52004DC0636

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu - Prehod v fazi uvajanja in uporabe evropskega programa satelitske radionavigacije /* KOM/2004/0636 končno */


Bruselj, 06.10.2004

KOM(2004)636 končno

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Prehod v fazi uvajanja in uporabe evropskega programa satelitske radionavigacije

UVOD

Po seznanjenju s sporočilom Komisije z dne 18. februarja 2004[1] je Svet 9. marca 2004 sprejel sklepe, v katerih je pozval Komisijo, naj do konca oktobra 2004 predstavi sporočilo, na osnovi katerega bo lahko Svet do konca leta sprejel primerne politične odločitve o začetku faz uvajanja in uporabe, vključno s stališči glede maksimalnega zneska finančnega prispevka Evropske skupnosti za te dve fazi in vključno z opredelitvijo storitev. Program je od leta 2002 v razvojni fazi, ki ji bosta sledili fazi uvajanja (20062007) in uporabe (od leta 2008).

Pred začetkom faz uvajanja in uporabe bi bilo treba rešiti štiri vprašanja:

- potrditev precejšnjega deleža zasebnega sektorja pri financiranju teh faz;

- opredelitev storitev na voljo;

- izdelavo okvirnih struktur sistema;

- sklenitev sporazuma z Združenimi državami Amerike o medsebojni povezljivosti evropskega in ameriškega sistema.

Zadnji dve vprašanji sta že bili rešeni. Uredba Sveta (ES) št. 1321/2004 o upravljalnih strukturah evropskih programov satelitske radionavigacije in skupni ukrep 2004/552/SZVP o vidikih uporabe evropskega sistema satelitske radionavigacije z vplivom na varnost Evropske unije, oba z dne 12. julija 2004[2], vzpostavljata okvirne strukture sistema. V sporazumu, podpisanem z Združenimi državami Amerike 26. junija 2004, je izrecno predvidena tudi popolna medsebojna povezljivost evropskega in ameriškega sistema.

Glede zasebnega financiranja je bilo zadolženo skupno podjetje Galileo, delujoče od poletja 2003, da izvede postopek za izbiro koncesionarja. Prva faza, imenovana faza predizbire, se je zaključila februarja 2004. Konec avgusta 2004 sta dva od treh konzorcijev iz predizbire predložila svoji podrobni ponudbi v okviru druge faze postopka. Skupno podjetje je septembra 2004 ocenilo ponudbi in izdalo poročilo. V skladu s svojim pooblastilom bo skupno podjetje izbralo kandidata za koncesijo in ga predlagalo v odobritev svojemu upravnemu odboru.

Namen poročila skupnega podjetja skupaj s tem sporočilom je doseči potrebne politične direktive o javnem financiranju prihodnjih faz programa in o poslanstvu javnih storitev oziroma o opredelitvi storitev. Na tej podlagi bo skupno podjetje lahko začelo zadnjo fazo podelitve koncesije za sistem, namreč fazo pogajanj o koncesijski pogodbi, ki bi morala biti podpisana leta 2005. Ta faza bo potekala v tesni povezavi z nadzornim organom, ki bo kot organ za podelitev koncesije podpisal pogodbo in nadzoroval njeno izvršitev v skladu z določili iz člena 2(1) zgoraj omenjene Uredbe (ES) št. 1321/2004.

1. FINANCIRANJE FAZ UVAJANJA IN UPORABE

ZARADI PRECEJšNJEGA RAZVOJA TRGOV, POVEZANIH S SATELITSKO RADIONAVIGACIJO, SO EVROPSKE INSTITUCIJE ZAčELE DAJATI PREDNOST JAVNO-ZASEBNIM PARTNERSTVOM V OBLIKI KONCESIJE ZA FAZI uvajanja in uporabe programa GALILEO. Čeprav je zasebni sektor, ob upoštevanju ponujenih tržnih perspektiv, v projekt pripravljen veliko vlagati, je za zagotavljanje finančnega ravnovesja programa še vedno potreben finančni delež Skupnosti.

