52004DC0374

Sporočilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij - Bela knjiga o storitvah splošnega pomena /* KOM/2004/0374 končno */


SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ - Bela knjiga o storitvah splosnega pomena

1. uvod

V zadnjih letih je vloga Evropske unije pri oblikovanju prihodnosti storitev splosnega pomena [1] v sredisču razprave o evropskem druzbenem modelu. S priznanjem pomembnosti dobro delujočih, dosegljivih, dostopnih, in visoko kakovostnih storitev splosnega pomena za kakovost zivljenja evropskih drzavljanov, okolje in konkurenčnost evropskih podjetij, je Evropska Komisija sprejela Zeleno knjigo o storitvah splosnega pomena [2], kar je sprozilo sirso javno razpravo tem, kako bi najbolje spodbudili izvajanje visoko kakovostnih storitev splosnega pomena v Evropski uniji. Zelena knjiga je pozvala k dajanju mnenj v zvezi s celostno vlogo Evropske unije pri določanju ciljev javnih storitev, kakor tudi storitev splosnega pomena in v zvezi z načinom organiziranosti, financiranja in ocenjevanja teh storitev.

[1] Glej opredelitev izrazov v Prilogi 1

[2] COM(2003) 270, 21.5.2003

Razprava, ki jo je sprozila Zelena knjiga, je naletela na precejsen odziv, dobro pa so jo sprejele tudi stevilne zainteresirane stranke. Komisija je prejela skoraj 300 prispevkov različnih strank, vključno z mnogimi drzavami članicami [3]. Osebje Komisije je pripravilo Poročilo o javni razpravi, ki analizira predlozene prispevke in predstavlja osnovno gradivo za to Belo knjigo [4].

[3] Celotno besedilo o prispevkih je dostopen na naslednji spletni strani Komisije: http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/service_general_interest/comments/public_en.htm

[4] Poročilo o javnem posvetovanju o Zeleni knjigi o storitvah splosnega pomena, Delovni dokument osebja Komisije, SEC(2004) 326, 15.3.2004, dostopno na naslednji spletni strani: http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/service_general_interest

V skladu z zahtevo Evropskega parlamenta v svoji Resoluciji o Zeleni knjigi z dne 14. januarja 2004 [5] Komisija vključi njene zaključke iz razprave v to Belo knjigo.

[5] Resolucija Evropskega parlamenta o Zeleni knjigi o storitvah splosnega pomena, 14.1.2004, (T5-0018/2004)

Evropski ekonomsko-socialni odbor [6] ter Odbor regij [7] sta ravno tako razpravljala o vprasanjih, ki jih postavlja Zelena knjiga ter sta nato podala svoji mnenji.

[6] Mnenje o Zeleni knjigi o storitvah splosnega pomena, CESE 1607/2003, 11.12.2003

[7] Mnenje Odbora regij z dne 20. novembra 2003 o Zeleni knjigi o storitvah splosnega pomena, sklep CdR 149/2003 konč

Poleg tega so bile storitve splosnega pomena tudi predmet napete razprave znotraj Konvencije o prihodnosti Evrope.

Končno je tudi Sodisče evropskih skupnosti preučilo različna vprasanja o gospodarskih storitvah splosnega pomena, se zlasti glede njihovega financiranja, in podala mejni sklep o nadomestilu izvajanja javnih storitev [8].

[8] Sodba z dne 24. julija 2003 v primeru C-280/00 Altmark Trans

Razprava je razkrila precejsnje razlike v stalisčih in perspektivah. Vendarle se zdi, da je prislo do konsenza o potrebi po zagotovitvi skladne kombinacije trznih mehanizmov in nalog javnih storitev. Storitve splosnega pomena in okvir njihovega izvajanja, vključno s samo Evropsko unijo, se nenehno razvijajo in ta razvoj se bo se nadaljeval. S predlozitvijo te Bele knjige Komisija ne namerava zaključiti razprave, ki se je razvila na evropski ravni. Njen namen je dati prispevek k trenutni razpravi in jo spodbujati z določanjem vloge Unije in okvirja, ki omogoča tem storitvam ustrezno delovanje.

Bela knjiga določa pristop Komisije pri razvijanju pozitivne vloge za Evropsko unijo v krepitvi razvoja visoko kakovostnih storitev splosnega pomena in predstavlja poglavitne elemente strategije za zagotavljanje dostopnosti visoko kakovostnih storitev po dostopni ceni vsem drzavljanom in podjetjem v Uniji. Dokument se usmerja le na nekatere od ključnih vprasanj razprave, saj bi se bilo nemogoče lotiti vseh vprasanj iz javne razprave. O bolj specifičnih vprasanjih se bo razpravljalo v okviru zadevnih politik.

2. deljena odgovornost javne oblasti v uniji

Javna razprava o Zeleni knjigi je pokazala sirse konsenz o pomembnosti visoko kakovostnih storitev splosnega pomena za evropsko druzbo. Delitev nalog in pooblastil med Unijo in drzavami članicami vodi k deljeni odgovornosti Unije in javnih oblasti drzav članic, vendar pa podrobno določanje izvajanja in zagotavljanja teh storitev ostaja v pristojnosti drzav članic.

2.1. Bistven del Evropskega modela

Razprava o Zeleni knjigi je odločno potrdila pomembnost storitev splosnega pomena kot enega izmed stebrov Evropskega druzbenega modela. Razprava je, kljub občasno precejsnjim razlikam v pogledih in perspektivah njenih udelezencev, potrdila sirsi konsenz o izvajanju visoko kakovostnih in dostopnih storitev splosnega pomena za vse drzavljane in podjetja v Evropski uniji. Prav tako je potrdila obstoj skupnega koncepta storitev splosnega pomena v Uniji. Ta koncept odraza vrednote in cilje Skupnosti in temelji na celi vrsti skupnih elementov, ki vključujejo: univerzalne storitve, stalnost, kakovost storitev, cenovno dostopnost, kot tudi zasčito uporabnikov in potrosnikov.

Storitve splosnega pomena ostajajo v Uniji bistvene za zagotavljanje socialne in teritorialne kohezije in za konkurenčnost evropskega gospodarstva. Drzavljani in podjetja upravičeno pričakujejo, da bodo imeli dostop do visoko kakovostnih in cenovno dostopnih storitev splosnega pomena v celotni Evropski uniji. Za drzavljane Unije je ta dostop bistven del evropskega drzavljanstva in je nujno potreben zato, da se jim omogoči polno uzivanje njihovih temeljnih pravic. Za podjetja je dostopnost visoko kakovostnih storitev splosnega pomena nujen predpogoj za konkurenčno poslovno okolje. Preskrba z visoko kakovostnimi, razpolozljivimi in cenovno dostopnimi storitvami splosnega pomena, ki zadovoljujejo potrebe potrosnikov in podjetij, je torej pomemben element, ki prispeva k doseganju strateskega cilja Unije "postati najbolj konkurenčno in dinamično gospodarstvo na svetu, ki temelji na znanju in je sposobno trajnostne gospodarske rasti z več in boljsimi delovnimi mesti ter večjo socialno kohezijo" [9].

[9] Evropski svet v Lizboni 23. in 24. marca 2000, sklepi predsedstva, peti odstavek. Za podrobnosti glej http://europa.eu.int/comm/lisbon_strategy/intro_en.html

Storitve splosnega pomena so pomagale doseči cilje Unije v mnogih politikah Skupnosti, kakor je poudarila Komisija v Zeleni knjigi.. Hkrati pa so politike Skupnosti pomembno prispevale k izboljsanju kakovosti, izbire in učinkovitosti stevilnih storitev splosnega pomena.

V skladu z načeli iz člena 16 Pogodbe [10] in člena 36 Listine o temeljnih človekovih pravicah [11] se je Komisija zavezala, da uposteva specifično vlogo storitev v splosnem interesu v okviru politik in dejavnosti, ki spadajo v njeno pristojnost. Komisija si bo prizadevala, da bo Evropska unija se naprej pozitivno prispevala k razvoju storitev v splosnem interesu kot sestavnega dela Evropskega modela ob spostovanju raznolikosti tradicij, struktur in razmer v drzavah članicah. V skladu z načeli boljse pravne ureditve [12] bosta boljsa pravna ocenitev učinkov glavnih pobud [13] in redno vrednotenje ustreznih politik Skupnosti pomagali k izpolnitvi tega cilja.

[10] Člen 16 navaja: "Brez poseganja v določbe členov 73, 86 in 87, in z vmestitvijo stevilnih splosnih gospodarskih storitev v skupne vrednote Unije kot tudi njihove vloge pri pospesevanju socialne in teritorialne kohezije, bodo Skupnost in drzave članice, vsaka v okviru svojih pristojnosti in v obsegu uporabe te Pogodbe, poskrbele, da bodo take storitve delovale na osnovi načel in pogojev, ki jim omogočajo izpolnjevati svoje naloge"

[11] Člen 36 navaja: "Unija priznava in spostuje dostop do gospodarskih storitev splosnega pomena, kot so zagotovljene v nacionalnih zakonodajah in praksah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, da bi pospesile socialno in teritorialno kohezijo Unije"

[12] Evropska uprava: Boljse zakonodavstvo, Sporočilo Komisije, sklep COM(2002) 275, 5.6.2002

[13] Sporočilo Komisije o presoji učinkov, COM(2002) 276, 5.6.2002

V tej ključni točki razvoja Unije bo treba posebno pozornost posvetiti razvoju v novih drzavah članicah in njihovim posebnim potrebam, ki izhajajo zlasti iz njihove gospodarske preobrazbe v zadnjih dveh desetletjih.

