29.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/1

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 5 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo enotnih nedeljivih žarometov motornih vozil (žarometov SB) za evropski asimetrični kratki in/ali dolgi svetlobni pramen

Vključuje vsa veljavna besedila do:

sprememb 03 – začetek veljavnosti: 10. junij 2014

VSEBINA

PRAVILNIK

1.

 Področje uporabe

2.

 Opredelitve pojmov

3.

 Vloga za homologacijo

4.

 Oznake

5.

 Homologacija

6.

 Splošne specifikacije

7.

 Nazivne vrednosti

8.

 Osvetljenost

9.

 Barva

10.

 Meritev motenja

11.

 Skladnost proizvodnje

12.

 Kazni za neskladnost proizvodnje

13.

 Spremembe tipa enotnega nedeljivega žarometa (enote SB) in razširitev homologacije

14.

 Dokončna opustitev proizvodnje

15.

 Prehodne določbe

16.

 Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov

PRILOGE

Priloga 1:

 Enote SB za kmetijske ali gozdarske traktorje in druga počasna vozila

Priloga 2:

 Sporočilo o podeljeni, razširjeni ali preklicani homologaciji ali dokončni opustitvi proizvodnje enotnega nedeljivega žarometa (enote SB) v skladu s Pravilnikom št. 5

Priloga 3:

 Minimalne zahteve za postopke nadzora skladnosti proizvodnje

Priloga 4:

 Primeri homologacijskih oznak

Priloga 5:

 Preskusi stabilnosti fotometričnega delovanja delujočih žarometov

Priloga 6:

 Zahteve za svetilke z lečami iz plastičnega materiala – preskušanje leč ali vzorcev materiala in celotnih svetilk

Dodatek 1 –

 Časovno zaporedje homologacijskih preskusov

Dodatek 2 –

 Metoda merjenja razpršenosti in prepustnosti svetlobe

Dodatek 3 –

 Metoda preskusa s škropljenjem

Dodatek 4 –

 Preskus sile oprijema lepilnega traku

Priloga 7:

 Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor

1.   PODROČJE UPORABE (1)

Ta pravilnik se uporablja za enotne nedeljive žaromete (SB) za vozila kategorije T (2).

2.   OPREDELITVE POJMOV

V tem pravilniku:

2.1

„enotni nedeljivi“ žaromet (v nadaljevanju „enota SB“) pomeni žaromet, čigar sestavni deli, vključno s sistemom reflektorja, sistemom leče in enim ali več električnimi svetlobnimi viri, tvorijo povezano celoto, ki je bila med izdelavo trajno sestavljena in je ni mogoče razstaviti, ne da bi pri tem enota postala popolnoma neuporabna;

2.2

„leča“ pomeni skrajni zunanji del žarometa (enote), ki oddaja svetlobo skozi svetlečo površino;

2.3

„prevleka“ pomeni vse proizvode, ki so v enem ali več slojih naneseni na zunanjo površino leče;

2.4

enote SB so različnih tipov, če se razlikujejo po enem ali več naslednjih bistvenih elementih oblike ali značilnostih:

2.4.1

trgovsko ime ali blagovna znamka;

2.4.2

značilnosti optičnega sistema;

2.4.3

vključitev dodatnih sestavnih delov, ki lahko med delovanjem spremenijo optične učinke z odbojem, lomom, absorpcijo in/ali deformacijo;

2.4.4

nazivna napetost (če se enote razlikujejo samo po nazivni napetosti, se jim lahko dodeli ista homologacijska številka);

2.4.5

nazivna moč;

2.4.6

oblika žarilnih nitk;

2.4.7

vrsta proizvedenega svetlobnega pramena (kratki svetlobni pramen, dolgi svetlobni pramen ali oba);

2.4.8

primernost za vožnjo po desni ali levi strani cestišča ali za oba načina vožnje;

2.4.9

barva oddane svetlobe;

2.4.10

materiali, iz katerih sta leča in morebitna prevleka.

2.5

„Barva svetlobe, ki jo oddaja naprava.“ Za ta pravilnik veljajo opredelitve pojmov glede barve oddane svetlobe iz Pravilnika št. 48 in njegovih sprememb, ki veljajo v času vložitve vloge za homologacijo.

3.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

3.1

Vlogo za homologacijo vloži imetnik trgovskega imena ali blagovne znamke ali njegov ustrezno pooblaščeni predstavnik. V vlogi se navedejo naslednje informacije:

3.1.1

ali je enota SB predvidena za kratki svetlobni pramen in dolgi svetlobni pramen ali samo enega od teh svetlobnih pramenov;

3.1.2

če gre za žaromet za kratki svetlobni pramen, ali je ta namenjen vožnji po levi in desni strani cestišča ali samo za desno ali samo za levo stran vožnje;

3.1.3

kjer je primerno, da je zasnovan za kmetijske ali gozdarske traktorje in druga počasna vozila (glej Prilogo 1).

3.2

Vsaki vlogi za homologacijo se priložijo:

3.2.1

risbe v treh izvodih, ki so dovolj podrobne za identifikacijo zadevnega tipa in prikazujejo pogled od spredaj na enoto (po potrebi s podrobnim prikazom reber na leči) ter prečni prerez; na risbah morajo biti prikazane tudi žarilne nitke in zaščite v merilu 2: 1, in sicer od spredaj in od strani; risbe morajo prikazovati mesto, predvideno za homologacijsko številko in dodatne simbole glede na krog homologacijske oznake;

3.2.2

kratek tehnični opis;

3.2.3

vzorci:

3.2.3.1

za homologacijo enote SB za oddajanje bele svetlobe: pet vzorcev;

3.2.3.2

za homologacijo enote za oddajanje barvne svetlobe: en vzorec za barvno svetlobo in pet vzorcev za belo svetlobo, ki se od predloženega tipa razlikujejo samo po tem, da leča ali filter ni obarvan;

3.2.3.3

v primeru enot SB, ki se od tipa, zasnovanega za oddajanje bele svetlobe, razlikujejo samo po tem, da so zasnovane za oddajanje barvne svetlobe, in ki že izpolnjujejo zahteve preskusov iz odstavkov 6., 7. in 8., zadostuje predložitev enega vzorca tipa za barvno svetlobo, ki se preskusi samo s preskusi iz odstavka 9;

3.2.4

za preskus plastičnega materiala, iz katerega so izdelane leče:

3.2.4.1

trinajst leč;

3.2.4.1.1

šest od teh leč se lahko nadomesti s šestimi vzorci materiala velikosti najmanj 60 × 80 mm, z ravno ali izbočeno zunanjo površino in pretežno ravno površino v sredini (polmer ukrivljenja najmanj 300 mm), veliko najmanj 15 × 15 mm;

3.2.4.1.2

vsaka taka leča ali vzorec materiala se izdela po postopku, ki se uporablja v serijski proizvodnji;

3.2.4.2

reflektor, na katerega se lahko vgradijo leče po navodilih proizvajalca.

3.3

Materialom, iz katerih so izdelane leče in morebitne prevleke, je treba priložiti poročilo o preskusu lastnosti teh materialov in prevlek, če so na njih že bili opravljeni preskusi.

3.4

Pred podelitvijo homologacije pristojni organ preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje.

4.   OZNAKE (3)

4.1

Enote SB, predložene v homologacijo, morajo biti opremljene s trgovskim imenom ali blagovno znamko vlagatelja.

4.2

Na sprednji leči morajo imeti prostor zadostne velikosti za homologacijsko oznako in dodatne simbole iz odstavka 5.; prostor mora biti prikazan na risbah iz odstavka 3.2.1.

4.3

Na sprednji leči ali na ohišju morajo imeti navedeno nazivno napetost in nazivno moč žarilne nitke za dolgi svetlobni pramen in, kadar je primerno, nazivno moč žarilne nitke za kratki svetlobni pramen.

4.4

V primeru enot SB, zasnovanih tako, da izpolnjujejo zahteve držav, kjer poteka promet po desni strani cestišča, in držav, kjer poteka promet po levi strani cestišča, morata biti obe nastavitvi enote na vozilu označeni s črkama „R/D“ za nastavitev za vožnjo po desni strani cestišča in s črkama „L/G“ za nastavitev za vožnjo po levi strani cestišča.

4.5

Trgovska imena ali blagovne znamke in oznake iz odstavka 4. morajo biti jasno berljive in neizbrisne.

5.   HOMOLOGACIJA

5.1   Splošno

5.1.1   Homologacija se podeli, če vsi vzorci tipa žarometa, ki se predložijo v skladu z odstavkom 3, izpolnjujejo določbe iz tega pravilnika.

5.1.2   Če združene, kombinirane ali integrirane svetilke izpolnjujejo zahteve iz več pravilnikov, se lahko namesti enotna mednarodna homologacijska oznaka, če vsaka od združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk izpolnjuje določbe, ki veljajo zanjo.

