU na domačem trgu ali ne.

Dostop do sredstev

V tekstilnem in oblačilnem sektorju prevladujejo majhna in srednjevelika podjetja, ki imajo vse večje težave pri pridobivanju posojil. Hkrati veliko finančnih instrumentov ni nujno prirejenih za tip majhnih in srednjevelikih podjetij v tekstilnem in oblačilnem sektorju. Glede na četrto poročilo o izvajanju Evropske listine za majhna podjetja[6] ostaja dostop do sredstev velika ovira za podjetja po celotni EU kljub določenemu napredku na tem področju. Razvoj v zadnjih letih je pokazal, da je bilo izvedenih več ukrepov za izboljšanje položaja. Izkušnje iz dejavnosti javnega sektorja za izboljšanje dostopa majhnih podjetij do sredstev so pokazale, da se najboljše rezultate dosega, ko javni sektor tesno sodeluje s finančnimi trgi in spodbuja njihov razvoj. Komisija se ukvarja z več različnimi pobudami za izboljšanje dostopa do sredstev. Finančni instrumenti Skupnosti zagotavljajo evropski finančni vzvod in podporo za financiranje majhnih in srednjevelikih podjetij. Dokončanje akcijskega načrta za tvegani kapital[7] je velik dosežek. Dokončanje akcijskega načrta za finančne službe[8] bo vodilo k boljši dostopnosti bančnih posojil in kapitalskega financiranja.

Regionalni vidiki

Skupina na visoki ravni priporoča več ukrepov glede regionalne politike. Najprej priporoča višjo udeležbo tekstilnega in oblačilnega sektorja v nacionalnih regionalnih programih držav članic ter poziva regionalne oblasti k vzpostavitvi lokalnih strateških načrtov za izboljšanje dodeljevanja javnih sredstev skupaj z lokalnimi zainteresiranimi strankami. Hkrati skupina na visoki ravni poziva k sektorialnemu programu Skupnosti za tekstil in oblačila in k posebni regionalni pobudi. Na podlagi prejšnjih izkušenj Komisija ne meni, da je to primerno, in ne priporoča teh posebnih sektorialnih programov Skupnosti, ki bi lahko razdrobili industrijsko politiko in regionalno politiko EU, a malo vplivali na celoten sektor. Namesto tega sodelovanje tekstilnega in oblačilnega sektorja v večsektorskih programih nudi primeren in bolj učinkovit okvir za podporo sektorju in hkrati omogoča diversifikacijo proizvodnje med različnimi sektorji in konec koncev bolje koristi gospodarskemu položaju obravnavane(-)ih regij(-e).

Vendar obstaja resnična potreba po predvidevanju razvoja tekstilnega in oblačilnega sektorja v prihodnjih letih. Čeprav evropsko-sredozemsko območje nudi potrebne pogoje, da bi sektor še naprej pomembno prispeval k evropski industrijski proizvodnji, ustvarjalci politik ne morejo prezreti dejstva, da bo trajni proces prestrukturiranja in modernizacije še naprej kar nekaj let vodil v upadajoče zaposlovanje. Zato je treba vzpostaviti primerne programe ne le za obravnavanje vprašanja boljšega usposabljanja delavcev v tekstilnem in oblačilnem sektorju, temveč tudi za ublažitev socialnega in gospodarskega vpliva na regije, kjer je sektor koncentriran. V tem smislu je treba omeniti, da je Komisija nedavno sprejela predlog[9], naj države članice prihranijo vsoto 1% letnega prispevka strukturnega sklada za „konvergenčni“ cilj in 3% prispevka za cilj „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“, da bi pokrile nepredvidene lokalne ali sektorske krize, povezane z gospodarskim in socialnim prestrukturiranjem ali s posledicami liberalizacije trgovine. Kot drugi sektorji v nepredvidenih ali sektorskih krizah bi lahko tekstilni in oblačilni sektor dobil kritje iz te prožnostne rezerve.

V regijah, ki so zelo odvisne od tekstilnih in oblačilnih dejavnosti, je treba pristopiti k izzivom sedanjega in predvidljivega razvoja na celostni način, da bi dosegli trajnostne rešitve. Čeprav morajo javne oblasti zagotoviti primerne okvirne pogoje, ki bi lahko pritegnili naložbe, spodbudili zaposlovanje in izboljšali pobude za konkurenčnost, usposabljanje in prekvalificiranje, morajo lokalni akterji in druge zainteresirane strani najti primerne konkretne predloge v odgovor na potrebe posameznih regij.