2.2. Odgovornost za drzavne organe

Medtem ko je opravljanje storitev splosnega pomena lahko organizirano v sodelovanju s zasebnim sektorjem ali zaupano zasebnim ali javnim podjetjem, ostaja določanje obveznosti in nalog javnih storitev naloga drzavnih organov na ustrezni ravni. Ustrezni drzavni organi so odgovorni tudi za regulacijo trga in za zagotavljanje opravljanja nalog javnih storitev s strani izvajalcev.

Na razpravi o Zeleni knjigi je bilo poudarjeno, da morajo znotraj okvira konkurenčnega notranjega trga ustrezni drzavni organi obdrzati pristojnosti, da se zagotovi učinkovito doseganje določenih javnih političnih ciljev in da se spostuje načelo demokratične izbire, vključno glede ravni kakovosti in končnih stroskov. Ustrezni drzavni organi morajo razpolagati s primernimi orodji in strokovnim znanjem. Sedanja sektorska pravila Skupnosti določajo pravne instrumente in pooblastila, ki omogočajo drzavnim organom drzav članic uveljavljanje javnih političnih ciljev. Zlasti pa morajo drzave članice posvečati pozornost vse bolj kompleksnim nalogam regulativnih organov in jim zagotoviti vse potrebne instrumente ter sredstva.

2.3. Deljena odgovornost Unije in njenih drzav članic

V svoji Zeleni knjigi je Komisija ze izjavila, da Pogodba zagotavlja Skupnosti obsezen niz sredstev, ki uporabnikom omogočajo dostop do visoko kakovostnih in cenovno dostopnih storitev splosnega pomena v Evropski uniji. Vendar pa je poglavitna naloga ustreznih nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov oblasti, da določijo, organizirajo, financirajo in nadzorujejo izvajanje storitev splosnega pomena.

Ta deljena odgovornost je koncept, ki ga poudarja določba člena 16 Pogodbe ES, ki nalaga Skupnosti in drzavam članicam, da s pomočjo svojih politik zagotovijo, vsaka v okviru svojih pooblastil, izpolnjevanje nalog izvajalcev storitev splosnega pomena. Prav tako je v členu 86(2) Pogodbe ES [14] drzavam članicam dovoljeno , da zaupajo opravljanje javnih storitev gospodarskim subjektom in da se zagotovi skladnost z določbami tega člena.

[14] Člen 86 (2) določa: "Za podjetja, ki so pooblasčena za opravljanje gospodarskih storitev splosnega pomena[...], veljajo pravila, ki jih vsebuje ta Pogodba, se posebno pravil o konkurenčnosti v taki meri, da uporaba takih pravil ne bo ovirala zakonskega ali dejanskega izvajanja njihovih nalog. Na razvoj trgovine se ne sme vplivati do mere, ki bi bila v nasprotju z interesi Skupnosti"

V razpravi o Zeleni knjigi je prislo do sirsega konsenza, da Skupnosti ni potrebno dati dodatnih pristojnosti na področju storitev v splosnem interesu. Komisija se s to ugotovitvijo načeloma strinja. Zdi se, da, so sedanje pristojnosti Skupnosti glede storitev splosnega pomena primerna in zadostna, da bi zagotovila ohranjanje in razvijanje dobrega izvajanja storitev v vsej Uniji.

Hkrati Komisija pozdravlja spremembe sedanjega člena 16 Pogodbe ES, kot jih predlaga Evropska konvencija v členu III-6. osnutka Pogodbe o Ustavi za Evropo. Člen III-6. določa:

"Brez poseganja v člene III-55, III-56 in III-136 ter ob upostevanju polozaja, ki ga imajo sluzbe splosnega gospodarskega pomena v okviru skupnih vrednot Unije pa tudi njihove vloge pri pospesevanju socialne in teritorialne kohezije, skrbijo Unija in drzave članice v mejah svojih pristojnosti na področju uporabe Ustave za to, da taksne sluzbe delujejo na podlagi načel in pogojev, zlasti ekonomskih in finančnih, ki jim omogočajo izpolnjevanje njihovih nalog. Evropski zakoni opredelijo ta načela in pogoje."

Ko bo Pogodba o Ustavi stopila v veljavo, bo ta določba zagotovila dodatno pravno osnovo za dejavnosti Skupnosti na področju storitev splosnega gospodarskega pomena v okviru pristojnosti Unije in na področju uporabe Ustave.

3. VODILNA NAČELA PRISTOPA KOMISIJE

Stalisče Komisije temelji na stevilnih načelih, ki se odrazajo v sektorskih politikah Skupnosti in se lahko razjasnijo na osnovi rezultatov razprave o Zeleni knjigi:

3.1. Omogočiti drzavnim organom delovanje blizu drzavljanom

Na razpravi je bilo rečeno, da morajo biti storitve splosnega pomena zagotovljene in regulirane tako, da bodo čim blize drzavljanom in da mora biti strogo spostovano načelo subsidiarnosti.

Komisija spostuje pomembno vlogo drzav članic ter regionalnih in lokalnih organov oblasti na področju storitev splosnega pomena. Ta vloga se odraza v politikah Skupnosti o storitvah splosnega pomena ki temeljijo na različnih stopnjah delovanja in uporabi različnih instrumentov v skladu z načelom subsidiarnosti.

Ko bo to potrebno, bo Komisija, kot v preteklosti, predlagala sektorske uredbe le na področjih, ki imajo, tako kakor veliki industrijski sistemi, jasno evropsko dimenzijo in dobre argumente za določanje evropskega koncepta splosnega pomena. Tovrstna ureditev Skupnosti v splosnem določa le regulativni okvir, ki se ga izvaja in podrobno določi s strani drzav članic, upostevajoč razmere, značilne za določeno drzavo.

3.2. Doseganje ciljev javnih storitev na konkurenčnih odprtih trgih

Na podlagi razprave ostaja Komisija pri stalisču, da so cilji odprtega in konkurenčnega notranjega trga ter cilji razvijajočih se, visoko kakovostnih, razpolozljivih in cenovno dostopnih storitev splosnega pomena, zdruzljivi. V resnici je oblikovanje notranjega trga v veliki meri prispevalo k izboljsanju učinkovitosti, kar je omogočilo, da so postale stevilne storitve splosnega pomena bolj cenovno dostopne. Poleg tega je to vodilo k povečanju izbire storitev na trgu, kar je se posebej očitno v telekomunikacijskih storitvah in transportu [15].

[15] Podrobnejsa ocena bo pripravljena v prihodnjem delovnem dokumentu osebja Komisije "Razvoj delovanja industrijskih sistemov, ki opravljajo storitve splosnega pomena - Poročilo 2004"

Kljub temu bodo morali biti dosezki nacionalnega javnega cilja politik usklajeni z določenimi cilji Skupnosti. Na ravni Pogodbe so ti primeri navedeni v členu 86(2), ki določa, da za storitve splosnega gospodarskega pomena ne veljajo pravila Pogodbe do mere, potrebne za izpolnitev poslanstva splosnega pomena. To pomeni, da v skladu s Pogodbo ES in pogoji iz člena 86(2) učinkovito izvajanje nalog splosnega pomena, v primeru neskladja, prevlada nad uporabo pravil Pogodbe [16]. Na ta način se naloge zavaruje bolj kot način njihovega izpolnjevanja. Ta določbe Pogodba torej omogoča uskladitev izvajanja in doseganja javnih političnih ciljev s konkurenčnimi cilji Evropske unije kot celote, zlasti s potrebo po vzpostavitvi enakovrednih pogojev za vse ponudnike storitev in čim boljso porabo javnega denarja.

[16] Uporaba 86(2). člena je podrobno pojasnjena v Sporočilu Komisije o storitvah splosnega pomena v Evropi, UL C 17, 19.1.2001, str. 4

3.3. Zagotavljanje kohezije in univerzalnega dostopa

Dostop vseh drzavljanov in podjetij do cenovno dostopnih, visoko kakovostnih storitev splosnega pomena na vsem ozemlju drzav članic je bistvenega pomena za pospesevanje socialne in teritorialne kohezije v Evropski uniji, vključno z odpravljanjem ovir, nastalih s pomanjkanjem dostopnosti v najbolj oddaljenih regijah. Komisija mora v vseh svojih politikah spodbujati in izboljsevati učinkovit in univerzalen dostop do storitev splosnega pomena

V tem okviru predstavljajo univerzalne storitve ključni koncept, ki ga je Skupnost razvila z namenom, da bi zagotovila učinkovito dostopnost nujnih storitev [17]. Skupnost tudi uvaja pravico, da ima vsakdo dostop do določenih storitev, ki veljajo za nujne, in nalaga izvajalcem storitev, da nudijo določene storitve v skladu z določenimi pogoji, vključno s pokrivanjem celotnega ozemlja in dostopno ceno. Univerzalne storitve so dinamičen in fleksibilen koncept in dokazujejo, da so učinkovita resitev za tiste, ki si sicer ne bi mogli privosčiti nujnih storitev. Lahko se redno ponovno določijo, da bi se prilagodile druzbenemu, gospodarskemu in tehnoloskemu okolju. Koncept dopusča določanje skupnih načel na ravni Skupnosti, uresničitev teh načel pa prepusča drzavam članicam, tako da se omogoči upostevanje specifičnih razmer v vsaki drzavi v skladu z načelom subsidiarnosti.