1.1. VISOKE TRžNE PERSPEKTIVE

Visoke razvojne perspektive trgov, povezanih s satelitsko radionavigacijo, so potrdile razne študije[3] po naročilu Komisije, izdelane od leta 1999 naprej, s katerimi je bil Svet seznanjen. Razvoj, ugotovljen v zadnjih letih, potrjuje eksplozijo trgov izdelkov in storitev v povezavi s satelitsko radionavigacijo. Celo najbolj optimistične ocene so bile prekoračene.

Tako se je svetovni trg izdelkov in storitev, povezanih s satelitsko radionavigacijo, med 2002 in 2003 podvojil z desetih milijard na dvajset milijard EUR. Do leta 2020 se bo približal tristotim milijardam EUR s približno tremi milijardami delujočih sprejemnikov. Ti sprejemniki bodo združevali vse storitve, ki jih nudijo sistemi GALILEO, EGNOS in GPS.

Vsak dan se tržijo nove inovativne aplikacije. Cene sprejemnikov se nenehno nižajo. Sprejemniki so tako že na voljo za manj kot 150 EUR. Nižje cene bodo, tako kot pri mobilnih telefonih pred nekaj leti, povzročile hitro širjenje storitev radionavigacije v vseh sektorjih in njihova uporaba bo postala tako vsakdanja kot uporaba elektronskih naprav za široko uporabo, na primer ur, fotoaparatov, mobilnih telefonov itd. Satelitska radionavigacija prodira v vse dele družbe, kar daje programu GALILEO dimenzijo, ki bi jo lahko označili za "državljansko".

Svet je že od začetkov projekta GALILEO želel močno prisotnost zasebnega sektorja v programu. V resoluciji z dne 19. julija 1999 je pozval Komisijo "k vzpostavitvi potrebnih in realnih pogojev za zagotavljanje financiranja večinoma iz zasebnega sektorja v okviru javno-zasebnega partnerstva"[4]. To stališče je bilo v nadaljevanju vedno potrjeno. Bolj podrobno je Svet v zaključkih, sprejetih 26. marca 2002, določil, "da si bo prizadeval za zagotavljanje porazdelitve sredstev, po kateri je največ tretjina sredstev iz proračuna Skupnosti in vsaj dve tretjini sredstev iz zasebnega sektorja" pri financiranju v fazi uvajanja. Poleg tega je Svet v istih zaključkih in v zaključkih z dne 9. marca 2004 izrecno predvidel dodelitev sredstev Skupnosti za financiranje faze uporabe.

1.2. VIRI FINANCIRANJA, PONUJENI S STRANI ZASEBNEGA SEKTORJA

PONUDBE KONZORCIJEV IZ PREDIZBIRE PO VMESNEM POROčILU SKUPNEGA PODJETJA GALILEO POTRJUJEJO HIPOTEZE GLEDE FINANCIRANJA FAZ uvajanja in uporabe, saj ustrezajo shemi, ki jo je predvidel Svet: vsak od konzorcijev se zavezuje k financiranju vsaj dveh tretjin stroškov razvojne faze, ocenjenih na 2,1 milijardi EUR, in zahteva plačilo subvencije za uravnoteženje v prvih letih po začetku delovanja sistema.

V zgoraj navedenem sporočilu z dne 18. februarja 2004 je Komisija naštela več možnih virov financiranja faz uvajanja in uporabe, ponujenih s strani zasebnega sektorja.

Prihodki od prodaje storitev imajo pomembno vlogo pri finančnih načrtih, ki so jih predstavili konzorciji iz predizbire. Ker jih bo prejemal neposredno koncesionar, mu bodo omogočili povrnitev vloženega kapitala in vračilo najetih posojil. Poudariti je treba, da vsak od konzorcijev vztraja na pomembnosti pričakovanih prihodkov od prodaje regulirane javne storitve.

Prihodki iz pravic intelektualne lastnine prav tako predstavljajo pomemben element pri načrtih financiranja, ki so jih predstavili konzorciji iz predizbire. Tako kot pri prihodkih od prodaje storitev je predvideno, da bo prihodke neposredno prejel koncesionar, ki mu bo nadzorni organ v okviru koncesijske pogodbe podelil licence za izrabljanje pravic intelektualne lastnine pri sestavnih delih sistema in njegovih aplikacij. Skupno podjetje Galileo je s Komisijo in Evropsko vesoljsko agencijo izdelalo globalni pristop za pravno zaščito ključnih elementov sistema, še posebej tistih, ki so povezani z obdelavo signalov. Ta pristop omogoča pokritje vseh uporabnikov, ne glede na uporabljeno storitev. Odobren je s strani koncesijskih kandidatov, ki vidijo v njem pomemben vir prihodkov. Zaradi pristopa je nepotrebna vpeljava davka na sprejemnike, tudi predvidenega v zgoraj navedenem sporočilu z dne 18. februarja 2004.