5.1.3   Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu žarometa, ki je zajet v tem pravilniku, razen v primeru razširitve homologacije na napravo, ki se razlikuje samo po barvi oddane svetlobe.

5.1.4   Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali o dokončni opustitvi proizvodnje tipa žarometa v skladu s tem pravilnikom se predloži pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

5.1.5   Poleg oznake iz odstavka 4.1 se na vsak žaromet, ki je skladen s tipom, homologiranim v skladu s tem pravilnikom, na prostorih iz odstavka 4.2 namesti homologacijska oznaka iz odstavkov 5.2 in 5.3.

5.2   Sestava homologacijske oznake

Homologacijsko oznako sestavljajo:

5.2.1   mednarodna homologacijska oznaka, ki vsebuje:

5.2.1.1

krog, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (4);

5.2.1.2

homologacijsko številko iz odstavka 5.1.3;

5.2.2   naslednji dodatni simboli:

5.2.2.1

na žarometih SB, ki izpolnjujejo zahteve samo za promet po levi strani cestišča, vodoravna puščica, ki, gledano od spredaj, kaže v desno, tj. na tisto stran cestišča, po kateri teče promet;

5.2.2.2

na žarometih SB, zasnovanih tako, da z ustrezno nastavitvijo žarometa izpolnjujejo zahteve za oba prometna sistema, vodoravna puščica z dvema konicama, ki kažeta ena v levo, druga pa v desno;

5.2.2.3

na žarometih, ki izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika samo za kratki svetlobni pramen, črki „SC“;

5.2.2.4

na žarometih, ki izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika samo za dolgi svetlobni pramen, črki „SR“;

5.2.2.5

na žarometih, ki izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika za kratki in dolgi svetlobni pramen, črke „SCR“;

5.2.2.6

na žarometih z lečo iz plastičnega materiala se blizu simbolov, predpisanih v odstavkih od 5.2.2.3 do 5.2.2.5, navede skupina črk „PL“;

5.2.2.7

v vsakem primeru morajo biti na certifikatih o homologaciji in obrazcu za sporočilo, ki se pošlje državam pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, navedeni ustrezen način delovanja, uporabljen v preskusnem postopku v skladu z odstavkom 1.1.1.1 Priloge 5, in dovoljene napetosti v skladu z odstavkom 1.1.1.2 Priloge 5.

V ustreznih primerih mora naprava biti označena na naslednji način:

na enotah, ki izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika in so zasnovane tako, da žarilna nitka za kratki svetlobni pramen ne sveti hkrati s katero koli drugo svetlobno funkcijo, s katero je lahko integrirana,

se za simbolom žarometa za kratki svetlobni pramen v homologacijski oznaki postavi poševnica (/);

5.2.2.8

števki homologacijske številke (trenutno 02), ki označujeta spremembe, vključno z najnovejšimi večjimi tehničnimi spremembami pravilnika ob izdaji homologacije, in po potrebi zahtevana puščica so lahko označene v bližini zgornjih dodatnih simbolov;

5.2.2.9

oznake in simboli iz odstavkov 5.2.1 in 5.2.2 morajo biti jasno berljivi in neizbrisni tudi, ko je žaromet vgrajen v vozilo.

5.3   Primer homologacijske oznake

5.3.1   Samostojne svetilke

Na slikah od 1 do 9 v Prilogi 4 k temu pravilniku so prikazani primeri homologacijskih oznak z zgoraj navedenimi dodatnimi simboli.

5.3.2   Združene, kombinirane ali integrirane svetilke

5.3.2.1

Če se ugotovi, da združene, kombinirane ali integrirane svetilke izpolnjujejo zahteve iz več pravilnikov, se lahko namesti enotna mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo, ter homologacijske številke. Ta homologacijska oznaka se lahko namesti kjer koli na združenih, kombiniranih ali integriranih svetilkah, pod pogojem, da:

5.3.2.1.1

je vidna po vgradnji svetilke;

5.3.2.1.2

ni mogoče odstraniti nobenega dela združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, ki prepušča svetlobo, ne da bi pri tem odstranili tudi homologacijsko oznako.

5.3.2.2

Identifikacijski simbol za vsako svetilko, ki ustreza vsakemu pravilniku, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija, se skupaj z ustreznimi spremembami, ki vključujejo najnovejše večje tehnične spremembe pravilnika ob izdaji homologacije, in po potrebi z zahtevano puščico, označi:

5.3.2.2.1

na ustrezni svetleči površini,

5.3.2.2.2

ali v skupini, tako da je vsaka od združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk jasno prepoznavna (glej štiri možne primere v Prilogi 4).

5.3.2.3

Velikost elementov enotne homologacijske oznake ne sme biti manjša od najmanjše velikosti, zahtevane za najmanjšo posamezno oznako iz pravilnika, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija.

5.3.2.4

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, ki jih zajema ta pravilnik.

5.3.2.5

Na sliki 10 v Prilogi 4 k temu pravilniku so prikazani primeri homologacijskih oznak za združene, kombinirane ali integrirane svetilke skupaj z vsemi zgoraj navedenimi dodatnimi simboli.

5.3.3   Svetilke, katerih leče se uporabljajo za različne tipe žarometov in ki so lahko integrirane ali združene z drugimi svetilkami

Veljajo določbe iz odstavka 5.3.2.

5.3.3.1

Poleg tega, če se uporabi ista leča, je ta lahko označena z različnimi homologacijskimi oznakami, ki se nanašajo na različne tipe žarometov ali enote svetilk, pod pogojem, da ima ohišje žarometa, tudi če ga ni mogoče ločiti od leče, prostor iz odstavka 4.2 in homologacijsko oznako za dejanske funkcije.

Če imajo različni tipi žarometov isto ohišje, je to lahko označeno z različnimi homologacijskimi oznakami.

5.3.3.2

Na sliki 11 v Prilogi 4 k temu pravilniku so prikazani primeri homologacijskih oznak za zgoraj navedeni primer.

6.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

6.1

Vsi vzorci morajo biti skladni s specifikacijami iz odstavkov 6, 7 in 8 ter po potrebi s specifikacijami iz odstavka 9.

6.2

Enote SB morajo biti izdelane tako, da ohranijo predpisane fotometrične značilnosti in da pri običajni uporabi kljub možni izpostavljenosti tresljajem dobro delujejo.

6.2.1

Žarometi morajo imeti napravo, ki omogoča, da se na vozilu nastavijo tako, da ustrezajo veljavnim predpisom. Takšne naprave ni treba namestiti na vložke žarometov SB, če se takšni vložki uporabljajo samo pri vozilih, pri katerih je mogoče žaromet nastaviti kako drugače. Če sta žaromet SB za dolgi svetlobni pramen in žaromet SB za kratki svetlobni pramen združena kot zamenljivi podenoti, ki tvorita sestavljeno enoto, mora naprava za nastavitev omogočati pravilno nastavitev vsake enote SB posebej.

6.2.2

To pa ne velja za sklope žarometov z nedeljivimi reflektorji. Za ta tip sklopa veljajo zahteve iz odstavka 8. tega pravilnika. Če se za dolgi svetlobni pramen uporablja več svetlobnih virov, se pri določanju največje osvetljenosti (E max) upošteva njihovo skupno delovanje.

6.3

Priključne sponke morajo biti v električnem stiku samo z ustreznimi žarilnimi nitkami in morajo biti dovolj trdne ter trdno pritrjene na enoto.

6.4

Če so enote okrogle, morajo imeti vse fizične značilnosti in električne priključke, prikazane na eni od ploščic SB2–SB7 v Prilogi 4, in morajo ustrezati meram na tisti ploščici.

6.5

Enote SB, zasnovane tako, da izpolnjujejo zahteve držav, kjer poteka vožnja po desni strani cestišča, in držav, kjer poteka vožnja po levi strani cestišča, se lahko prilagodijo za določeno smer vožnje z ustrezno začetno nastavitvijo pri namestitvi na vozilo ali pa to izbirno nastavitev opravi voznik. Takšna začetna ali izbirna nastavitev lahko na primer vključuje kotno nastavitev enote na vozilu. V vsakem primeru morata biti mogoči samo dve natančno določeni legi, in sicer ena za vožnjo po desni in druga za vožnjo po levi strani cestišča, zasnova pa mora onemogočiti nehoteni premik enote iz ene lege v drugo ali nastavitev v vmesno lego. Skladnost z zahtevami iz tega odstavka se preverja vizualno in po potrebi s poskusno namestitvijo.

6.6

V skladu z zahtevami iz Priloge 5 se izvedejo dodatni preskusi, s katerimi se zagotovi, da se fotometrično delovanje med uporabo ni preveč spremenilo.

6.7

Če je leča žarometa iz plastičnega materiala, se preskusi izvedejo v skladu z zahtevami iz Priloge 6.