[17] Glej Zeleno knjigo o storitvah splosnega pomena , COM(2003) 270, 21.5.2003, odstavki 50 do 54

V okviru svojih strukturnih politik Skupnost pomaga preprečevati občutljivim druzbenim skupinam ali regijam, da bi bile izključene iz dostopa do nujnih storitev [18]. Strukturni skladi se, pod določenimi pogoji [19], lahko uporabijo za sofinanciranje investicij v omrezno infrastrukturo, Poleg tega politika Komisije na področju vseevropskih omrezij izboljsuje dostop do transportnih, energetskih in komunikacijskih omrezij na bolj oddaljenih območjih in bo pomagala pri povezovanju novih drzav članic z infrastrukturo petnajsterice ter tako vzdrzevala visoko stopnjo kakovosti, zasčite in varnosti. V svoji Evropski pobudi rasti je Komisija določila ambiciozen program za uresničitev prednostnih čezmejnih projektov na področju transporta, energije in sirokopasovnih komunikacijskih omrezij [20].

[18] Novo partnerstvo za kohezijo, Tretje poročilo o ekonomski in socialni koheziji, COM(2004) 107, 18.2.2004

[19] Glej denimo delovni dokument osebja Komisije: Smernice o kriterijih in načinih implementacije strukturnih skladov za podporo elektronskih komunikacij, SEC(2003) 895

[20] Sporočilo Komisije, Evropska pobuda za rast, Nalozbe v omrezja in znanje za spodbujanje rasi in delovna mesta, zaključno poročilo Evropskemu svetu, 11.11.2003, sklep COM(2003) 690

3.4. Vzdrzevanje visoke stopnje kakovosti, zasčite in varnosti

Javna razprava je izpostavila nujno potrebo po zagotovitvi visoke stopnje kakovosti, zasčite in varnosti. Komisija se strinja, da morajo imeti vsi drzavljani in uporabniki dostop do visoko kakovostnih storitev splosnega pomena. Zajamčena mora biti tudi fizična varnost potrosnikov in uporabnikov ter vseh oseb, ki so vključene v izvajanje in preskrbo s temi storitvami ter sirse javnosti, vključno z zasčito pred morebitnimi groznjami, kot so teroristični napadi in naravne katastrofe. Nadalje se določi varnost pri preskrbi s storitvami, se zlasti varnost ponudbe, kar so osnovne določbe, ki morajo biti jasno opredeljene ob določanju namena storitev. Pogoji, pod katerimi so storitve ponujene, morajo izvajalcem zagotoviti tudi zadostna sredstva, da bi se ohranila primerna raven dolgoročnih nalozb. Kakovost in varnost ponudbe pomenita stroske za podjetje, ki morajo biti v zadostni meri in na transparenten način uravnotezeni s pričakovanim dobičkom.

V skladu s politiko Unije o trajnostnem razvoju je potreben tudi zrel premislek o vlogi storitev splosnega pomena za varstvo okolja in o specifičnih značilnostih storitev splosnega pomena, ki so neposredno povezane z okoljskim področjem, kot denimo področje voda in ravnanje z odpadki.

Komisija popolnoma uposteva te zahteve in bo zagotovila, da politike Skupnosti prispevajo in omogočijo ohranjevanje ter vzdrzevanje standardov kakovosti, zasčite in varnosti. Še posebej bo spremljala napredek v svojih rednih ocenah in sektorskih poročilih.

3.5. Zagotavljanje pravic potrosnikov in uporabnikov

Razprava o Zeleni knjigi je pokazala, da obstaja sirsi konsenz o izvajanju storitev splosnega pomena, ki se organizira na tak način, da se zagotovi visoka stopnja pravic potrosnikov in uporabnikov. Komisija namerava oblikovati svoje politike na načelih, določenih v Zeleni knjigi in v Sporočilu Komisije o storitvah splosnega pomena v Evropi [21] iz septembra 2000.

[21] COM(2000) 580, 20.9.2000, UL C 17, 19.1.2001. Glej odstavke 8 do 13

Ta dva dokumenta zlasti obravnavata dostop do storitev, vključujoč čezmejne storitve, na vsem ozemlju Unije in za vse skupine prebivalstva, cenovno dostopnost storitev, vključno s posebnimi shemami za osebe z nizkimi prihodki, fizično varnost, zasčito in zanesljivost, stalnost, visoko kakovost, izbiro, transparentnost in dostop do informacij izvajalcev in regulatorjev.

Izvajanja teh načel običajno zahteva prisotnost neodvisnih regulatorjev z jasno določenimi pristojnostmi in nalogami. Le-te vključujejo: kazensko pristojnost (kar pomeni spremljanje izvajanja in uresničevanja določb za preskrbo z univerzalnimi storitvami), določbe za zastopanje in aktivno udelezbo potrosnikov in uporabnikov pri določanju in vrednotenju storitev, razpolozljivost primernih odskodninskih in kompenzacijskih mehanizmov in obstoj posebne klavzule, ki omogoča prilagajanje zahtev v skladu s spreminjajočimi se potrebami in zeljami uporabnikov in potrosnikov in razvoju v gospodarskem in tehnoloskem okolju. Regulatorji morajo spremljati tudi razvoje trga in zagotavljati podatke za namene ocenjevanja.

3.6. Spremljanje in ocenjevanje izvajanja

Na osnovi javne razprave ostaja Komisija prepričana, da sta sistematično ocenjevanje in spremljanje glavna instrumenta za ohranjanje in razvijanje visoko kvalitetnih, razpolozljivih, cenovno dostopnih in učinkovitih storitev splosnega pomena v Evropski uniji. Komisija daje velik poudarek ocenjevanju storitev, ki se opravljajo s pomočjo podatkov, pridobljenih na nacionalni ravni, v za katere velja poseben sektorski regulativni okvir Skupnosti. Vendar se ocenjevanje na ravni Skupnosti lahko uposteva tudi na drugih področjih, če se v določenih primerih lahko dokaze, da bi tako ocenjevanje ustvarilo dodatno vrednost.

V skladu s prevladujočimi stalisči, izrazenimi na javni razpravi, Komisija meni, da mora biti kakrsno koli ocenjevanje večdimenzionalno in da mora pokrivati vse pomembnejse pravne, ekonomske, druzbene in okoljske vidike. V vsakem primeru bo moralo vsako ocenjevanje pravočasno upostevati posebne značilnosti ocenjenega sektorja in različnih razmer, ki vladajo v različnih drzavah članicah in njenih regijah. Ocenjevanje naj temelji na periodičnih pripravah primerljivih podatkov drzave članice in/ali nacionalnih regulatorjev.

3.7. Spostovanje raznolikosti storitev in razmer

Razprava je poudarila tudi razlike med različnimi storitvami splosnega pomena in različnimi potrebami ter prednostmi uporabnikov in potrosnikov, kar je posledica različnih ekonomskih, druzbenih, geografskih ali kulturnih razmer. Poleg tega je bilo poudarjeno, da osebna narava mnogih socialnih in zdravstvenih storitev vodi k zahtevam, ki so v veliki meri različne od tistih v velikih mreznih industrijskih sistemih. Kar zadeva radiodifuzijo, je potrebno upostevati pomembnost radiodifuzije za demokratične, druzbene in kulturne potrebe vsake druzbe [22]. Komisija podpira ta stalisča.

[22] Glej tudi Protokol o sistemu javne radiodifuzije v drzavah članicah, ki je dodan Pogodbi ES z Amsterdamsko pogodbo

Vsaka politika Skupnosti na področju storitev splosnega pomena mora pravočasno upostevati raznolikost storitev splosnega pomena in razmere, v katerih se izvajajo. Vendar to ne pomeni, da ni potrebno zagotoviti skladnega pristopa Komisije v vseh različnih sektorjih ali da razvoj skupnih konceptov, ki se lahko uporabi v različnih sektorjih, ne more biti koristen.

V tem smislu je potrebno omeniti, da predlog Komisije za Direktivo o storitvah na notranjem trgu [23] pokriva le storitve, ki zadevajo gospodarske dejavnosti. Ne pokriva negospodarskih storitev splosnega pomena, temveč le gospodarske storitve splosnega pomena. Razen tega so določene dejavnosti, ki jih lahko drzave članice obravnavajo kot splosne gospodarske storitve, iz predloga izključene , kot denimo transport, ali pa zanje veljajo izjeme glede na drzavo izvora, kot denimo postne storitve in elektrika ter oskrba s plinom in vodo. Še več, predlog ne zahteva od drzav članic, da odprejo gospodarske storitve splosnega pomena konkurenci, niti se ne vmesava v način njihovega financiranja ali organiziranja.

[23] COM(2004) 2, 13.1.2004

3.8. Večja transparentnost

Načelo transparentnosti je ključnega pomena za razvoj in izvajanje javnih politik, ki zadevajo storitve splosnega pomena. To načelo zagotavlja, da lahko drzavni organi izvajajo svojo pristojnost in da se spostuje demokratično izbiro. Načelo je treba uporabljati pri vseh vidikih dobavnih postopkov in pri določanja nalog javnih storitev, organizacije, financiranja in regulacije storitev, kot tudi izvajanja in ocenjevanja, vključno z mehanizmi upravljanja s pritozbami.

Uporaba prava Skupnosti je ze prispevala k izboljsanju transparentnosti zagotavljanja storitev splosnega pomena v Uniji. Naloga Komisija je, da deluje v smeri boljse transparentnosti zagotavljanja storitev v vseh svojih politikah, ki se nanasajo na storitve splosnega pomena. Drzave članice morajo prav tako jamčiti za popolno transparentnost v uresničevanju zakonodaje Skupnosti in drugih pomembnih nacionalnih določb.

3.9. Zagotavljanje pravne varnosti

V razpravi o Zeleni knjigi je bilo poudarjeno, da na določenih področjih uporaba pravil Skupnosti pri storitvah splosnega pomena ni bila dovolj jasna. Pogosto so poudarili uporabo pravil drzavnih pomoči pri financiranju storitev splosnega pomena in pravil javnih naročil ter koncesij. Omenjene so bile tudi razmere v socialnih in zdravstvenih storitvah.