Vprašanja trgovinske politike

S strateškega vidika je hitra vzpostavitev panevropsko-sredozemskega območja bistvena za tekstilni in oblačilni sektor EU, ker bo območje omogočilo, da zadrži sektor celotno produkcijsko verigo blizu evropskega trga in združi prednosti glede stroškov, kakovosti in bližine. Komisija priznava, da je bil napredek na tem področju počasen, zlasti sklepanje prostotrgovinskih sporazumov med zadevnimi državami. Komisija meni, da bi se morale vpletene strani v tem pogledu truditi še naprej.

Da bi pospešili izvajanje panevropsko-sredozemske kumulacije, predstavniki tekstilne industrije v skupini na visoki ravni priporočajo prožno tolmačenje pogoja o prostotrgovinskih sporazumih kot začasne ureditve, če vpletene države sprejmejo enaka pravila o izvoru, če poteka primerno upravno sodelovanje in če obstaja zadostna mera liberalizacije za tekstil in oblačila med vpletenimi državami. Komisija bo ta predlog skupine na visoki ravni v skladu z zaključki četrte evropsko-sredozemske ministrske konference o trgovini proučila skupaj z drugimi panevropsko-sredozemskimi partnerji. Vendar Komisija ne podpira sektorskega pristopa in meni, da bi poleg pogojev skupine na visoki ravni moral biti vsaj parafiran in začasno izvajan prostotrgovinski sporazum.

Skupina na visoki ravni v svojih priporočilih poudarja tudi potrebo po izboljšanju dostopa do trgov. To je že dolgo cilj trgovinske politike EU glede tekstila in oblačil. Komisija bo še naprej spodbujala ofenzivni pristop ob upoštevanju tekstilnih in oblačilnih izdelkov v okviru pogajanj o razvojni agendi iz Dohe in skušala zagotoviti pogoje dostopa na trge tretjih držav, ki bi bili pravični in primerljivi za velike tekstilne in oblačilne proizvajalce po vsem svetu. Komisija bo še naprej pozivala članice STO – razen najmanj razvitih držav – naj znižajo svoje carinske dajatve na najnižjo skupno možno raven in odpravijo netarifne ovire. Ker se preferenčne tarife izpodbija, bi se lahko razvilo tudi alternativne odgovore na zaskrbljenost držav v razvoju, ki so zelo odvisne od tekstilnega in oblačilnega izvoza, na primer razvoj ukrepov za sodelovanje na strani dobave. V smislu pogajanj na dvostranski ravni z vpletenimi državami/regijami bo Komisija še naprej vztrajala na enakomernem terenu. 7. julija 2004 je Komisija sprejela sporočilo „Države v razvoju, mednarodna trgovina in trajnostni razvoj: funkcija splošnega sistema preferencialov Skupnosti (GSP) za desetletno obdobje med letoma 2006 in 2015“[10]. Med drugimi ukrepi sporočilo predlaga, da bi koristi splošnega sistema preferencialov bile usmerjene na najrevnejše države, na primer na najmanj razvite države in najbolj ranljive države v razvoju.

Tekstilni in oblačilni sektor je tudi resno zaskrbljen glede kitajskega uvoza v EU. Skupina na visoki ravni poziva k ustanovitvi nadzornega sistema nad uvozom iz Kitajske, ki bi redno zbiral podatke o količinah in povprečnih cenah enot v glavnih kategorijah proizvodov, proučeval pogoje tekstilne in oblačilne proizvodnje na Kitajskem ter redno ocenjeval, kako Kitajska spoštuje svoje obveznosti do STO, zlasti pogoje dostopa do trga. Komisija se zaveda takšnih skrbi in meni, da je nadzor uvoza prek carinskih deklaracij še ena učinkovita možnost za pridobivanje podatkov o uvozu po koncu kvotnega sistema. Službe Komisije proučujejo različne možnosti na tem področju. Komisija je tudi vzpostavila dialog, namenjen za doseganje rezultatov, z ustreznimi kitajskimi oblastmi, vključno z industrijo in drugimi predstavniki zainteresiranih strank.

Končno – ob upoštevanju obrambnih instrumentov za trgovino – službe Komisije načrtujejo, da bodo pred koncem leta 2004 na voljo smernice, ki bodo vsebovale postopke in merila, ki jih namerava Komisija upoštevati v skladu z ustreznimi uredbami Sveta pri uporabi varnostnih klavzul, zlasti pri varnostni klavzuli, še posebej za tekstil v pristopnem protokolu Kitajske k STO. Poleg tega bodo pred koncem 2004 sprejeti praktični ukrepi za lažjo uporabo uredbe o trgovinskih ovirah in obrambnih mehanizmih za trgovino v sektorjih, kjer prevladujejo majhna in srednjevelika podjetja.