7.   NAZIVNE VREDNOSTI

7.1

Vrednosti nazivne napetosti so 6, 12 in 24 V. (5)

7.2

Poraba energije katere koli predložene enote SB pri preskusni napetosti ne sme presegati nazivne moči, navedene na enoti, za več, kot je navedeno v tabeli 1. Spodnja meja dovoljenega odstopanja moči ni določena, morajo pa biti dosežene najmanjše vrednosti osvetljenosti iz tabele 2 v odstavku 8.8.

Tabela 1

 

Okrogle enote s premerom 180 mm

Okrogle enote s premerom 145 mm

Nazivna napetost

6

12

6

12

Preskusna napetost

6

12

6

12

 

Nazivna moč in dovoljeno odstopanje

Dvojne žarilne nitke (6)

Dolgi svetlobni pramen

60 + 0 %

37,5 + 0 %

Kratki svetlobni pramen

50 + 0 %

50 + 0 %

Samo žarilna nitka za dolgi svetlobni pramen

75 + 0 %

50 + 0 %

Samo žarilna nitka za kratki svetlobni pramen

50 + 0 %

50 + 0 %

8.   OSVETLJENOST (7)

8.1

Enote SB morajo biti izdelane tako, da dajejo primerno neslepečo osvetljenost pri oddajanju kratkega svetlobnega pramena in dobro osvetljenost pri oddajanju dolgega svetlobnega pramena.

8.2

Osvetljenost, ki jo proizvaja enota, se preveri z uporabo navpičnega zaslona, ki je postavljen 25 m pred enoto in pod pravimi koti glede na njeno os (glej Prilogo 4, ploščici SB8a in SB8b).

8.3

Kratki svetlobni pramen mora imeti dovolj ostro „ločnico“, da je mogoča zadovoljiva nastavitev. „Ločnica“ mora biti vodoravna črta na tisti strani, ki je nasprotna smeri vožnje, za katero je enota izdelana; na drugi strani mora biti vodoravna ali pod kotom do 15° nad vodoravnico.

8.4

Enota SB mora biti usmerjena tako, da je pri kratkem svetlobnem pramenu:

8.4.1

v primeru enot, zasnovanih tako, da izpolnjujejo zahteve za vožnjo po desni strani cestišča, vodoravna „ločnica“ na levi polovici zaslona (8), v primeru enot, zasnovanih tako, da izpolnjujejo zahteve za vožnjo po levi strani cestišča, pa vodoravna „ločnica“ na desni polovici zaslona;

8.4.2

ta vodoravni del „ločnice“ na zaslonu 25 cm pod ravnjo vodoravne ravnine, ki poteka skozi fokus enote (glej Prilogo 4, ploščici SB8a in SB8b);

8.4.3

zaslon postavljen tako, kot je navedeno v Prilogi 4, na ploščicah SB8a in SB8b. (9)

8.5

Če je enota usmerjena tako, mora, če je vloga za homologacijo vložena samo za kratki svetlobni pramen (10), izpolnjevati samo zahteve iz odstavka 8.8; če je predvidena za kratki in dolgi svetlobni pramen, pa mora izpolnjevati zahteve iz odstavkov 8.8 in 8 9.

8.6

Če tako usmerjena enota SB ne izpolnjuje zahtev iz odstavkov 8.8 in 8.9, se njena nastavitev lahko spremeni, pod pogojem, da se os svetlobnega pramena ne premakne v desno ali levo za več kot 1° (= 44 cm) (11). Za lažjo nastavitev na podlagi „ločnice“ se enota lahko delno prekrije, da se poveča ostrina „ločnice“.

8.7

Enota SB, zasnovana samo za dolgi svetlobni pramen, se nastavi tako, da je območje največje osvetljenosti na presečišču HV črt hh in vv; takšna enota mora izpolnjevati samo zahteve iz odstavka 8.9.

8.8

Osvetljenost, ki jo na zaslonu proizvede kratki svetlobni pramen, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

Tabela 2

Točka na merilnem zaslonu

Zahtevana osvetljenost v luksih

enote SB za vožnjo po desni strani cestišča

enote SB za vožnjo po levi strani cestišča

najmanjša

največja

B 50 L

B 50 R

—

0,3

75 R

75 L

6

—

50 R

50 L

6

—

25 L

25 R

1,5

—

25 R

25 L

1,5

—

energijska točka v območju III

—

0,7

energijska točka v območju IV

2

—

energijska točka v območju I

—

20

8.8.1

V območjih I, II, III in IV ne sme biti stranskih odstopanj, ki bi zmanjšala dobro vidljivost.

8.8.2

Enote SB, zasnovane tako, da izpolnjujejo zahteve za vožnjo po desni in levi strani cestišča, morajo v obeh nastavitvah izpolnjevati zahteve, določene za zadevno smer prometa.

8.9

Pri enoti SB, zasnovani za dolgi in kratki svetlobni pramen, se meritve osvetljenosti, ki jo na zaslonu proizvede dolgi svetlobni pramen, izvedejo z enako nastavitvijo enote in napetostjo kot pri meritvah iz odstavka 8.8.

8.10

Osvetljenost, ki jo na zaslonu proizvede dolgi svetlobni pramen, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

8.10.1

presečišče HV med črtama hh in vv je znotraj izolukse za 90 odstotkov največje osvetljenosti. Največja vrednost mora biti najmanj 32 luksov;

8.10.2

osvetljenost, ki se začenja v točki HV in poteka vodoravno v desno in levo, ni manjša od 16 luksov na razdalji 1,125 metra in od 4 luksov na razdalji 2,25 metra.

8.11

Vrednosti osvetljenosti zaslona, navedene v odstavkih 8.8 in 8.9, se izmerijo s fotoelektrično celico, katere učinkovita površina je v kvadratu s stranico 65 mm.

9.   BARVA

Barva oddane svetlobe mora biti bela.

10.   MERITEV MOTENJA

Izmeriti je treba motenje, ki ga povzroči kratki svetlobni pramen enot SB (12).

11.   SKLADNOST PROIZVODNJE

11.1

Žarometi, homologirani v skladu s tem pravilnikom, morajo biti izdelani skladno s homologiranim tipom, tako da izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 8 in 9.

11.2

Za preverjanje, ali so zahteve iz odstavka 11.1 izpolnjene, se izvede ustrezen nadzor proizvodnje.

11.3

Imetnik homologacije mora zlasti:

11.3.1

zagotoviti, da obstajajo postopki za učinkovit nadzor kakovosti izdelkov;

11.3.2

imeti dostop do opreme za nadzor, potrebne za preverjanje skladnosti vsakega homologiranega tipa;

11.3.3

poskrbeti, da so rezultati preskusov zapisani in da so povezani dokumenti na voljo za obdobje, določeno v dogovoru z upravno službo;

11.3.4

analizirati rezultate vseh tipov preskusov, da se preveri in zagotovi stalnost značilnosti izdelka, pri čemer se upoštevajo dopustna odstopanja pri industrijski proizvodnji;

11.3.5

zagotoviti, da se za vsak tip izdelka opravijo vsaj preskusi iz Priloge 3 k temu pravilniku;

11.3.6

zagotoviti, da se po vsakem vzorčenju, ki pokaže neskladnost z zadevnim tipom preskusa, opravita ponovno vzorčenje in ponovni preskus. Izvesti je treba vse potrebne ukrepe za ponovno vzpostavitev skladnosti te proizvodnje.

11.4

Pristojni organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti za vsako proizvodno enoto.

11.4.1

Pri vsakem takem pregledu se inšpektorju predloži preskusna in proizvodna dokumentacija.

11.4.2

Inšpektor lahko vzame naključne vzorce za preskus v proizvajalčevem laboratoriju. Najmanjše število vzorcev se lahko določi glede na rezultate proizvajalčevih lastnih preverjanj.

11.4.3

Če je raven kakovosti nezadovoljiva ali če je treba preveriti veljavnost preskusov, opravljenih v skladu z odstavkom 11.4.2, inšpektor ob upoštevanju meril iz Priloge 7 izbere vzorce, ki se pošljejo tehnični službi, ki je opravila homologacijske preskuse.

11.4.4

Pristojni organ lahko opravi kateri koli preskus iz tega pravilnika. Ti preskusi se opravijo na naključno izbranih vzorcih brez oviranja proizvajalčevih obveznosti dobave in v skladu z merili iz Priloge 7.

11.4.5

Pristojni organ si prizadeva, da se pregled opravi enkrat na dve leti, vendar je to prepuščeno presoji pristojnega organa in njegovemu zaupanju v ureditev za zagotavljanje učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje. Če so rezultati pregleda negativni, pristojni organ zagotovi vse potrebne ukrepe za čim hitrejšo ponovno vzpostavitev skladnosti proizvodnje.

11.5

Pri tem se ne upoštevajo žarometi z očitnimi okvarami.