Načrti financiranja, ki so jih predstavili konzorciji iz predizbire, predvidevajo glede lastnih sredstev dosledno izvajanje s pomočjo trdne bančne podpore. Evropska investicijska banka, ki ima tesne stike z različnimi koncesijskimi kandidati, bo, zaradi svojih posojil na zelo dolgi rok v kombinaciji z dopuščenim odlogom za določeno obdobje, igrala veliko vlogo v tej finančni izvedbi.

1.3. POTREBNO FINANCIRANJE SKUPNOSTI

Evropski sistem satelitske radionavigacije predstavlja veliko javno infrastrukturo, vzpostavitev le-te pa pomeni številne prednosti za Evropsko unijo. Takšna infrastruktura odpravlja odvisnost od tretjega sistema v primeru monopola nad dnevno višjim številom bistvenih področij uporabe. Zagotavlja obvladanje potrebne tehnologije in bistvenih funkcij radionavigacije ter datiranja za gospodarstvo. Civilni sistem za civilne uporabnike odgovarja na potrebe, ki jim obstoječi sistemi ne morejo zadostiti. Spada v okvir evropske vesoljske politike, kot je opisana v Beli knjigi Komisije z dne 11. novembra 2003[5]. To so elementi, ki upravičujejo posredovanje javnih oblasti pri financiranju faz uvajanja in uporabe programa.

Delež javnega financiranja, potrebnega za potek obeh faz, dopolnjuje financiranje iz zasebnih virov. To financiranje je posledica razsežnosti in kakovosti projekta v skladu z željo Evropske skupnosti na eni strani, na drugi strani pa komercialnih prihodkov, ki jih lahko prinese uporaba sistema.

Stroški faze uvajanja so ocenjeni na 2,1 milijarde EUR. Vsak od konzorcijev iz predizbire se zavezuje, da bo nosil dve tretjini teh stroškov ali 1,4 milijarde EUR, znesek 700 milijonov EUR pa bo za financiranje faze zagotovljen iz proračuna Skupnosti.

Financiranje faze uporabe bo zagotovil zasebni sektor. Vendar je ob upoštevanju omejitev zaradi obveznosti javnih storitev, naložene z uporabo velike javne infrastrukture sistema GALILEO, na eni strani in časa, potrebnega, da zasebni sektor polno razvije trg satelitske radionavigacije in trži svoje storitve, na drugi strani, potrebno prispevati delež izrednega javnega financiranja v prvih letih faze uporabe.

Za financiranje deleža iz proračuna Skupnosti je Komisija 14. julija 2004 predlagala uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o izvedbi faz uvajanja in uporabe evropskega programa satelitske radionavigacije[6]. Ta predlog postavlja program GALILEO na podlago posebnega pravnega instrumenta, ki je v skladu z bodočim evropskim vesoljskim programom in ki lahko zadosti potrebam tega programa, tako da hkrati čim bolje odgovori na skrbi o dobrem finančnem upravljanju. Predlog predvideva finančni prispevek Evropske skupnosti v višini milijarde EUR za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013. 500 milijonov EUR je bilo tako dodeljenih za financiranje faze uvajanja, ki bi morala koristiti še vsoto 200 milijonov EUR iz trenutnih finančnih perspektiv za leto 2006. 500 milijonov EUR je prihranjenih za financiranje prvih let faze uporabe. Zadnja vsota je informativna in se bo po potrebi prilagajala glede na izid pogajanj s koncesijskimi kandidati.