Zaključki

Skupina na visoki ravni za tekstil in oblačila je uspešno zaključila prvi del svojega dela in v zelo tesnem roku dosegla soglasje o priporočilih na precejšnjem številu področij strateške pomembnosti za prihodnost tekstilne in oblačilne industrije v razširjeni Evropski uniji. Ukrepi, ki jih je predvidela Komisija za izpolnitev teh priporočil, so bolj podrobno opisani v priloženem delovnem dokumentu za osebje Komisije[11].

Očitno je, da izvajanje velikih strukturnih sprememb nujno na prvem mestu zahteva trud in zavezo zainteresiranih strank, vključno s socialnimi partnerji, in nato še trud in zavezo javnih oblasti na evropski ravni, nacionalni ravni in regionalni ravni. Na evropski ravni to sporočilo dokazuje, da je mogoče upoštevati posebne potrebe sektorja pri izvajanju horizontalnih smernic politike EU. Na vseh področjih, ki jih pokrivajo priporočila skupine na visoki ravni, dejanja v teku že izpolnjujejo predvidene cilje, drugi ukrepi z enakimi cilji pa so v načrtu. Pri drugih primerih se preučuje izvedljivost predlaganih pobud.

Pomembno je zapisati, da ukrepi, ki jih je predlagala skupina na visoki ravni in privzela Komisija, spadajo v strategijo, opisano v sporočilu „Prihodnost tekstilnega in oblačilnega sektorja v razširjeni Evropski uniji“[12]. Komisija ostaja prepričana, da je treba izpolniti trajnostne rešitve za strukturne izzive tekstilnega in oblačilnega sektorja, tako da se okrepijo konkurenčne prednosti evropske industrije in primerni okvirni pogoji.

Ukrepi, predvideni za področja raziskav, izobraževanja in usposabljanja ter trgovinske politike izpolnjujejo konkurenčnostne izzive tekstilnega in oblačilnega sektorja EU. Vendar morajo biti zlasti ukrepi na področjih raziskav, izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja dopolnjeni s primerno podporo na nacionalni ravni in na regionalni ravni za izboljšanje enakih konkurenčnostnih dejavnikov. V tem pogledu več pobud v nekaterih državah članicah nudi najboljše prakse sektorskega izvajanja horizontalnih smernic politike, ker svoje strategije usmerjajo na primerne sektorske konkurenčnostne dejavnike in hkrati dajejo podporo prek vzpostavljenih horizontalnih instrumentov.

V kratkem času, ki ji je bil na voljo, je skupina na visoki ravni uspela pokriti velik del vprašanj, povezanih s konkurenčnostjo evropskega tekstilnega in oblačilnega sektorja. O nekaterih vprašanjih bi se sicer dalo razpravljati še naprej, recimo o netehnoloških inovacijah, o dostopu do sredstev in o industrijskem sodelovanju v EU in s partnerji zunaj EU. Na nekaterih od teh področij bo Komisija vseeno predlagala dodatne pobude. Komisija bo na primer preučila možnost tesnejšega industrijskega sodelovanja s sredozemskimi partnerji in možnost njihove povezave s pobudami za izboljšanje kvalifikacij, za spodbujanje inovacij in za zaščito pravic intelektualne lastnine, z namenom izpolnitve polnega potenciala panevropsko-sredozemskega trga ter pospeševanja konkurenčnosti tekstilne in oblačilne industrije na evropsko-sredozemskem območju.

Poleg tega bo vpliv ukinitve kvot v sektorju po januarju 2005 treba podrobno proučiti. Zato Komisija predlaga, da skupina na visoki ravni nadaljuje v naslednjih mesecih in v letu 2005 z delovanjem na „podrejeni“ravni in na ravni delovnih skupin in da se sama skupina na visoki ravni sestane pred koncem leta 2005.

[1] COM(2003) 649 konč., 29.10.2003.

[2] Celotno besedilo poročila visoke skupine za tekstil in oblačila je dostopno na: http://europa.eu.int/comm/enterprise/textile/documents/hlg_report_30_06_04.pdf.

[3] SEC(2004) 1240, 13.10.2004.

[4] Glej opombo 2.

[5] Nanotehnologija, večuporabnostni materiali, zasnovani na znanju, in novi produkcijski procesi in naprave.

[6] COM(2004) 64 konč., 11.2.2004.

[7] http://europa.eu.int/comm/economy_finance/publications/riskcapital_en.htm

[8] http://europa.eu.int/comm/internal_market/en/finances/actionplan/index.htm

[9] Predlog uredbe Sveta o splošnih določilih o Evropskem skladu za regionalni razvoj, o Evropskem socialnem skladu in o Kohezijskem skladu, COM(2004) 492 konč., 14.7.2004.

[10] COM(2004) 461 konč., 7.7.2004.

[11] SEC(2004) 1240, z dne 13.10.2004.

[12] Glej opombo 1.