11.6

Referenčna oznaka se ne upošteva.

12.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

12.1

Homologacija, podeljena za enoto SB v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zahteve niso izpolnjene ali če enota, opremljena s homologacijsko oznako, ni skladna s homologiranim tipom.

12.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu za sporočilo, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

13.   SPREMEMBE TIPA ENOTNEGA NEDELJIVEGA ŽAROMETA (ENOTE SB) IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE

13.1

Vsaka sprememba tipa enotnega nedeljivega žarometa (enote SB) se sporoči upravnemu organu, ki je homologiral tip enotnega nedeljivega žarometa (enote SB). Organ lahko nato:

13.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo imele občutnih škodljivih učinkov in da enotni nedeljivi žaromet (enota SB) v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali

13.1.2

od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

13.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije, v kateri so navedene spremembe, se po postopku, določenem v odstavku 5.1.4, sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

13.3

Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko vsakemu obrazcu za sporočilo, pripravljenemu za takšno razširitev, in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem za sporočilo, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

14.   DOKONČNA OPUSTITEV PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije dokončno neha proizvajati napravo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Po prejemu ustreznega sporočila navedeni organ o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu za sporočilo, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

15.   PREHODNE DOLOČBE

15.1

Po dvanajstih mesecih od uradnega začetka veljavnosti sprememb 03 tega pravilnika pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, prenehajo podeljevati homologacije v skladu s tem pravilnikom.

15.2

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne zavračajo razširitve homologacij v skladu s temi in vsemi predhodnimi spremembami tega pravilnika.

15.3

Obstoječe homologacije, ki so bile podeljene pred datumom uradnega začetka veljavnosti sprememb 03 tega pravilnika in vse razširitve homologacij, vključno s tistimi, ki so skladne s predhodnimi spremembami tega pravilnika in so bile podeljene naknadno, veljajo neomejeno;

15.4

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej podeljujejo homologacije za žaromete na podlagi teh in vseh predhodnih sprememb tega pravilnika pod pogojem, da so žarometi namenjeni za vgradnjo v vozila v uporabi kot nadomestni deli.

15.5

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej dovoljujejo vgradnjo žarometov, homologiranih v skladu s tem pravilnikom, v vozilo ali tip vozila.

15.6

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej dovoljujejo vgradnjo žarometa, homologiranega v skladu s katerimi koli predhodnimi spremembami tega pravilnika, v vozilo v uporabi ali uporabo takšnega žarometa v njem pod pogojem, da je žaromet namenjen zamenjavi.

16.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov, ki podeljujejo homologacijo in katerim se pošljejo obrazci, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije ali dokončno opustitev proizvodnje v drugih državah.

(1)  Ta pravilnik ne preprečuje možnosti, da pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prepove uporabo žarometa s plastično lečo, homologiranega po tem pravilniku, skupaj z mehansko napravo za čiščenje žarometov (z brisalci).

(2)  Kot je opredeljeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/Sprem.2, kot je bil nazadnje spremenjen s Sprem. 4).

(3)  Pri enotah SB, zasnovanih tako, da izpolnjujejo zahteve za vožnjo po samo eni strani cestišča (po desni ali po levi), se nadalje priporoča, da se na sprednji leči neizbrisno označi predel, ki se lahko zakrije, da se prepreči motenje udeležencev v prometu v državi, v kateri je stran vožnje nasprotna tisti v državi, za katero je zasnovana enota SB. Ta oznaka ni potrebna, če je predel jasno razpoznaven že iz zasnove.

(4)  Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument TRANS/WP.29/78/Rev.2/Sprem.1.

(5)  24-voltne enote se proučujejo.

(6)  V primeru enot SB z dvojnimi žarilnimi nitkami se lahko vzorci predložijo v homologacijo za obe funkciji ali samo za kratki svetlobni pramen.

(7)  Vse fotometrične meritve morajo biti opravljene pri preskusni napetosti iz odstavka 7.

(8)  Preskusni zaslon mora biti dovolj širok, da omogoča pregled „ločnice“ vsaj v razponu 5° od črte vv.

(9)  Če se v primeru enote, zasnovane tako, da izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika samo v zvezi s kratkim svetlobnim pramenom, goriščna os bistveno razlikuje od splošne usmeritve svetlobnega pramena, se stranska nastavitev izvede na najboljši možni način za izpolnjevanje zahtev za osvetljenost v točkah 75 R in 50 R za vožnjo po desni strani cestišča ter v točkah 75 L in 50 L za vožnjo po levi strani cestišča.

(10)  Enota, zasnovana za kratki svetlobni pramen, lahko vključuje dolgi svetlobni pramen, ki ni v skladu s specifikacijo.

(11)  Meja nove nastavitve 1° proti desni ali levi ni nezdružljiva z navpično nastavitvijo, ki je omejena samo s pogoji iz odstavka 8.9.

(12)  Ta zahteva bo vključena v priporočilo organom.

PRILOGA 1

ENOTE SB ZA KMETIJSKE ALI GOZDARSKE TRAKTORJE IN DRUGA POČASNA VOZILA

1.

Določbe iz tega pravilnika veljajo tudi za homologacijo posebnih enot SB za kmetijske ali gozdarske traktorje in druga počasna vozila. Takšne enote so predvidene za kratki svetlobni pramen in dolgi svetlobni pramen, njihov premer (1) pa znaša manj kot 160 mm, pri čemer se upoštevajo naslednje spremembe:

1.1

minimalne zahteve za osvetljenost iz odstavka 8.8 tega pravilnika se zmanjšajo v razmerju

Formula

v skladu z naslednjimi absolutnimi spodnjimi mejami:

 

3 luksi v točki 75 R ali 75 L;

 

5 luksov v točki 50 R ali 50 L;

 

1,5 luksa v območju IV;

1.2

enota je namesto s simboli iz odstavka 5.2.2 tega pravilnika označena s črkama „SM“ v obrnjenem trikotniku.

(1)  Če projicirana površina reflektorja ni okrogla, se kot premer uporabi premer kroga s površino, ki je enaka projicirani površini vidne uporabne površine reflektorja.

PRILOGA 2

SPOROČILO

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

Image

Image

PRILOGA 3

MINIMALNE ZAHTEVE ZA POSTOPKE NADZORA SKLADNOSTI PROIZVODNJE

1.   SPLOŠNO

1.1   Za zahteve glede skladnosti se šteje, da so izpolnjene z mehanskega in geometrijskega stališča, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja v skladu z zahtevami iz tega pravilnika.

1.2   V zvezi s fotometričnim delovanjem se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če pri preskušanju fotometričnega delovanja naključno izbranega žarometa:

1.2.1

nobena izmerjena vrednost ne odstopa v neugodno smer za več kot 20 odstotkov od vrednosti, predpisanih v tem pravilniku. Za vrednosti B 50 L (ali R) in območje III je lahko največje odstopanje v neugodno smer:

B 50 L (ali R)

:

0,2 luksa, kar je enakovredno 20 odstotkom

0,3 luksa, kar je enakovredno 30 odstotkom

območje III

:

0,3 luksa, kar je enakovredno 20 odstotkom

0,45 luksa, kar je enakovredno 30 odstotkom

1.2.2

ali če

1.2.2.1

so na merilnem zaslonu (na razdalji 25 m) vrednosti za kratki svetlobni pramen, predpisane v tem pravilniku, dosežene v HV (z dovoljenim odstopanjem + 0,2 luksa) in v zvezi s to usmerjenostjo v najmanj eni točki vsakega območja, omejenega s krogom polmera 15 cm okoli točk B 50 L (ali R) (1) (z dovoljenim odstopanjem + 0,1 luksa), 75 R (ali L), 25 R, 25 L in na celotnem območju IV, ki ni nad črto 25 R in 25 L za več kot 22,5 cm;

1.2.2.2

in če je pri dolgem svetlobnem pramenu HV znotraj izolukse za 0,75 Emax, se pri fotometričnih vrednostih upošteva dovoljeno odstopanje + 20 odstotkov za največje vrednosti in – 20 odstotkov za najmanjše vrednosti v kateri koli merilni točki, določeni v odstavku 8.10 tega pravilnika.

1.2.3

Če rezultati zgornjih preskusov ne izpolnjujejo zahtev, se lahko spremeni nastavitev žarometa, pod pogojem, da se os svetlobnega pramena ne premakne v desno ali levo za več kot 1° (2).

1.3   Za preverjanje spremembe navpičnega položaja ločnice zaradi vpliva toplote se uporabi naslednji postopek:

Na enem od vzorcev žarometov se opravi preskus po postopku iz odstavka 2.1 Priloge 5, potem ko je bil trikrat zapored izpostavljen ciklu iz odstavka 2.2.2 Priloge 5.

Žaromet se šteje za sprejemljivega, če vrednost Δr ne presega 1,5 mrad.