Komisija se zaveda, da lahko uporaba prava Skupnosti pri storitvah splosnega pomena povzroči zaplete. Zato se bo Komisija se naprej trudila izboljsati pravno varnost glede uporabe prava Skupnosti v izvajanju storitev splosnega pomena, brez poseganja v sodno prakso Sodisča Evropskih skupnosti in Sodisča prve stopnje. Kot je navedeno v nadaljevanju, je Komisija ze dosegla prenovo obstoječih pravil javnih naročil in sprozila pobude na področju drzavnih pomoči v zvezi z zasebnim in javnim partnerstvom [24].

[24] Glej poglavji 4.2 in 4.3 spodaj

4. Nove SMERNICE Za USKLAJENO Politiko

4.1. Spostovanje raznolikosti v usklajenem okviru

Eno ključnih vprasanj Zelene knjige je zadevalo potrebo po okvirni direktivi o storitvah splosnega pomena. Izrazena stalisča o tej temi so na javni razpravi ostala razdeljena, ker so stevilne drzave članice in Evropski parlament, skeptični glede tega. Po razpravi je ostalo precej dvomov, ali bi bila okvirna direktiva najustreznejsi korak na tej stopnji. Poleg tega na razpravi ni bila predstavljena dodana vrednost horizontalnega okvira v primerjavi s sektorskim pristopom.

Prav zato Komisija meni, da je primerno, da se na tej stopnji ne predlozi predloga, temveč da se zadevo ponovno prouči na kasnejsi stopnji. Kot del te preiskave bi Komisija uporabila katere koli zakonodajne predloge o predhodni razsirjeni oceni učinkov njihovih gospodarskih, druzbenih in okoljskih posledic [25].

[25] Sporočilo Komisije o ocenitvi učinkov, sklep COM(2002) 276, 5.6.2002

Kar zadeva časovni razpored za ponovni tovrstno proučitev, je potrebno upostevati dejstvo, da bo bodoča uveljavitev Ustavne pogodbe in predlaganega člena III-6 Ustave prinesla drugo mozno zakonsko podlago, ki bi dopolnjevala tiste ze obstoječe. Komisija meni, da je ponovna proučitev zadeve ob uveljavitvi Ustavne pogodbe primerna.

V splosnem si bo Komisija za zdaj prizadevala in razvijala svoj sektorski pristop, s tem da bo, po potrebi, predlagala sektorska pravila, ki omogočajo upostevanje posebnih zahtev in razmer v vsakem sektorju. Vendar bo za obstoječa sektorsko pravila Skupnosti upostevan horizontalni pristop glede na stevilne posebne zadeve, kot so npr. interesi potrosnikov, spremljanje in ocenjevanje storitev splosnega pomena, uporaba pravil drzavnih pomoči pri finančnih nadomestilih ali uporaba strukturnih skladov za podporo storitev splosnega pomena.

Medtem ko je potreba po okvirnem instrumentu povzročila precejsnja nasprotja, je bila na javni razpravi sirse priznana potreba po zagotavljanju stalnosti in skladnosti ukrepov Skupnosti na področju storitev splosnega pomena. Istočasno je bilo poudarjeno, da je za politike Skupnosti bistvenega pomena, da spostujejo in upostevajo značilnosti različnih storitev in realnih dejavnikov v drzavah članicah.

Komisija bo se bo prizadevala zagotoviti popolno stalnost politik Skupnosti na področju storitev splosnega pomena in popolno skladnost svojih sektorskih politik glede na svoj splosen pristop do prihodnjih pregledov zadevnih sektorjev [26].

[26] Glej Prilogo 2

Nadalje bo Komisija proučila razmere na področju storitev splosnega pomena v Evropski uniji in potrebo po kakrsnih koli horizontalnih ukrepih v letu 2005. Poročilo o svojih ugotovitvah namerava predloziti Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij se pred koncem leta 2005.

Komisija

* bo ponovno preiskala potrebo po upravičenosti in potrebo po okvirni zakonodaji za storitve splosnega pomena ob uveljavitvi Ustavne pogodbe,

* bo sprozila pregled razmer storitev splosnega pomena in predlozila poročilo se pred koncem leta 2005.

Drzave članice

* morajo delovati na posodabljanju storitev splosnega pomena na svoji ravni, da bi zagotovile vsem drzavljanom dostop do kakovostnih storitev, prilagojenim svojim potrebam in zahtevam.

4.2. Pojasnjevanje in poenostavitev pravnega okvira za nadomestilo obveznosti javnih storitev

Zlasti na dveh področjih - financiranju in podeljevanju koncesij -se upravičenost drzav članic, da določajo in oblikujejo naloge storitev splosnega pomena prekriva z zakonodajo Skupnosti. To poglavje se ukvarja s financiranjem. Z javnimi naročili pa se bo ukvarjalo poglavje 4.3.

Načelo avtonomije drzav članic, da izvajajo politične odločitve glede gospodarskih storitev splosnega pomena, se uporablja enako kot glede financiranja slednjih. Dejansko uzivajo drzave članice veliko mero pristojnosti, ko se odločajo, na kaksen način financirati izvajanje gospodarskih storitev splosnega pomena. Finančni mehanizmi, ki jih uporabljajo drzave članice, vključujejo neposredno finančno podporo preko drzavnega proračuna, posebne ali izjemne pravice, prispevke trznih udelezencev, povprečne tarife in na solidarnosti temelječe financiranje. Na splosno lahko drzave članice izbirajo, kateri finančni mehanizem bodo uporabile. Če ni usklajenosti Skupnosti, je glavna omejitev te pristojnosti zahteva, da tak finančni mehanizem ne sme omejevati konkurence znotraj skupnega trga. Od Komisije kot skrbnici Pogodbe je odvisno zagotavljanje spostovanja tega pravila v korist davkoplačevalcev in gospodarstva.

Vendar je dejanska uporaba tega pravila včasih zapletena zadeva. Ni vedno jasno denimo, pod katerimi pogoji bi nadomestilo za gospodarske storitve splosnega pomena dejansko pomenilo, da gre za drzavno pomoč. Prav tako lahko, ko se ugotovi, da gre za drzavno pomoč, pride do nekaterih negotovosti glede na pogoje, pod katerimi je taka pomoč zdruzljiva s skupnim trgom. Na koncu je se obveza iz Pogodbe, da je treba formalno obvesčati Komisijo o načrtih ali spreminjanju pomoči, kar lahko povzroči upravno oviro za sorazmerno nizke zneske izven določenih omejitev.

Javna razprava je potrdila zahtevo po večji pravni varnosti in predvidljivosti v primerih uporabe pravil drzavne pomoči za nadomestila javnih storitev. Ta poziv je bil se posebno glasen na lokalni ravni glede lokalnih storitev. Res je, da je Sodisče Evropskih skupnosti nedavno tega določilo stevilne pogoje, pod katerimi nadomestilo za gospodarske storitve splosnega pomena ne predstavlja drzavne pomoči [27]. Vendar pa potreba po povečani pravni varnosti ostaja in naloga Komisije je, da uveljavi to varnost v največji mozni meri. V ta namen daje Komisija stevilne pobude.

[27] Sodba z dne 24. julija 2003 v tozbi C-280/00 Altmark Trans in sodba z dne 24. novembra 2003 v zdruzenih tozbah C-34/01 do 38/01 Enirisorse SpA

Prvi predlagani ukrep je odločitev Komisije, ki pravi, da mora biti javno pridobivanje sredstev iz skladov sorazmerno majhnega obsega za gospodarske subjekte, katerim so podeljene gospodarske storitve splosnega pomena, zdruzljivo z načeli skupnega trga pod določenimi pogoji. Pridobivanje sredstev iz skladov mora biti tudi izvzeto iz obveznosti prejsnjega navodila, dokler je sorazmerno z dejanskimi stroski storitev in dokler niso presezeni določeni pragovi. Enako predlaga Komisija za pridobivanje sredstev iz skladov za gospodarske storitve splosnega pomena, ki jih izvajajo bolnisnice ne glede na zneske.

Komisija v bistvu s tem poizkusa izvzeti nadomestilo lokalnim izvajalcem gospodarskih storitev splosnega pomena iz obveznosti predhodnega obvestila. Takoj, ko bodo po koncu posvetovalnega postopka določeni pragovi, se bo v precejsnji meri povečala pravna varnost za pridobivanje sredstev iz javnih skladov sorazmerno majhnega obsega.

Poleg tega Komisija tudi predlaga zvisanje pravne varnosti za nadomestila za gospodarske storitve splosnega pomena, kar presega prej omenjene pragove - zato bo treba obvestiti Komisijo - s sredstvi v okviru Skupnosti, ki določa kriterije za ocenitev taksnih nadomestil za gospodarske storitve splosnega pomena.

Razen tega namerava Komisija spremeniti Direktivo () 80/723/EGS o transparentnosti finančnih odnosov med drzavami članicami in javnimi gospodarskimi subjekti. Sprememba bo določala, de je ta direktiva uporabna za nadomestila javnih storitev, kakrsna koli je njihova zakonska opredelitev v členu 87 Pogodbe. Vendar pa odločitev Komisije in delovni okvir Skupnosti ne bosta uporabna za sektor transporta [28].

[28] Odločitev je lahko uporabna za določene povezave do otokov, na katerih letni promet ne presega določenega Praga

Končno namerava Komisija se naprej določati pogoje, pod katerimi lahko nadomestilo predstavlja drzavno pomoč in sicer v skladu z nedavno sodno prakso Sodisča Evropskih skupnosti. Kot je zahtevano v stevilnih pripombah razprave o Zeleni knjigi, bo to vključevalo tudi nadaljnje pojasnjevanje razlike med gospodarskimi in negospodarskimi dejavnostmi [29].