Upravljanje in nadzor uporabe prispevka Skupnosti programu GALILEO bo zagotovil evropski nadzorni organ za globalni navigacijski satelitski sistem (GNSS) v skladu z določili zgoraj navedene Uredbe Sveta št. 1321/2004. Predvideno je, da bo nadzorni organ vzpostavljen v prvi polovici leta 2005. Ni izključeno, da bi Evropska vesoljska agencija lahko, če bi bilo to potrebno, prispevala k financiranju faz uvajanja in uporabe programa z deležem v nadzornemu organu.

Treba je poudariti, da bi se lahko delež javnega financiranja znižal ob komercialnih prihodkih v korist koncesionarja iz uporabe sistema. Klavzula v koncesijski pogodbi bo izrecno predvidela pogoje za to.

Komisija pa bo skrbela za spodbujanje uporabe satelitske radionavigacije v pobudah, ki jih je že ali jih še bo sprejela na najrazličnejših področjih, recimo pri klicih na pomoč, pomorski varnosti, ribolovu in kmetijstvu skupaj s sistemom za globalno nadzorovanje okolja in varnosti (GMES), pri medsebojni povezljivosti železniških sistemov (ERTMS), sodstva in notranjih zadev itd.

1.4. PRIHODKI IZ TRETJIH DRžAV

Razvoj mednarodnega sodelovanja se je potrdil. Več tretjih držav je izrazilo veliko željo po sodelovanju v programu GALILEO, tudi na finančni ravni. Sporazumi o sodelovanju so bili podpisani 30. oktobra 2003 s Kitajsko in 13. julija 2004 z Izraelom. Poleg Ruske federacije, Indije in Ukrajine, s katerimi potekajo pogovori o podpisu sporazumov, so bili vzpostavljeni obetavni stiki z Južno Korejo, Avstralijo, Mehiko in Brazilijo. Povrhu tega Švica in Norveška, članici Evropske vesoljske agencije, ter Kanada, pridružena članica, preučujejo možnost finančnega sodelovanja v zadnjih fazah programa. Velik doprinos sredstev se lahko pričakuje od različnih zainteresiranih tretjih držav.

Tretje države, pridružene programu GALILEO, predstavljajo dobro priložnost za razvoj trga. Vsaka od teh držav ima podjetja z velikimi tehničnimi in tržnimi zmogljivostmi na področjih vesolja in satelitske radionavigacije, ki bi lahko prinesla dinamičnost v evropske industrije. Vsi operatorji in uporabniki v vsaki od teh držav poudarjajo potrebo po razvitju civilnega sistema satelitske radionavigacije posebej za njihove potrebe prek petih različnih storitev in z nujnimi funkcijami za masovni razvoj te nove tehnologije: s celovitostjo, zagotavljanjem storitev in povezavo s telekomunikacijami. Cenijo tudi različnost sistema GALILEO od ameriškega sistema GPS in izkazujejo interes za dvostranski sporazum, ki bi pokrival vsa področja sodelovanja in omogočal sodelovanje pri razvijanju različnih vidikov tehnologije s tako visokim potencialom za prihodnost.

Program GALILEO je odprt za široko sodelovanje s tretjimi državami in slednjim daje priložnost za sodelovanje pri izgradnji, razvoju in upravljanju strateške infrastrukture. V ta namen pomembno sodeluje pri zunanji dimenziji politike Evropske skupnosti. Raznolikost in razpon predvidenih načinov sodelovanja sta pri koncesiji, raziskovalnem programu, pogodbah, podpisanih z Evropsko vesoljsko agencijo, uredbenih vidikih, sodelovanju v skupnem podjetju ali pri pridruževanju bodočemu nadzornemu organu vsekakor prednost za mednarodno sodelovanje.

Sodelovanje s tretjimi državami omogoča tudi zagotavljanje podpore teh držav pri mednarodnih organih, odgovornih za dodelitev frekvenc ali za opredelitev standardov. Zagotavlja tudi, da trženje ponujenih storitev z uporabo sistema znotraj teh držav ne bo ovirano.

2. ZAHTEVE GLEDE PONUJENIH STORITEV

Pri uporabi sistema GALILEO morajo biti na voljo različne storitve s točno določenimi lastnostmi. Zagotovljena mora biti tudi visoka stopnja varnosti.