Če je ta vrednost večja od 1,5 mrad, vendar ne presega 2,0 mrad, se preskusi drug žaromet. Srednja vrednost absolutnih vrednosti, izmerjenih za oba vzorca, ne sme presegati 1,5 mrad.

1.4   Upoštevajo se kromatske koordinate.

2.   MINIMALNE ZAHTEVE ZA PREVERJANJE SKLADNOSTI, KI GA OPRAVI PROIZVAJALEC

Za vsak tip žarometa imetnik homologacijske oznake v ustreznih časovnih presledkih opravi vsaj naslednje preskuse. Preskusi se izvedejo v skladu z določbami iz tega pravilnika.

Če katero koli vzorčenje pokaže neskladnost glede na tip ustreznega preskusa, se izberejo in preskusijo novi vzorci. Proizvajalec sprejme ukrepe za zagotovitev skladnosti proizvodnje.

2.1   Vrsta preskusov

Preskusi skladnosti v tem pravilniku zajemajo fotometrične značilnosti in preverjanje spremembe navpičnega položaja ločnice zaradi vpliva toplote.

2.2   Metode, ki se uporabljajo pri preskusih

2.2.1

Preskusi se na splošno izvajajo v skladu z metodami iz tega pravilnika.

2.2.2

Pri katerem koli preskusu skladnosti, ki ga izvede proizvajalec, se lahko s soglasjem pristojnega organa, ki izvaja homologacijske preskuse, uporabijo enakovredne metode. Proizvajalec mora dokazati enakovrednost uporabljenih metod s tistimi iz tega pravilnika.

2.2.3

Za uporabo odstavkov 2.2.1 in 2.2.2 se zahteva redno umerjanje preskusne naprave in njena skladnost z meritvami, ki jih izvede pristojni organ.

2.2.4

V vseh primerih veljajo referenčne metode iz tega pravilnika, zlasti za upravno preverjanje in vzorčenje.

2.3   Vrsta vzorčenja

Vzorci žarometov se naključno izberejo iz proizvodnje enotne serije. Enotna serija pomeni vrsto žarometov istega tipa, ki je opredeljen v skladu s proizvodnimi metodami proizvajalca.

Ocena na splošno zajema serijsko proizvodnjo posameznih tovarn. Proizvajalec lahko združi zapisnike o istem tipu iz več tovarn, če vse uporabljajo enak sistem kakovosti in enako upravljanje kakovosti.

2.4   Izmerjene in zapisane fotometrične značilnosti

Na vzorčnem žarometu se izvedejo fotometrične meritve v točkah, ki so določene v tem pravilniku, pri čemer se odčitajo samo točke Emax, HV (3), HL, HR (4) za dolgi svetlobni pramen in B 50 L (ali R), HV, 75 R (ali L) ter 25 L (ali R) za kratki svetlobni pramen (glej sliko iz Priloge 4).

2.5   Merila sprejemljivosti

Proizvajalec je odgovoren za izvedbo statistične študije rezultatov preskusa in v soglasju s pristojnim organom za določanje meril sprejemljivosti svojih izdelkov zaradi izpolnjevanja zahtev za preverjanje skladnosti izdelkov iz odstavka 12.1 tega pravilnika.

Merila sprejemljivosti morajo biti takšna, da bi bila v skladu s Prilogo 7 (prvo vzorčenje) pri stopnji zanesljivosti 95 odstotkov najmanjša verjetnost za uspešen pregled po naključnem izboru 0,95.

(1)  Črke v oklepaju veljajo pri žarometih, namenjenih vožnji po levi strani cestišča.

(2)  Enota, zasnovana za kratki svetlobni pramen, lahko vključuje dolgi svetlobni pramen, ki ni v skladu s specifikacijo.

(3)  Če je dolgi svetlobni pramen integriran s kratkim svetlobnim pramenom, je HV v primeru dolgega svetlobnega pramena ista merilna točka kot pri kratkem svetlobnem pramenu.

(4)  HL in HR: točki na „hh“, ki sta 1,125 m levo oziroma desno od točke HV.

PRILOGA 4

PRIMERI HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

Slika 1

Image

Žaromet SB z zgornjo homologacijsko oznako je žaromet, ki je homologiran na Nizozemskem (E4) in izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 02, v zvezi z dolgim in kratkim svetlobnim pramenom (SCR) in ki je zasnovan samo za vožnjo po desni strani cestišča.

OPOMBA:

Homologacijska številka in dodatni simboli se namestijo blizu kroga in nad ali pod črko „E“ ali levo ali desno od te črke. Števke v homologacijski številki morajo biti na isti strani črke „E“ in obrnjene v isto smer.

Dodatni simboli morajo biti prikazani nasproti homologacijski številki.

V homologacijskih številkah se je treba izogibati uporabi rimskih številk, da ne pride do zamenjave z drugimi simboli.

Slika 2

Slika 3a

Image

Image

Slika 3b

Image

Žaromet SB z zgornjo homologacijsko oznako izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika za kratki in dolgi svetlobni pramen ter je zasnovan:

samo za vožnjo po levi strani cestišča.

za vožnjo po desni in levi strani cestišča z ustrezno prilagoditvijo žarometa.

Slika 4

Slika 5

Image

Image

Žaromet SB z zgornjo homologacijsko oznako je žaromet z lečo iz plastičnega materiala, ki izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika samo v zvezi s kratkim svetlobnim pramenom in je zasnovan:

za vožnjo po obeh straneh cestišča.

samo za vožnjo po desni strani cestišča.

Slika 6

Slika 7

Image

Image

Žaromet SB z zgornjo homologacijsko oznako je žaromet z lečo iz plastičnega materiala, ki izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika:

samo v zvezi s kratkim svetlobnim pramenom in je zasnovan samo za vožnjo po levi strani cestišča.

samo v zvezi z dolgim svetlobnim pramenom.

Slika 8

Slika 9

Image

Image

Identifikacija žarometa, ki izpolnjuje zahteve iz Pravilnika št. 5

v zvezi s kratkim in dolgim svetlobnim pramenom ter je zasnovan samo za vožnjo po desni strani cestišča.

samo za kratki svetlobni pramen in je zasnovan samo za vožnjo po desni strani cestišča.

Žarilna nitka žarometa za kratki svetlobni pramen ne sme svetiti hkrati z žarilno nitko žarometa za dolgi svetlobni pramen in/ali drugo integrirano svetilko.

Slika 10

Primeri poenostavljenih oznak za združene, kombinirane ali integrirane svetilke

(Navpične in vodoravne črte prikazujejo obliko svetlobno-signalne naprave. Črte niso del homologacijske oznake).

Vzorec A

Image

Vzorec B

Image

Vzorec C

Image

Vzorec D

Image

OPOMBA:

Štirje zgornji primeri ustrezajo svetlobni napravi s homologacijsko oznako v zvezi s/z:

sprednjo pozicijsko svetilko, homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 7;

žarometom, ki izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika za kratki in dolgi svetlobni pramen ter je zasnovan za vožnjo po desni in levi strani cestišča in vključuje lečo iz plastičnega materiala;

sprednjo svetilko za meglo, ki je homologirana v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 19 in vključuje lečo iz plastičnega materiala;

sprednjo smerno svetilko kategorije 1 a, homologirano v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 6.

Slika 11

Svetilka, integrirana z žarometom

Primer 1

Image

Zgornji primer ustreza oznaki leče iz plastičnega materiala, ki je predvidena za uporabo v različnih tipih žarometov, in sicer:

 

v žarometu za kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po desnem in levem delu cestišča, in za dolgi svetlobni pramen, ki je bil homologiran v Nemčiji (El) v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 5, kot je bil spremenjen s spremembami 02, in je integriran s sprednjo pozicijsko svetilko, homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 7;

ali:

v žarometu za kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po desni in levi strani cestišča, in za dolgi svetlobni pramen z največjo svetilnostjo med 86 250 in 101 250 kandelami, ki je bil homologiran v Nemčiji (El) v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 31, kot je bil spremenjen s spremembami 02, in je integriran z enako sprednjo pozicijsko svetilko kot zgoraj;

ali celo:

v katerem koli od obeh zgoraj navedenih žarometov, ki je homologiran kot posamezna svetilka.

Ohišje žarometa mora biti označeno z edino veljavno homologacijsko številko, npr.:

Image

ali

Image

ali

Image

ali

Image

Slika 11

Primer 2

Image

Zgornji primer ustreza oznaki leče, ki je uporabljena v sklopu dveh žarometov, homologiranem v Nemčiji (E1) in sestavljenem iz žarometa, ki oddaja kratki svetlobni pramen za vožnjo po obeh straneh cestišča in dolgi svetlobni pramen ter izpolnjuje zahteve iz Pravilnika št. 1, in žarometa, ki oddaja dolgi svetlobni pramen in izpolnjuje zahteve iz Pravilnika št. 5.