[29] Za podrobnosti glej Sporočilo Komisije o storitvah splosnega pomena v Evropi, UL C 17, 19.1.2001, str. 4 (odstavki 28 do 30) in Zeleno knjigo o storitvah splosnega pomena, COM(2003) 270, 270, 21.5.2003, odstavki 43 do 45

V celoti bodo verjetno ukrepi, ki so izdelani na podlagi obseznega posvetovanja z zainteresiranimi, zagotovili pravno varnost in predvidljivost za izvajalce storitev in oblast do največje mozne mere. Komisija bo tudi nadaljevala s pragmatičnim pristopom, ko bo ocenjevala nadomestila za obveznosti javnih storitev z namenom izvajanja in oskrbe visoko kakovostnih, razpolozljivih in cenovno dostopnih storitev splosnega pomena blizu drzavljanom ob spostovanju skupnih temeljnih pravil.

Komisija

* bo sprejela Odločitev o uporabi člena 86 Pogodbe o drzavni pomoči v obliki nadomestil javnih storitev, dodeljenim določenim gospodarskim subjektom, ki so pooblasčeni za opravljajanje gospodarskih storitev splosnega pomena do julija leta 2005,

* bo sprejela delovni okvir Skupnosti za drzavne pomoči v obliki nadomestil javnih storitev do julija leta 2005,

* bo spremenila Direktivo 80/723/EGS o transparentnosti finančnih odnosov med drzavami članicami in gospodarskimi subjekti do julija leta 2005,

* bo se naprej pojasnjevala, pod katerimi pogoji lahko nadomestila javnih storitev predstavljajo drzavno pomoč v smislu člena 87 (1) do julija leta 2005.

Drzave članice

* morajo pomagati Komisiji pri uporabljanju novega pravnega sistema, se zlasti z jasno določitvijo obveznosti javnih storitev in uporabo transparentnih pravil o nadomestilih.

4.3. Zagotavljanje jasnega in transparentnega okvira za izbiro podjetij, ki so pooblasčena za opravljanje storitev splosnega pomena

Načeloma imajo drzave članice sirok razpon odločanja, kako organizirati storitve splosnega pomena. Brez usklajenosti Skupnosti so zadevni javni organi oblasti v drzavah članicah načeloma svobodni pri odločanju ali bodo sami zagotavljali storitve splosnega pomena ali bodo podelili njihovo izvajanje drugim (javnim ali zasebnim) subjektom [30]. Kakorkoli ze, izvajalci storitev splosnega pomena, vključno s izvajalci notranjih storitev, so gospodarski subjekti, za katere veljajo pravila konkurenčnosti Pogodbe [31]. V praksi drzave članice čedalje bolj uporabljajo javno-zasebne sheme, vključno z 'oblikuj-gradi-financiraj-deluj' pogodbami, koncesijami in z ustanavljanjem mesanih podjetij, da bi zagotovile izvajanje infrastrukturnih projektov ali storitev splosnega pomena.

[30] Kar zadeva kopenski transport je Komisija predlagala zakonodajo, ki bi zahtevala od drzav članic uporabo koncesij za javne storitve. Spremenjen predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepanju drzav članic glede zahtev javnih storitev in dodelitve koncesi javnih storitev v zelezniskem, cestnem potniskem prometu in prometu po celinskih plovnih poteh, UL C 151 E, 25.6.2002, str. 146

[31] Za podrobnosti glej Zeleno knjigo o storitvah splosnega pomena, COM(2003) 270, 21.5.2003, odstavki 79 do 83

Na javni razpravi so pozvali k jasnosti glede stevilnih vprasanj, ki se nanasajo na pravila Skupnosti in ki so uporabna v takih shemah, se zlasti pa na obseg in vsebino pravil Skupnosti, ki jih bodo morali javni organi oblasti spostovati ob dodelitvi izvajanja javnih storitev drugemu subjektu.

Da bi razjasnili pravila uporabe, se je Skupnost zavzela za poenostavitev in pojasnitev smernic javnega naročanja [32]. Nove smernice, ki sta jih lanskega marca sprejela Evropski parlament in Svet, morajo sprejeti vse drzave članice do januarja leta 2006 in morajo omogočiti vsem zadevnim organom oblasti, da izpolnijo svoje obveznosti v zvezi s transparentnostjo iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

[32] Direktiva 2004/18 z dne 31. marca 2004 o uskladitvi postopkov za dodeljevanje pogodb javnih del, pogodb javnih dobav in pogodb javnih storitev ter Direktiva 2004/17 z dne 31. marca 2004, ki usklajuje postopke javnih naročil subjektov, ki opravljajo storitve na področju upravljanja z vodami, energetike, transporta in postnih storitev , UL L 134, 30.4.2004, str. 1 in str. 114

Poleg tega je Komisija pred kratkim sprejela Zeleno knjigo o javnem in zasebnem partnerstvu v Evropski Uniji [33], zato da bi ugotovila ali naj se predlaga zakonodaja Skupnosti, se zlasti na področju transparentnega podeljevanja koncesij storitev preko javnih organov oblasti, in o drugih oblikah sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem. Ta Zelena knjiga sproza sirso razpravo o vidikih naročil javnega in zasebnega partnerstva.

[33] Zelena knjiga o javnem In zasebnem partnerstvu in o pravu Skupnosti o javnih pogodbah in koncesijah, COM(2004) 327, 30.4.2004

Komisija

* bo vodila javno razpravo o Zeleni knjigi glede vidikov naročil javnega-in zasebnega partnerstva,

* bo predlozila predloge, kjer bo primerno, na podlagi rezultatov javne razprave se pred koncem leta 2004.

Drzave članice

* morajo zagotoviti utemeljenost nacionalnih okvirov za dodeljevanje koncesij javnih storitev na transparentnih in nediskriminatornih pravilih.

4.4. Popolno priznanje splosnega pomena v socialnih in zdravstvenih storitvah

Zelena knjiga o storitvah splosnega pomena je povzročila precejsnje zanimanje pri zainteresiranih na področju storitev socialnega skrbstva, vključno z zdravstvenimi storitvami, dolgoročno oskrbo, socialno varnostjo, zavodi za zaposlovanje in socialnimi stanovanji. Splosne storitve socialnega skrbstva imajo posebno funkcijo kot del Evropskega druzbenega modela. Temelječe na načelu solidarnosti so splosne storitve socialnega skrbstva in zdravstvene storitve osredotočene na posameznika in zagotavljajo, da drzavljani lahko učinkovito uzivajo svoje osnovne pravice in visoko stopnjo socialne varnosti, poleg tega pa krepijo socialno in teritorialno kohezijo. Njihovo izvajanje, razvoj in posodobitev je popolnoma v skladu z doseganjem ciljev, določenih na Evropskem svetu marca leta 2000 v Lizboni, in se zlasti s ciljem doseganja pozitivne povezave med ekonomsko in socialno politiko ter politiko zaposlovanja. Javna razprava je pokazala, da so se izvajalci storitev socialnega skrbstva pripravljeni lotiti procesa posodobitve, da bi se bolje odzvali na spreminjajoče potrebe evropskih drzavljanov. Ravno tako so izrazili potrebo po večji jasnosti in predvidljivosti, ki sta potrebni za zagotovitev enakomernega razvoja storitev socialnega skrbstva, vključno z zdravstvenimi storitvami.

Medtem ko je določanje nalog in ciljev storitev socialnega skrbstva in zdravstvenih storitev načeloma v pristojnosti drzav članic, imajo lahko pravila Skupnosti vpliv na instrumente za njihovo izvajanje in financiranje. Jasno priznanje razlikovanja med nalogami in instrumenti mora pomagati razjasniti pogled na posodobitev teh storitev v smeri razvijanja potreb uporabnikov ob istočasnem ohranjanju posebne narave v pogojih določenih zahtev, med drugim solidarnosti, prostovoljnih storitev in vključevanja občutljivih skupin prebivalstva. Pojasnjevanje tega razlikovanja bo se zlasti pomagalo drzavam članicam, ki uporabljajo trzno temelječe sisteme za izvajanje storitev socialnega skrbstva in zdravstvenih storitev, da predvidijo mozne učinke konkurenčnega prava EU nanje. Seveda bo za drzave članice ostalo predmet politične izbire, ali uporabiti take sisteme ali zagotoviti storitve neposredno preko drzavnih agencij, ki so financirana iz javnih sredstev.

Komisija meni, da je koristno razviti sistematičen pristop, da bi se določilo in priznalo posebne značilnosti storitev socialnega skrbstva in zdravstvenih storitev splosnega pomena in da bi se pojasnil okvir, v katerem delujejo in kjer se lahko posodobijo. Ta pristop bo določen v Sporočilu o storitvah socialnega skrbstva splosnega pomena, vključno z zdravstvenimi storitvami, ki bo sprejeto v letu 2005.

To sporočilo bo ocenilo politike Skupnosti, ki se nanasajo na zagotavljanje storitev socialnega skrbstva in zdravstvenih storitev splosnega pomena. Opisalo bo tudi načine organiziranja in delovanja storitev socialnega skrbstva in zdravstvenih storitev splosnega pomena v drzavah članicah. Ta opis bo pripravljen v tesnem sodelovanju z drzavami članicami [34] in s civilno-druzbenimi organizacijami.