2.1. PONUJENE STORITVE

Ponujene storitve z uporabo sistema GALILEO so bile podrobno predstavljene v Prilogi 1 sporočila Komisije z dne 24. septembra 2002[7]. Njihove opredelitve so bile vključene v dokument "Definicije na visoki stopnji", nastal že leta 2002 in od takrat stalno posodobljen v sodelovanju z različnimi skupinami uporabnikov. Na tej osnovi je Svet v svojih sklepih z dne 6. decembra 2002 označil, da vključujejo razpisi za ponudbe v okviru programa GALILEO, še posebej tisti v zvezi s koncesijo, pet storitev: "odprto storitev"; "tržno storitev"; "storitev za reševanje življenja"; "regulirano javno storitev" (imenovano PRS); podporo storitvi iskanja in reševanja v sistemu COSPAS-SARSAT ali v drugih ustreznih sistemih.

Ponudbe, na osnovi katerih trenutno potekajo pogovori s konzorciji iz predizbire, so v skladu s tehničnimi zahtevami in vsaka od ponudb ponuja pet zgoraj navedenih storitev.

Posebej je treba poudariti, da je regulirana javna storitev (PRS) eden od ključnih vidikov programa. Javnim oblastem bo omogočala varno storitev z visoko učinkovitostjo. Veliko ministrstev je sodelovalo pri tehnični opredelitvi te storitve in potrdila so, da je treba to storitev nujno vzpostaviti. Pri tem gre še posebej za pooblaščene službe za nadzor mej ali notranje varnosti, ki se borijo proti kriminalu, tihotapstvu, ilegalnim migracijam ali proti terorizmu in za ekipe civilne zaščite. Uporaba regulirane javne storitve pa bo ostala neobvezna. Države članice in njihove uprave se bodo lahko prosto odločale o uporabi ali neuporabi storitve. Kandidati za koncesijo iz predizbire potrjujejo v svojih predlogih finančnih načrtov, ki so v nastajanju , da obstaja veliko povpraševanje za to storitev v državah članicah, in hkrati poudarjajo pomembnost prihodkov, ki jih pričakujejo od uporabe storitve. Stroške uporabe regulirane javne storitve bodo krili sami uporabniki, vendar bodo stroški ostali v razumnih mejah zaradi skrbi za dobro javno upravo.

Poleg tega predstavljajo stroški vključitve regulirane javne storitve v zgradbo sistema zelo majhen odstotek vseh stroškov infrastrukture. Dejansko ima ta storitev le malo vpliva na opredelitev glavnih parametrov satelitov, kot so teža, moč in obseg opreme. Učinek na zemeljske stroške je zanemarljiv.

Poleg tega so raziskave dveh let in pogovori z Združenimi državami Amerike omogočili natančno določitev frekvenčnega načrta za pet ponujenih storitev. Sporazum, podpisan z ZDA 26. junija 2004, je umaknil še zadnje politične ovire za odobritev načrta.

Glede EGNOS-a je Svet v sklepih z dne 5. junija 2003 določil, da je treba "prednosti možne vključitve upravljanja EGNOS-a v bodočo koncesijsko pogodbo za upravljanje GALILEA oceniti skupaj s potencialnimi koncesionarji GALILEA". Skupno podjetje Galileo je posledično vključilo EGNOS v pogovore s konzorciji iz predizbire, ki so se strinjali s prevzemom upravljanja EGNOS-a v okviru koncesije za GALILEO. Ta točka bo predmet predloga Komisije na podlagi izidov pogajanj s kandidati iz predizbire, na podlagi rezultatov pogovorov z oblastmi držav članic, pristojnih za nadzor civilnega letalstva in na podlagi značilnosti evropskega načrta za navigacijo, ki se ga preučuje.

2.2. UPOšTEVANJE VARNOSTNIH ZAHTEV

Sistem GALILEO, kot je že večkrat poudaril Svet, sestavlja občutljiva infrastruktura, pri uporabi katere je treba upoštevati posebne zaščitne ukrepe za zagotavljanje varnosti. Treba je paziti na dve možni nevarnosti: najprej je treba zaščiti sistem pred vdori v delovanje, zlonamernimi ali ne; hkrati pa je treba preprečiti njegovo uporabo v namene, ki so v nasprotju z interesi Evropske unije in njenih držav članic.