Ploščica SB2 – enotni nedeljivi žaromet s premerom 180 mm, tip 2 z dvojnim svetlobnim pramenom (kratkim in dolgim)

Image

Ploščica SB3 – enotni nedeljivi žaromet s premerom 180 mm, tip 1 z enim svetlobnim pramenom (samo dolgim)

Vse mere so v milimetrih

Image

Ploščica SB4 – enotni nedeljivi žaromet s premerom 180 mm, tip 2 z enim svetlobnim pramenom (samo kratkim)

Vse mere so v milimetrih

Image

Ploščica SB5 – enotni nedeljivi žaromet s premerom 145 mm, tip 1 z enim svetlobnim pramenom (samo dolgim)

Vse mere so v milimetrih

Image

Ploščica SB6 – enotni nedeljivi žaromet s premerom 145 mm, tip 2 z dvojnim svetlobnim pramenom (kratkim in dolgim)

Vse mere so v milimetrih

Image

Ploščica SB7 – enotni nedeljivi žaromet s premerom 145 mm, tip 1 z enim svetlobnim pramenom (samo kratkim)

Vse mere so v milimetrih

Image

Ploščici SB8a in SB8b – merilna zaslona

A.   Žaromet za vožnjo po desni strani cestišča

(mere v mm)

Image

h-h: vodoravna ravnina

poteka skozi fokus žarometa

v-v: navpična ravnina

B.   Žaromet za vožnjo po levi strani cestišča

(mere v mm)

Image

h-h: vodoravna ravnina

poteka skozi fokus žarometa

v-v: navpična ravnina

PRILOGA 5

PRESKUSI STABILNOSTI FOTOMETRIČNEGA DELOVANJA DELUJOČIH ŽAROMETOV

PRESKUSI CELOTNIH ŽAROMETOV

Potem ko se v skladu s predpisi iz tega pravilnika izmerijo fotometrične vrednosti v točki za Emax za dolgi svetlobni pramen in v točkah HV, 50 R, B 50 L za kratki svetlobni pramen (ali HV, 50L, B50R za žaromete, zasnovane za vožnjo po levi strani cestišča), se preskusi stabilnost fotometričnega delovanja celotnega delujočega žarometa. „Celotni žaromet“ pomeni celotno svetilko, skupaj z drugimi deli in svetilkami, ki bi lahko vplivali na njeno oddajanje toplote.

1.   PRESKUS STABILNOSTI FOTOMETRIČNEGA DELOVANJA

Preskusi se izvedejo v suhem in mirnem okolju pri temperaturi okolja 23 °C ± 5 °C, pri čemer mora biti celoten žaromet pritrjen na nosilec tako, kakor bi bil nameščen na vozilu.

1.1   Čist žaromet

Žaromet je treba pustiti delovati 12 ur, kakor je opisano v pododstavku 1.1.1, in ga pregledati, kakor je predpisano v pododstavku 1.1.2.

1.1.1   Preskusni postopek

Žaromet naj deluje določen čas, in sicer:

1.1.1.1

(a)

če gre za homologacijo samo ene svetlobne funkcije (kratki ali dolgi svetlobni pramen), ustrezna žarilna nitka sveti predpisani čas (1);

(b)

v primeru integriranih žarometov za kratki svetlobni pramen in dolgi svetlobni pramen (žaromet SB z dvema žarilnima nitkama):

če vlagatelj navede, da bo v žarometu naenkrat svetila samo ena žarilna nitka (2), se preskus izvede skladno s tem pogojem, pri čemer se zaporedno vklaplja (1) vsaka opredeljena funkcija, in sicer za polovico časa, določenega v odstavku 1.1;

v vseh drugih primerih (1), (2) se žaromet preskusi za določeni čas v tem ciklu:

 

15 minut sveti žarilna nitka kratkega svetlobnega pramena;

 

5 minut svetijo vse žarilne nitke;

(c)

v primeru združenih svetlobnih funkcij se vse posamezne funkcije vklopijo hkrati za čas, določen za posamezne svetlobne funkcije (a) tudi ob upoštevanju uporabe integriranih svetlobnih funkcij (b) v skladu s specifikacijami proizvajalca.

1.1.1.2

Preskusna napetost

Napetost se nastavi tako, da zagotavlja moč, ki je 15 odstotkov (26 odstotkov za 24-voltne tipe) večja od nazivne moči, določene v tem pravilniku za tipe žarometov SB.

1.1.2   Rezultati preskusa

1.1.2.1   Vizualni pregled

Ko se temperatura žarometa ustali pri temperaturi okolja, je treba lečo žarometa in morebitno zunanjo lečo očistiti s čisto in vlažno bombažno krpo. Nato je treba opraviti vizualni pregled, pri katerem ne sme biti ne na leči žarometa in ne na morebitni zunanji leči vidno nikakršno zvitje, deformacija, razpoka ali sprememba barve.

1.1.2.2   Fotometrični preskus

Za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz tega pravilnika je treba fotometrične vrednosti preveriti v naslednjih točkah:

 

kratki svetlobni pramen:

 

50 R – B 50 L – HV pri žarometih, zasnovanih za vožnjo po desni strani cestišča

 

50 L – B 50 R – HV pri žarometih, zasnovanih za vožnjo po levi strani cestišča

 

dolgi svetlobni pramen:

točka Emax

Lahko se opravi še eno usmerjanje zaradi upoštevanja morebitne deformacije nosilca žarometa zaradi toplote (sprememba položaja „ločnice“ je obravnavana v odstavku 2 te priloge).

Dovoljeno je 10-odstotno odstopanje fotometričnih značilnosti od vrednosti, izmerjenih pred preskusom, vključno z dovoljenimi odstopanji fotometričnega postopka.

1.2   Umazan žaromet

Žaromet, ki je bil preskušen v skladu z zahtevami iz pododstavka 1.1, mora po opravljeni pripravi v skladu s pododstavkom 1.2.1 eno uro delovati tako, kakor je opisano v pododstavku 1.1.1, nato pa se pregleda v skladu z navodili iz pododstavka 1.1.2.

1.2.1   Priprava žarometa

1.2.1.1   Preskusna mešanica

1.2.1.1.1

Za žaromet z zunanjo lečo iz stekla:

Mešanica vode in umazanije, ki jo je treba nanesti na žaromet, mora vsebovati:

 

9 masnih delov kremenčevega peska z velikostjo delcev 0–100 μm;

 

1 masni del praška iz rastlinskega oglja (iz bukovine) z velikostjo delcev 0–100 μm;

 

0,2 masnega dela NaCMC (3) in

 

ustrezno količino destilirane vode s prevodnostjo ≤ 1 mS/m.

Mešanica ne sme biti starejša od 14 dni.

1.2.1.1.2

Za žaromet z zunanjo lečo iz plastičnega materiala:

Mešanica vode in umazanije, ki jo je treba nanesti na žaromet, mora vsebovati:

 

9 masnih delov kremenčevega peska z velikostjo delcev 0–100 μm;

 

1 masni del praška iz rastlinskega oglja (iz bukovine) z velikostjo delcev 0–100 μm;

 

0,2 masnega dela NaCMC3;

 

13 masnih delov destilirane vode s prevodnostjo ≤ 1 mS/m in

 

2 ± 1 masna dela površinsko aktivne snovi (4).

Mešanica ne sme biti starejša od 14 dni.

1.2.1.2   Nanašanje preskusne mešanice na žaromet

Preskusno mešanico je treba enakomerno nanesti na celotno svetlečo površino žarometa in nato pustiti, da se posuši. Postopek je treba ponavljati, dokler vrednost svetilnosti ne pade na 15–20 odstotkov vrednosti, ki so bile izmerjene za vsako naslednjo točko pod pogoji, ki so opisani v odstavku 1:

 

točka Emax pri dolgem svetlobnem pramenu, fotometrična porazdelitev pri žarometu za dolgi/kratki svetlobni pramen;

 

točka Emax pri dolgem svetlobnem pramenu, fotometrična porazdelitev samo pri žarometu za dolgi svetlobni pramen;

 

50 R in 50 V (5) samo pri žarometu za kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po desni strani cestišča;

 

50 L in 50 V (5) samo pri žarometu za kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po levi strani cestišča.

1.2.1.3   Merilna oprema

Merilna oprema mora biti enakovredna opremi, ki je bila uporabljena pri preskusih za homologacijo žarometa.

2.   PRESKUS SPREMEMBE NAVPIČNEGA POLOŽAJA LOČNICE ZARADI VPLIVA TOPLOTE

Pri tem preskusu se preverja, ali navpični premik ločnice zaradi vpliva toplote pri delujočem žarometu za kratki svetlobni pramen presega predpisane vrednosti.

Na žarometu, ki je bil preskušen v skladu z odstavkom 1.1, se opravi preskus, opisan v odstavku 2.1, ne da bi ga odstranili iz preskusne vpenjalne naprave ali spremenili njegovo lego v njej.