[34] Še posebej z Odborom za socialno zasčito in z novo ustanovljeno "Skupino za zdravstvene storitve in medicinsko oskrbo"

Sporočilo bo v skladu s splosnimi načeli ocenjevanja Komisije ravno tako določilo mehanizem za redno ocenjevanje in ovrednotenje nacionalnih delovnih okvirov za zagotavljanje storitev socialnega skrbstva splosnega pomena. V tem smislu se lahko uporabijo obstoječe odprte metode usklajevanje na področju socialnega vključevanja in socialnega varstva. Komisija je pred kratkim predlagala odprto metodo usklajevanja na področju zdravstvene oskrbe in dolgoročne oskrbe, ki bi koristno prispevala k izmenjavi najboljsih izkusenj na področju zdravstvenih storitev in podprla začete reforme na tem področju [35].

[35] Sporočilo Komisije o posodobitvi socialne zasčite za razvoj visoko kakovostne, dostopne zdravstvene oskrbe in dolgoročne oskrbe: podpora nacionalnih strategij, z uporabo "odprte metode koordinacije", COM(2004) 304, 20.4.2004

Komisija trenutno dela tudi na sledenju visoko stopenjskim procesom o mobilnosti pacientov in o razvoju zdravstvene oskrbe in je sprejela sporočilo aprila leta 2004 [36], ki ponovno opominja na načela pravne prakse Sodisča evropskih skupnosti in določa vrsto pobud o zadevah, kot so delitev prostih zmogljivosti in sodelovanje pri čezmejni oskrbi, določanje in povezovanje evropskih referenčnih centrov in usklajevanje ocenjevanja novih zdravstvenih tehnologij. Spremljajoči sklep ustanavlja skupino na visoki ravni, ki bo spodbujala sodelovanje med drzavami članicami na tem področju.

[36] Sporočilo Komisije, Sledenje visokostopenjskim procesom o mobilnosti pacientov in o razvoju zdravstvene oskrbe v Evropski uniji, COM(2004) 301, 20.4.2004

Komisija

* bo predlozila Sporočilo o storitvah socialnega skrbstva in zdravstvenih storitev splosnega pomena leta 2005.

* bo spodbujala sodelovanje med drzavami članicami pri zdravstvenih storitvah in medicinski oskrbi, da bi prispevala k zagotavljanju visoke stopnje zdravstvene varnosti v vsej Uniji.

Drzave članice

* morajo izboljsati sodelovanje pri zdravstvenih storitvah in medicinski oskrbi, da bi zagotovile visoko stopnjo zdravstvene varnosti v vsej Uniji.

4.5. Vrednotenje rezultatov in ocenjevanje izvajanja

Javna razprava je potrdila stalisče Komisije, da je ocenjevanja izvajanja na ravni Skupnosti kot tudi na nacionalni ravni ključnega pomena za zagotavljanje razvoja visoko kakovostnih, razpolozljivih in cenovno dostopnih storitvah splosnega pomena v nenehno razvijajočem se okolju. Še več, dosezen je bil sirsi konsenz med sodelujočimi, da mora tako ocenjevanje temeljiti ne samo na kriterijih ekonomske učinkovitosti, temveč tudi na sirsih socialnih, ekonomskih in okoljskih kriterijih.

V zadnjih letih je Komisija dejansko okrepila svoja prizadevanja za ocenjevanje storitev splosnega pomena. Glede na strategija ocenjevanja Komisije redno pokriva obe, sektorsko kot tudi horizontalno ovrednotenje, in vključuje druge institucije in organe Evropske Unije kakor tudi vse zainteresirane [37]. Glede na to, da je Komisija pričela izvajati horizontalna ocenjevanja leta 2001 in bo v letu 2004 podala svoje prvo poročilo horizontalnega ocenjevanja, ki temelji na iz leta 2002 predstavljeni metodologiji, se zdi primerno s tem procesom nabrati se več izkusenj, se preden bi se to odrazilo na dodatnih mehanizmih ocenjevanja.

[37] Za podrobnosti glej Sporočilo Komisije: Metodoloska pojasnila za horizontalno ocenjevanje gospodarskih storitev splosnega pomena, sklep COM(2002)331, 18.6.2002

Hkrati obstaja prostor za izboljsanje udelezbe vseh zadevnih strank. V ta namen bo Komisija proučila, kako dopolniti sedanjo metodologijo in postopke, da bi zagotovila popolno vključenost vseh zainteresiranih, vključno z javnimi organi oblasti, potrosniki, uporabniki, izvajalci in zaposlenimi. Komisija bo preiskala tudi potrebo po kakrsnih koli spremembah glede na oceno učinka liberalizacije na drzavljane, podjetja in zaposlene.

Bolj je treba upostevati večjo integracijo med sedanjimi prizadevanji za ocenjevanje, ki je se posebej osredotočeno na storitve splosnega pomena in na sirse obsegajoče instrumente poročanja Komisije. To bi zagotovilo sirsi in bolj razumljiv pristop k ocenjevanju storitev splosnega pomena in bi tako povzročilo resnično dodano vrednost brez dodatnih zahtev po poročanju in statistiki za Skupnost, drzave članice, podjetja in seveda same drzavljane.

V tem pogledu je na eni strani pomembna in mora biti ohranjena povezava med prej omenjenimi sektorskimi in horizontalnimi ocenjevanji in na drugi z "Implementacijskim paketom" - ki vsebuje Poročilo uresničevanja smernic sirsih ekonomskih politik, skupno poročilo o zaposlovanju in implementacijsko poročilo o strategiji notranjega trga, predlozena skupaj s Poročilom pomladanskemu Evropskemu svetu.

Poleg tega je ocenjevanje storitev splosnega pomena lahko koristno vključeno v analizo stevilnih politik Skupnosti, ki jo redno opravlja Komisija. To bi bilo lahko se posebej pomembno na področju storitev socialne oskrbe in zdravstvenih storitev.

Na osnovi lastne izkusnje z uporabo svoje dopolnilne metodologije bo Komisija pregledala svoje mehanizme ocenjevanja, vključno z njihovim obsegom, ko bo ocenila svoj pristop v letu 2006, kot je bilo to določeno v njenem Sporočilu z dne 18. junija 2002. Ta pregled bo ravno tako raziskal potrebo po dodatnih ukrepih, katerih namen je izboljsanje razpolozljivosti in kakovosti podatkov, izmenjave informacij in dobrih izkusenj ter udelezbe zainteresiranih.

Komisija

* bo leta2004 predlozila svoje prvo horizontalno oceno o storitvah splosnega pomena na osnovi svoje metodologije ocenjevanja,

* bo leta 2006 pregledala svoje mehanizme ocenjevanja storitev splosnega pomena.

Drzave članice

* morajo pomagati Komisiji pri razvoju in uporabi mehanizmov ocenjevanja,

* morajo upostevati razvoj in instrumentov ocenjevanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, kjer je to primerno.

4.6. Pregledovanje sektorskih politik

Trenutno sektorska uredba na ravni Skupnosti pokriva pomembne velike kot so telekomunikacije, postne storitve, transport in energija, ki imajo jasno vseevropsko dimenzijo. S stalisča Komisije je javna razprava ta pristop potrdila. Kar zadeva sektor upravljanja z vodami, bo Komisija se pred koncem leta objavila rezultate ocene, katere se je lotila [38].

[38] Notranja trzna strategija, Prioritete 2003 - 2006, COM(2003)238, 7.5.2003

Javna razprava je potrdila ustreznost in pomembnost cele vrste obveznosti, na katerih temelji sedanja sektorska zakonodaja Skupnosti in ki so določene v Zeleni knjigi (univerzalne storitve, stalnost, kakovost storitev, cenovna dostopnost, varstvo uporabnikov in potrosnikov, varnost in zasčita, dostop in medsebojna povezanost). Komisija bo, kjer je to primerno, na podlagi vnaprej predvidenih sektorskih pregledov predlagala prilagoditev teh obveznosti.

Kar zadeva pluralnost medijev je javna razprava poudarila, da mora trenutno biti v luči razlik, ki obstajajo med drzavami članicami, to vprasanje prepusčeno drzavam članicam. Komisija se strinja in zaključuje, da sedaj ne bi bilo primerno Skupnosti predloziti pobudo o pluralnosti. Obenem bo Komisija nadaljevala in blizje spremljala situacijo.

Kar se tiče institucionalnega okvira za uredbo, je bila večkrat poudarjena potreba po blizjem sodelovanju med Komisijo in nacionalnimi regulativnimi organi. Komisija namerava spodbujati ustvarjanje in razvoj tesnejsega sodelovanja med regulatorji v okviru obstoječih mrez regulativnih organov [39]. Komisija bo, kjer je to primerno, izdelala predloge s stalisčem krepitve pravnega okvira za to sodelovanje.

[39] Za podrobnosti glej točke 53-59 v Prilogi k Zeleni knjigi o storitvah splosnega pomena

Komisija bo upostevala zgoraj določene polozaje, kot tudi katere koli druge rezultate javne razprave o Zeleni knjigi o pregledih, ki so predvideni za različne sektorje.

Komisija

* bo spodbujala sodelovanje nacionalnih regulativnih organov na osnovi mrez regulatorjev,

* bo upostevala rezultate javne razprave o Zeleni knjigi za ze predvidene preglede za različne sektorje, se posebej pa:

* - pregled obsega univerzalnih storitev v elektronskih komunikacijah do julija 2005

* - pregled paketa elektronskih komunikacij do julija 2006

* - pregled direktive postnih storitev do konca 2006

* - pregled notranjega trga za elektriko do 1. januarja 2006

* - pregled notranjega trga za plin do 1. januarja 2006

* - pregled direktive "Televizija brez omejitev" na začetku 2005

* - oceno sektorja upravljanja z vodami do konca 2004.