Zgoraj navedena Uredba (ES) št. 1321/2004 in skupni ukrep 2004/552/SZVP z dne 12. julija 2004 sta besedili, ki bosta služili kot podlaga za varnost sistema GALILEO v fazah uvajanja in uporabe: uredba vzpostavlja nadzorni organ, ki mu bodo pripadale vse "tehnične" pristojnosti za varnost sistema; skupni ukrep obravnava vdore v integriteto ali delovanje sistema in ukrepe v primeru krize. Odbor za varnost sistema (GSB), ustanovljen poleg nadzornega organa, v sestavi predstavnikov držav članic, bo od Sveta prevzel odgovornost za varnost.

Skupno podjetje se je prepričalo, da vsi konzorciji iz predizbire ponujajo vsa zagotovila za varnost. Ekipe, ki bodo upravljale sistem, bodo sestavljali usposobljeni ljudje, ki poznajo zaupne dokumente in postopke. Vsi konzorciji so v svoje ponudbe vključili upoštevanje varnostnih ukrepov, ki jih je izdelal sedanji varnostni svet in ki jih bo izdelal še nadzorni organ. Vključili so tudi možnost, da Svet v primeru krize v nekem predelu sveta spremeni kakovost signalov.

SKLEPI

Skupno podjetje Galileo je v sklopu svojega namena izvedlo postopek izbire bodočega koncesionarja. Zdi se, da je pogojem za lansiranje programa GALILEO zadoščeno. Potrjeni so pogoji:

- strateški vidiki infrastrukture z namenom zagotoviti neodvisnost Evropske unije in hkratno skladnost z ameriškim sistemom GPS;

- tehnične opredelitve sistema, s katerim Evropska unija obvladuje tehnologijo za satelitsko radionavigacijo;

- tržna učinkovitost uporabe sistema zaradi precejšnjih prihodkov;

- skladnost petih storitev iz programa, zasnovanih v odgovor na potrebe civilnih uporabnikov;

- priložnost za integracijo EGNOS-a, predhodnika evropskega globalnega sistema za satelitsko radionavigacijo, v izbran pristop, vključno v koncesijsko shemo;

- pomemben finančni doprinos iz zasebnega sektorja;

- na koncu še mednarodna razsežnost projekta in naraščajoča volja tretjih držav za aktivno in finančno sodelovanje v programu.

Drugi pogoji, ki jih je opredelil Svet za prehod v naslednje faze programa s ciljem uvajanja sistema in njegove uporabe, so bili prav tako izpolnjeni:

- sklenitev sporazuma z Združenimi državami Amerike o medsebojni povezljivosti ameriškega in evropskega sistema, podpisanega 26. junija 2004;

- opredelitev bodočih okvirnih struktur sistema, nadzornega organa in zagotavljanja varnosti s sprejetjem dveh besedil v Svetu z dne 12. julija 2004.

Vsi pogoji so zato združeni, da Svet potrdi:

- nepovraten prehod v fazi uvajanja in uporabe programa;

- bistvene značilnosti sistema, še posebej glede storitev;

- sodelovanje javnih oblasti tako pri financiranju faz uvajanja in uporabe kot pri nadzoru sistema.

Poznavanje teh elementov je nujno,da se omogoči:

- da skupno podjetje zaključi pogajanja o koncesijski pogodbi, ki jo bo nadzorni organ podpisal leta 2005 in

- da zasebni akterji potrdijo svoje ponudbe in finančne zaveze.

Komisija bo še naprej redno obveščala Evropski parlament in Svet o poteku programa. Nadzorni svet skupnega podjetja bo še naprej sledil postopku podelitve koncesije. Izide postopka bo Komisija predstavila Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu z nadzornim organom, ki bo takoj na začetku leta 2005 začel s ključnimi nalogami za izvedbo faz uvajanja in uporabe.

[1] COM(2004)112 končn.

[2] UL L 246, 20.7.2004, str. 1 in 30.

[3] Med drugim študije GALA, Geminus, Pricewaterhouse Coopers in Galilei.

[4] UL C 221, 3.8.1999, str. 1.

[5] COM(2003)673

[6] COM(2004)477 konč.

[7] COM(2002)518 konč.