2.1   Preskus

Preskus se izvede v suhem in mirnem ozračju pri temperaturi okolja 23 °C ± 5 °C.

Z uporabo serijskega žarometa SB, ki je bil staran vsaj eno uro, mora žaromet delovati s kratkim svetlobnim pramenom, ne da bi ga vzeli iz preskusne vpenjalne naprave ali spremenili njegovo lego v njej. (Za ta preskus je treba napetost prilagoditi, kakor je določeno v odstavku 1.1.1.2). Položaj vodoravnega dela ločnice (med vv in navpično črto skozi točko B50L za vožnjo po desni strani cestišča ali točko B50R za vožnjo po levi strani cestišča) je treba preveriti po treh minutah (r3) in po 60 minutah (r60) delovanja.

Meritev spremembe položaja ločnice, opisano zgoraj, je treba izvesti s katero koli metodo, ki daje dovolj točne in ponovljive rezultate.

2.2   Rezultati preskusa

2.2.1

 Rezultat v miliradianih (mrad) se šteje kot sprejemljiv, če absolutna vrednost

Formula

, izmerjena na žarometu, ni večja od 1,0 mrad (Δ rI ≤ 1,0 mrad).

2.2.2

Če je ta vrednost večja od 1,0 mrad, vendar ne večja od 1,5 mrad (1,0 mrad < Δ rI ≤ 1,5 mrad), je treba opraviti preskus na drugem žarometu, kot je opisano v odstavku 2.1, in sicer po tem, ko je bil žaromet trikrat zapored izpostavljen ciklu, kot je opisano spodaj, zaradi ustalitve položaja mehanskih delov žarometa na vpenjalni napravi, ki ustreza pravilni vgradnji na vozilu:

enourno delovanje žarometa za kratki svetlobni pramen (napetost je treba prilagoditi skladno z odstavkom 1.1.1.2);

enourno mirovanje.

Tip žarometa se šteje za sprejemljivega, če srednja vrednost absolutne vrednosti Δ rI, izmerjene za prvi vzorec, in absolutne vrednosti Δ rII, izmerjene za drugi vzorec, ne presega 1,0 mrad

Formula

(1)  Če je preskušani žaromet združen in/ali integriran s signalnimi svetilkami, morajo biti te med preskusom ves čas vklopljene. Smerna svetilka mora biti vklopljena v načinu utripanja, pri čemer naj bo časovno razmerje med vklopom in izklopom približno ena proti ena.

(2)  Če med utripanjem žarometa hkrati svetita dve žarilni nitki, se to ne šteje kot običajna hkratna uporaba obeh žarilnih nitk.

(3)  NaCMC je natrijeva sol karboksimetilceluloze, ki se običajno označuje kot CMC. NaCMC, ki se uporabi v mešanici umazanije, mora imeti v 2-odstotni raztopini pri temperaturi 20 °C substitucijsko stopnjo (DS) od 0,6 do 0,7 in viskoznost od 200 do 300 cP.

(4)  Potrebna je količinska toleranca, da se dobi umazanija, ki se pravilno porazdeli po celotni plastični leči.

(5)  Točka 50 V je 375 mm pod HV na navpični črti v-v na zaslonu, oddaljenem 25 m.

PRILOGA 6

ZAHTEVE ZA SVETILKE Z LEČAMI IZ PLASTIČNEGA MATERIALA – PRESKUŠANJE LEČ ALI VZORCEV MATERIALA IN CELOTNIH SVETILK

1.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

1.1

Vzorci, predloženi skladno z odstavkom 3.2.4 tega pravilnika, morajo ustrezati specifikacijam iz odstavkov od 2.1 do 2.5.

1.2

Dva od petih vzorcev celotnih svetilk, predloženih skladno z odstavkom 3.2.3 tega pravilnika in opremljenih z lečami iz plastičnega materiala, morata glede materiala leč ustrezati specifikacijam iz odstavka 2.6.

1.3

Na vzorcih leč iz plastičnega materiala ali vzorcih materiala skupaj z reflektorjem, na katerega bodo pritrjene (kjer to pride v poštev), je treba opraviti homologacijske preskuse v časovnem zaporedju, določenem v tabeli A v Dodatku 1 k tej prilogi.

1.4

Če proizvajalec svetilke lahko dokaže, da je izdelek že uspešno opravil preskuse iz odstavkov od 2.1 do 2.5 ali enakovredne preskuse v skladu z drugim pravilnikom, teh preskusov ni treba ponovno opraviti; obvezno je treba opraviti samo preskuse iz tabele B v Dodatku 1.

2.   PRESKUSI

2.1   Odpornost proti temperaturnim spremembam

2.1.1   Preskusi

Na treh novih vzorcih (lečah) je treba v petih ciklih spreminjajoče se temperature in vlažnosti (RH = relativna vlažnost) opraviti preskuse po naslednjem programu:

 

3 ure pri 40 °C ± 2 °C in 85–95 % RH;

 

1 ura pri 23 °C ± 5 °C in 60–75 % RH.

 

15 ur pri –30 °C ± 2 °C;

 

1 ura pri 23 °C ± 5 °C in 60–75 % RH.

 

3 ure pri 80 °C ± 2 °C;

 

1 ura pri 23 °C ± 5 °C in 60–75 % RH.

Pred tem preskusom morajo biti vzorci najmanj štiri ure izpostavljeni temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 %.

Opomba:

V enournih obdobjih s temperaturo 23 °C ± 5 °C je vključen čas za prehod z ene temperature na drugo, ki je potreben za preprečevanje učinkov toplotnih šokov.

2.1.2   Fotometrične meritve

2.1.2.1   Metoda

Pred preskusom in po njem je treba na vzorcih opraviti fotometrične meritve.

Te meritve je treba opraviti z etalonsko žarnico v naslednjih točkah:

 

B 50 L in 50 R za kratki svetlobni pramen žarometa za kratki svetlobni pramen ali žarometa za kratki/dolgi svetlobni pramen (B 50 R in 50 L za žaromete, namenjene vožnji po levi strani cestišča);

 

pot Emax za dolgi svetlobni pramen žarometa za dolgi svetlobni pramen ali žarometa za kratki/dolgi svetlobni pramen.

2.1.2.2   Rezultati

Fotometrične vrednosti, izmerjene pri vsakem vzorcu pred in po preskusu, se ob upoštevanju dovoljenih odstopanj fotometričnega postopka ne smejo razlikovati za več kot deset odstotkov.

2.2   Odpornost proti okoljskim in kemičnim dejavnikom

2.2.1   Odpornost proti okoljskim dejavnikom

Trije novi vzorci (leče ali vzorci materiala) se izpostavijo sevanju vira s spektralno porazdelitvijo energije, ki je podobna porazdelitvi črnega telesa s temperaturo med 5 500 K in 6 000 K. Med virom in vzorci je treba namestiti ustrezne filtre, da se čim bolj oslabijo sevanja z valovnimi dolžinami, manjšimi od 295 nm in večjimi od 2 500 nm. Vzorci se izpostavijo sevanju energije 1 200 W/m2 ± 200 W/m2 za obdobje, ki je določeno tako, da energija sevanja, ki jo prejmejo, znaša 4 500 MJ/m2 ± 200 MJ/m2. Znotraj preskusne naprave mora biti temperatura, ki se meri na črni plošči, ki je na isti višini kot vzorci, 50 °C ± 5 °C. Zaradi zagotovitve enakomernega obsevanja se morajo vzorci vrteti okoli vira sevanja s hitrostjo med 1 in 5 obrati/min.

Vzorce je treba škropiti z destilirano vodo s prevodnostjo, nižjo od 1 mS/m, pri temperaturi 23 °C ± 5 °C, po naslednjem ciklu:

škropljenje

:

5 minut;

sušenje

:

25 minut.

2.2.2   Odpornost proti kemičnim dejavnikom

Po preskusu, opisanem v odstavku 2.2.1, in meritvi, opisani v odstavku 2.2.3.1, je treba obdelati zunanjo površino navedenih treh vzorcev po postopku, opisanem v odstavku 2.2.2.2, z mešanico, določeno v odstavku 2.2.2.1.

2.2.2.1   Preskusna mešanica

Preskusna mešanica mora vsebovati 61,5 odstotka n-heptana, 12,5 odstotka toluena, 7,5 odstotka etiltetraklorida, 12,5 odstotka trikloretilena in 6 odstotkov ksilena (volumski odstotki).

2.2.2.2   Nanašanje preskusne mešanice

Kos bombažnega blaga (po standardu ISO 105) se do nasičenja namoči v mešanico iz odstavka 2.2.2.1 in v 10 sekundah za 10 minut pritisne na zunanjo površino vzorca s pritiskom 50 N/cm2, kar ustreza sili 100 N na preskusno površino velikosti 14 × 14 mm.