(Za več podrobnosti glej nepopolno tabelo v Prilogi).

Drzave članice

* morajo zagotoviti, da bo obstoječa sektorsko zakonodaja popolnoma prenesena in uporabljena,

* morajo zagotoviti nacionalnim regulativnim organom vsa potrebna sredstva in instrumente,

* morajo pomagati Komisiji pri spodbujanju tesnejsega sodelovanja znotraj okvira mrez regulatorjev.

4.7. Odraz nasih notranjih politik v nasi mednarodni trgovinski politiki

Kot je Komisija opozorila v Zeleni knjigi, so obveze Skupnosti, uvedene v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO) ali v kontekstu bilateralnih sporazumov, popolnoma usklajene s pravili notranjega trga, uporabnimi za te storitve in do danes niso vodile k organizacijskim tezavam, zagotavljanja in financiranja storitev splosnega pomena v praksi. Enako velja za nove obveze, ki so bile ponujene v okviru sedanjih pogajanj.

Javna razprava je pokazala, da obstaja sirsa zelja zagotoviti nadaljnjo skladnost med notranjim regulativnim okvirom in obveznostmi, ki so jih sprejele Skupnost in njene drzave članice v okviru mednarodnih trgovinskih sporazumov, se posebej v okviru STO. Obstaja izrazito pričakovanje, da mednarodni trgovinski sporazumi ne smejo preseči stalisč, dogovorjenih znotraj Evropske Unije.

V vodenju trgovinske politike Skupnosti ima Komisija nalogo zagotoviti taksno skladnost in v tem pogledu računa na podporo drzav članic in Evropskega parlamenta. V ta namen bo Komisija nadaljevala s popolnim izkoristkom institucionalnega okvira, zagotovljenega s Pogodbo (člena 133 in 300) in z vključitvijo Evropskega parlamenta v oblikovanje trgovinske politike ne glede na svoje omejene pristojnosti v tem okviru, medtem ko se ze veseli pričakovanih izboljsav teh pristojnosti v osnutku Ustavne pogodbe. Komisija bo nadaljevala tudi z vzdrzevanjem rednega dialoga s civilno druzbo in zagotavljanjem najvisje stopnje transparentnosti v trgovinskih pogajanjih, katerih primer je objava začetne ponudbe Skupnosti v sedanjih pogajanjih GATS (Splosni sporazum o trgovini s storitvami).

Komisija

* bo se naprej zagotavljala, da bodo stalisča, ki jih zavzame Skupnost v mednarodnih trgovinskih pogajanjih, popolnoma skladna z notranjim regulativnim okvirom Evropske unije glede storitev splosnega pomena.

Drzave članice

* morajo sodelovati s Komisijo, da bi zagotovile popoln odraz nasega notranjepolitičnega polozaja v nasi trgovinski politiki.

4.8. Spodbujanje storitev splosnega pomena v razvojnem sodelovanju

V razpravi o Zeleni knjigi je bila sirse priznana pomembnost osnovnih storitev splosnega pomena za razvoj revnih drzav. Poudarjeno je bilo, da je odsotnost nalozb glavna ovira k izboljsanju teh storitev v revnih drzavah. V skladu s priporočili, določenimi v Sporočilu Komisije o reformi drzavnih podjetij v drzavah v razvoju [40], namerava Komisija nadaljevati s pomočjo pri ustvarjanju temeljitega regulativnega in institucionalnega okvira v drzavah v razvoju, kot ključnega predpogoja za spodbujanje nalozb in dostopa do denarja za osnovne storitve splosnega pomena. Pobude Evropske unije o vodi in energiji, sprozene na Svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju, imajo za cilj prispevati k doseganju razvojnih ciljev z zagotavljanjem modernih in cenovno dostopnih storitev za revne. Pobude vključujejo drzave članice in civilno-druzbene interesne skupine ter zasebni sektor in se razvijajo s stalnim dialogom, ki temelji na ključnem načelu lastnistva, s partnerji v Afriki in drugih regijah, da bi vpeljale dejavnosti na nacionalnih in regionalnih ravneh. Obe pobudi, o vodi in energiji, merita na gradnjo institucionalnih zmogljivosti, medsektorsko načrtovanje in razvoj trga s sredstvi ciljno usmerjenega tehničnega sodelovanja in boljsega sodelovanja s finančnimi institucijami.

[40] Reforma podjetij v drzavni lasti v drzavah v razvoju s poudarkom na splosnih koristih: Potreba po ocenitvi vseh moznosti, Sporočilo Komisije, COM(2003) 326, 3.6.2003

Komisija

* bo drzavam v razvoju pomagala ustvarjati temeljit regulativni in institucionalni okvir kot ključni predpogoj za spodbujanje nalozb in dostopa do finančnih sredstev za osnovne storitve splosnega pomena.

PRILOGA 1 Opredelitev izrazov [41]

[41] Te opredelitve temeljijo na opredelitvah iz Zelene knjige o storitvah splosnega pomena, COM(2003)270, 21.5.2004

Terminoloske razlike, semantična zmeda in različne tradicije v drzavah članicah so vodile k stevilnim nesporazumom v razpravi na evropski ravni. V drzavah članicah se različni izrazi in opredelitve uporabljajo v pomenu storitev splosnega pomena in tako odrazajo različne zgodovinske, ekonomske, kulturne in politične razvoje. Terminologija Skupnosti poskusa te razlike upostevati.

Storitve splosnega pomena

V sami Pogodbi se ne najde izraza "storitve splosnega pomena" Izvira iz prakse Skupnosti in sicer iz izraza "gospodarske storitve splosnega pomena", ki se uporablja v Pogodbi. Je sirsi od izraza "gospodarske storitve splosnega pomena"in pokriva tako trzne kot netrzne storitve, ki jih javni organi oblasti klasificirajo kot splosne in za katere veljajo posebne obveznosti javnih storitev.

Gospodarske storitve splosnega pomena

Izraz "gospodarske storitve splosnega pomena" se uporablja v členih 16 in 86(2) Pogodbe. Ni pa določen v Pogodbi ali v sekundarni zakonodaji. Toda v praksi Skupnosti obstaja sirsi konsenz, da izraz zadeva storitve gospodarske narave, za katere v drzavah članicah ali Skupnosti veljajo posebne obveznosti javnih storitev na podlagi splosnih kriterijev. Koncept gospodarskih storitev splosnega pomena tako se posebej pokriva določene storitve, izvajane s strani s velikih ponudnikov javnih storitev kot so transport, postne storitve, energetika in komunikacije. Vendar izraz ravno tako zajema katere koli druge gospodarske dejavnosti, za katere veljajo obveznosti javnih storitev.

Ravno tako kot Zelena knjiga se tudi Bela knjiga v glavnem, a ne izključno, usmerja na teme, povezane z "gospodarskimi storitvami splosnega pomena" medtem ko se sama Pogodba v glavnem usmerja na gospodarske dejavnosti. Izraz "storitve splosnega pomena" se v Beli knjigi uporablja le tam, kjer besedilo zadeva tudi negospodarske storitve, ali kjer ni potrebno opredeliti gospodarske ali negospodarske narave zadevnih storitev.

Javne storitve

Izrazov "storitev splosnega pomena" in "gospodarska storitev splosnega pomena" se ne sme mesati z izrazom "javna storitev". Ta izraz je manj natančen. Ima lahko različne pomene in zato lahko povzroča zmedo. Izraz se včasih nanasa na dejstvo, da je storitev namenjena sirsi javnosti in včasih poudarja, da je storitvi dodeljena posebna vloga v splosnem interesu, včasih pa se nanasa na lastnistvo ali status subjekta, ki izvaja storitev [42]. Zato se ta izraz ne bo uporabljal v Beli knjigi.

[42] Obstaja pogosta zmesnjava med izrazom "javna storitev" in izrazom "javni sektor". Izraz "javni sektor" pokriva vse javne uprave skupaj z vsemi podjetji, ki jih nadzirajo javni organi oblasti

Obveznosti javnih storitev

Izraz "obveznosti javnih storitev" se uporablja v Beli knjigi. Zadeva posebne zahteve, ki jih javni organi oblasti nalagajo izvajalcem storitev, da bi zagotovili doseganje določenih ciljev v splosnem interesu, denimo na področju storitev letalskega zelezniskega in cestnega prometa ter energetike. Te obveznosti se lahko uporabljajo na skupnostni, nacionalni ali regionalni ravni.

Javno podjetje

Izraz "javno podjetje" se običajno uporablja za določitev lastnistva izvajalca storitev. Pogodba določa strogo nevtralnost. V skladu s pravom Skupnosti ni pomembno, če so izvajalci storitev splosnega pomena javni ali zasebni subjekti; za vse veljajo enake pravice in obveznosti.

PRILOGA 2: Najpomembnejsi rezultati javne razprave [43]

[43] Sledeče točke temeljijo na Delovnem dokumentu osebja Komisije, Poročilu o javni razpravi o Zeleni knjigi o storitvah splosnega pomena, SEC (2004) 326, 15.3.2004

1. Pomembnost storitev splosnega pomena

* Obstaja sirsi konsenz o pomembnosti storitev splosnega pomena za evropsko druzbo. Ravno tako je sirse sprejeto, da morajo biti te storitve izvajane na način, ki postavlja uporabnika na prvo mesto.

* Ni pa nobenega soglasja glede odnosa med storitvami splosnega pomena in trznimi načeli.

2. Vloga Evropske unije

* Medtem ko se stalisča o potrebnih spremembah Pogodbe razlikujejo, obstaja sirsi konsenz, da se Skupnosti ne bi smelo dajati dodatnih pristojnosti na področju storitev splosnega pomena.

* Pristojnosti Skupnosti in drzav članic se zdijo jasne. Vendar pa obstajajo zahteve po razjasnitvi pravil Skupnosti na nekaterih področjih.

* Obstaja sirsi konsenz, da sektorska uredba ne sme zajemati vseh sektorjev. Vendar so za nekatere storitve (voda, odpadki, lokalni javni transport) pojavljajo različna stalisča potrebi regulativnega okvira na ravni Skupnosti. Treba je upostevati posebnosti sektorjev, kot denimo zdravstveni sektor.

* Obstaja sirsi konsenz, da na tej stopnji ni treba oblikovati evropskih regulativnih organov. Zdi se, da je boljsa resitev mreza nacionalnih regulatorjev, ki se usklajujejo na evropski ravni.

3. Sektorsko zakonodaja in splosni pravni okvir

* Stalisča o potrebi po splosnem pravnem okviru ostajajo deljena. Vendar obstaja konsenz o stalni potrebi po sektorski zakonodaji.

* Mnoga stalisča poudarjajo prednosti obstoječih sektorskih politik. Druga opozarjajo, da je imela liberalizacija negativne druzbene in gospodarske posledice.

4. Gospodarske storitve splosnega pomena in negospodarske storitve

* Mnogi udelezenci razprave menijo, da je razlikovanje med tema dvema vrstama storitev pomembno. Kakorkoli ze, stevilni udelezenci zahtevajo drugačne kriterije onkraj razlikovanja na gospodarske in negospodarske storitve, zato da bi zagotovili večjo pravno varnost.

* Medtem ko obstaja interes za nadaljnje pojasnitve stanja ustanov, ki izvajajo storitve socialne oskrbe na podlagi prava Skupnosti in za ohranitev negospodarskih storitev splosnega pomena kot dela evropskega socialnega modela, obstaja sirsi konsenz o tem, da naj Skupnost ne dobi dodatnih pristojnosti na področju negospodarskih storitev.

5. Skupni svezenj obveznosti

* Stalisča o potrebi upravičenosti in izvajanju skupnega sveznja obveznosti na ravni Skupnosti so deljena. Medtem ko nekateri udelezenci razprave poudarjajo potrebo po oblikovanju obveznosti javnih storitev od sektorja do sektorja, drugi dokazujejo, da je enoten koncept primernejsi in bolj potreben.

* Zdi se, da obstaja sirsi konsenz, da mora uredba na ravni Skupnosti uvesti načela in cilje, medtem ko morajo biti drzave članice sposobne uresničiti in podrobneje opredeliti pravila v skladu s posebnimi razmerami in potrebami na nacionalni in regionalni ravni.

* Ni nobenega dogovora o učinkoviti uresničitvi zahtev v pravu Skupnosti ali o učinku teh zahtev na socialno in teritorialno kohezijo. Rečeno je bilo, da je se prezgodaj za oblikovanje mnenja in da je potrebna podrobnejsa ocena.

* Obstajajo različna stalisča, ki zadevajo potrebe po uvedbi dodatnih obveznosti na ravni Skupnosti in potrebe po razsiritvi obstoječih zahtev na druge splosne storitve.

6. Sektorske obveznosti

* Očitno je na tej stopnji le malo podpore za vpeljavo dodatnih sektorskih obveznosti na ravni Skupnosti. Vendar je bilo predlagano, da je treba razmere podrobno spremljati glede na različne sektorje, se posebej kar se tiče varnosti dobav. Obstaja tudi nekaj zahtev po izboljsanju dostopa in medsebojni povezanosti v nekaterih sektorjih.

* Ni nikakrsnega dogovora glede odprtja sektorja upravljanja z vodami na ravni Skupnosti.

* Obstaja sirsi konsenz, da na tej stopnji ni potrebno sprejemati posebnih ukrepov pluralnosti medijev na ravni Skupnosti in da naj bo varstvo pluralnosti prepusčeno drzavam članicam.

7. Opredelitev obveznosti in izbire ureditve

* Nekateri prispevki poudarjajo tezave, ki so glede na dojemanje udelezencev rezultat uporabe prava Skupnosti, se zlasti na področjih javnih naročil in drzavne pomoči. Obstaja zahteva po razjasnitvi pravil o koncesijah in javnem in zasebnem partnerstvu. Nekateri komentarji se nanasajo tudi na razmere, kjer so na nacionalni ravni ovire za dopolnitve na notranjem trgu.

* V pripombah se v večji meri strinjajo, da nadaljnje usklajevanje obveznosti javnih storitev na ravni Skupnosti ni zazeleno.

* Številni prispevki izrazajo zanimanje za prozno in nebirokratsko izmenjavo dobrih izkusenj in preverjanje s primerjanjem glede organizacije storitev splosnega pomena.

8. Financiranje storitev splosnega pomena

* Obstaja odločna zahteva po razjasnitvi in poenostavitvi pravil, ki se uporabljajo za financiranje storitev splosnega pomena, se zlasti kar zadeva drzavne pomoči. Nedavna sodba Sodisča ES v primeru Altmark se zdi pozitivna, a ne zadostna.

* Obstaja tudi sirsi konsenz, da morajo biti drzave članice svobodne pri določanju najustreznejsega načina financiranja storitev splosnega pomena, pod pogojem, da ne gre za omejevanje konkurence.

9. Ocenjevanje storitev splosnega pomena

* Medtem ko obstajajo različna stalisča o vsesplosni pomembnosti ocenjevanja, obstaja sirsi konsenz, da mora biti ocenjevanje izčrpno, vsestransko in razumljivo in da mora upostevati politične, socialne, gospodarske in okoljske kriterije.

* Ni pa nobenega dogovora glede sveznja storitev, za katerega bi veljalo ocenjevanje ali glede potrebne procesne in institucionalne ureditve.

10. Mednarodna razseznost

* Obstaja jasna zahteva, da se zagotovi stalisča, ki jih prevzema Skupnost v mednarodnih trgovinskih pogajanjih, in ki so popolnoma v skladu z notranjim regulativnim okvirom Evropske unije.

* Številne pripombe ravno tako pozivajo k boljsi obvesčenosti in transparentnosti glede mednarodnih trgovinskih pogajanj.

* Širse je priznana ključna pomembnost osnovnih storitev za razvoj revnejsih drzav. Dostop do finančnih sredstev in privabljanje tujih nalozb sta glavna problema.

PRILOGA 3

Celoten pregled pomembnih sektorskih pregledov

Elektronske komunikacije

- Pregled akcijskega načrta e-Evrope do junija 2004

- Pregled predpisov v zvezi z omrezji kabelske televizije iz Direktive Komisije 2002/77/ES do konca leta 2004

- Pregled obsega univerzalne storitve iz Direktive o univerzalnih storitvah 2002/22/ES do julija leta 2005

- Pregled paketa elektronskih komunikacij do julija leta 2006

Postne storitve

- Poročilo o uporabi postne direktive pred koncem leta 2004, in nato na vsaki dve leti

- Poročilo do konca leta 2006, ki naj temelji na studiji o potencialnih učinkih univerzalnih storitev dokončnega oblikovanja notranjega postnega trga v letu 2009. Predlog potrjuje, če je primerno, leto 2009 za polno izoblikovanje notranjega postnega trga ali določa katerikoli drug korak v skladu z rezultati studije

Elektrika

- Letna poročila o uporabi Direktive 2003/54/ES, vključno s poročilom o obveznostih javnih storitev vsako drugo leto

- Podrobno poročilo o napredku izoblikovanja notranjega trga za elektriko do 1. januarja leta 2006. Predlogi Evropskemu parlamentu in Svetu, če je to primerno, da se zagotovi visoke standarde javnih storitev

- Poročilo o izvajanju Uredbe 1228/2003 o pogojih za dostop do omrezja za čezmejne izmenjave električne energije do julija leta 2006

- Predlogi Evropskemu parlamentu in Svetu, če je to primerno, da se zagotovi polno in učinkovito neodvisnost distributerjev pred 1. julijem leta 2007. Po potrebi bodo ti predlogi obravnavali tudi vprasanja trzne prevlade, trzne koncentracije in oderuskega ali nekonkurenčnega vedenja

Plin

- Letna poročila o uporabi Direktive 2003/55/ES, vključno s poročilom o obveznostih javnih storitev vsako drugo leto

- Podrobno poročilo o napredku oblikovanja notranjega trga za plin do 1. januarja leta 2006. Predlogi Evropskemu parlamentu in Svetu, če je primerno, da se zagotovi visoke standarde javnih storitev

- Predlogi Evropskemu parlamentu in Svetu, če je primerno, da se zagotovi polno in učinkovito neodvisnost distributerjev pred 1. julijem leta 2007. Po potrebi bodo ti predlogi zajemali tudi vprasanja trzne prevlade, trzne koncentracije in oderuskega ali nekonkurenčnega vedenja

Voda

- Predstavitev Komisije o rezultatih ocene vodnega sektorja do konca leta 2004

Transport

- 2004: Evropski parlament in Svet sprejmeta drugi zelezniski paket ukrepov, trenutno v fazi postopka

- Evropski parlament in Svet sprejmeta tretji zelezniski paket ukrepov pred koncem leta 2004

- Evropski parlament in Svet sprejmeta predlagano uredbo o zahtevah javnih storitev in dodelitev koncesij javnih storitev v potniskem zelezniskem, cestnem prometu in prometu po celinskih plovnih poteh pred koncem leta 2004

Radiodifuzija

- Poročilo o uporabi direktive "Televizija brez meja", če je to primerno, skupaj z zakonodajnimi predlogi na začetku leta 2005