Med temi 10 minutami se blago ponovno napoji z mešanico, da sestava nanesene tekočine ustreza predpisani preskusni mešanici med celotnim trajanjem preskusa.

Med pritiskanjem namočenega blaga na vzorec se lahko pritisk, ki deluje na vzorec, izravna, da se prepreči nastajanje razpok.

2.2.2.3   Čiščenje

Po nanašanju preskusne mešanice se morajo vzorci posušiti na zraku, nato pa oprati z raztopino iz odstavka 2.3 (odpornost proti čistilom) pri temperaturi 23 °C ± 5 °C.

Nato je treba vzorce dobro sprati z destilirano vodo, ki pri temperaturi 23 °C ± 5 °C ne vsebuje več kot 0,2 odstotka primesi, in jih obrisati z mehko krpo.

2.2.3   Rezultati

2.2.3.1   Po preskusu odpornosti proti okoljskim dejavnikom ne sme biti na zunanji površini vzorca nobenih razpok, prask, oddrobljenih delov in deformacij, srednja vrednost spremembe stopnje prepustnosti svetlobe Formula, ki se pri treh vzorcih izmeri po postopku iz Dodatka 2 k tej prilogi, pa ne sme biti večja od 0,020 (Δ tm ≤ 0,020).

2.2.3.2   Po preskusu odpornosti proti kemičnim dejavnikom ne sme biti na vzorcih nobenih sledi kemičnega obarvanja, ki bi lahko povzročilo spremenjeno razprševanje svetlobe, pri čemer srednja vrednost spremembe Formula, ki se pri treh vzorcih izmeri po postopku iz Dodatka 2 k tej prilogi, ne sme biti večja od 0,020 (Δ dm ≤ 0,020).

2.3   Odpornost proti čistilom in ogljikovodikom

2.3.1   Odpornost proti čistilom

Zunanja površina treh vzorcev (leč ali vzorcev materiala) se segreje na 50 °C ± 5 °C in nato za pet minut potopi v mešanico, katere temperatura je 23 °C ± 5 °C in ki vsebuje 99 delov destilirane vode z največ 0,02 odstotka primesi in en del alkilarilsulfonata.

Po končanem preskusu se vzorci posušijo pri temperaturi 50 °C ± 5 °C. Površina vzorcev se očisti z vlažno krpo.

2.3.2   Odpornost proti ogljikovodikom

Nato je treba zunanjo površino teh treh vzorcev eno minuto rahlo drgniti s kosom bombažnega blaga, prepojenega z mešanico iz 70 odstotkov n-heptana in 30 odstotkov toluena (volumski odstotki), potem pa pustiti, da se posuši na zraku.

2.3.3   Rezultati

Po zaporedno opravljenih obeh zgornjih preskusih srednja vrednost spremembe stopnje prepustnosti svetlobe Formula, ki se pri treh vzorcih izmeri po postopku, opisanem v Dodatku 2 k tej prilogi, ne sme biti večja od 0,010 (Δ tm ≤ 0,010).

2.4   Odpornost proti mehanskim poškodbam

2.4.1   Metoda preskušanja odpornosti proti mehanskim poškodbam

Na zunanji površini treh novih vzorcev (leč) se opravi preskus z enakomernim mehanskim obrabljanjem po postopku, opisanem v Dodatku 3 k tej prilogi.

2.4.2   Rezultati

Po tem preskusu je treba po postopku, opisanem v Dodatku 2, na površini iz odstavka 2.2.4 izmeriti spremembe:

prepustnosti svetlobe

:

Formula

in razpršenosti svetlobe

:

Formula

Za srednjo vrednost pri treh vzorcih velja naslednje:

 

Δ tm ≤ 0,100;

 

Δ dm ≤ 0,050.

2.5   Preskus sile oprijema prevlek (če obstajajo)

2.5.1   Priprava vzorca

Na prevleki leče se na površini 20 mm × 20 mm z britvico ali iglo vreže mrežasti vzorec s kvadratki velikosti približno 2 mm × 2 mm. Pritisk na britvico ali iglo mora biti zadosten, da se prereže vsaj prevleka.

2.5.2   Opis preskusa

Uporabiti je treba lepilni trak s silo oprijemanja 2 N/(cm širine) ± 20 %, ki je bila izmerjena v standardnih pogojih, določenih v Dodatku 4 k tej prilogi. Ta lepilni trak, ki mora biti širok vsaj 25 mm, se za najmanj pet minut pritisne na površino, ki je bila pripravljena skladno z zahtevami iz odstavka 2.5.1.

Nato se konec lepilnega traku obremeni tako, da se sila oprijema na zadevni površini izravna s silo, ki deluje pravokotno na to površino. Na tej stopnji je treba lepilni trak odtrgati z enakomerno hitrostjo 1,5 m/s ± 0,2 m/s.

2.5.3   Rezultati

Na mrežasti površini ne sme biti znatnih poškodb. Poškodbe na presečiščih med kvadrati ali na robovih ureznin so dovoljene, če poškodovana površina ne presega 15 odstotkov površine z mrežastim vzorcem.

2.6   Preskusi celotne svetilke z lečo iz plastičnega materiala

2.6.1   Odpornost površine leče proti mehanskim poškodbam

2.6.1.1   Preskusi

Na leči vzorca svetilke št. 1 se opravi preskus, opisan v odstavku 2.4.1.

2.6.1.2   Rezultati

Po opravljenem preskusu rezultati fotometričnih meritev, opravljenih na svetilki v skladu s tem pravilnikom, ne smejo za več kot 30 odstotkov presegati največjih vrednosti, predpisanih v točkah B 50 L in HV, in ne smejo biti za več kot 10 odstotkov pod najmanjšimi vrednostmi, predpisanimi v točki 75 R (v primeru žarometov, namenjenih vožnji po levi strani cestišča, je treba upoštevati točke B 50 R, HV in 75 L).

2.6.2   Preskus sile oprijema prevlek (če obstajajo)

Na leči vzorca svetilke št. 2 je treba opraviti preskus, opisan v odstavku 2.5.

3.   PREVERJANJE SKLADNOSTI PROIZVODNJE

3.1

V zvezi z materiali, uporabljenimi pri izdelavi leč, se šteje, da svetilke proizvodne serije izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, če:

3.1.1

se po preskusu odpornosti proti kemičnim dejavnikom ter po preskusu odpornosti proti čistilom in ogljikovodikom na zunanji površini vzorcev ne pojavijo razpoke, oddrobljeni deli ali deformacije, ki so vidni s prostim očesom (glej odstavke 2.2.2, 2.3.1 in 2.3.2);

3.1.2

so po preskusu iz odstavka 2.6.1.1 fotometrične vrednosti v merilnih točkah iz odstavka 2.6.1.2 znotraj mejnih vrednosti, ki so v tem pravilniku predpisane za skladnost proizvodnje.

3.2

Če rezultati preskusov ne izpolnjujejo zahtev, je treba preskuse ponoviti na drugem naključno izbranem vzorcu žarometov.

Dodatek 1

ČASOVNO ZAPOREDJE HOMOLOGACIJSKIH PRESKUSOV

A.   Preskusi plastičnih materialov (leč ali vzorcev materiala, ki so bili predloženi skladno z odstavkom 3.2.4 tega pravilnika)

Vzorci

Leče ali vzorci materiala

Leče

Preskusi

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

1.1

Omejena fotometrija (odst. 2.1.2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

X

X

X

 

1.1.1

Sprememba temperature (odst. 2.1.1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

X

X

X

 

1.2

Omejena fotometrija (odst. 2.1.2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

X

X

X

 

1.2.1

Meritev prepustnosti

X

X

X

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

1.2.2

Meritev razpršenosti

X

X

X

 

 

 

X

X

X

 

 

 

 

1.3

Okoljski dejavniki (odst. 2.2.1)

X

X

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.3.1

Meritev prepustnosti

X

X

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.4

Kemični dejavniki (odst. 2.2.2)

X

X

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.4.1

Meritev razpršenosti

X

X

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.5

Čistila (odst. 2.3.1)

 

 

 

X

X

X

 

 

 

 

 

 

 

1.6

Ogljikovodiki (odst. 2.3.2)

 

 

 

X

X

X

 

 

 

 

 

 

 

1.6.1

Meritev prepustnosti

 

 

 

X

X

X

 

 

 

 

 

 

 

1.7

Poškodbe (odst. 2.4.1)

 

 

 

 

 

 

X

X

X

 

 

 

 

1.7.1

Meritev prepustnosti

 

 

 

 

 

 

X

X

X

 

 

 

 

1.7.2

Meritev razpršenosti

 

 

 

 

 

 

X

X

X

 

 

 

 

1.8

Sila oprijema (odst. 2.5)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

X


B.   Preskusi celotnih svetilk (ki so bile predložene skladno z odstavkom 3.2.3 tega pravilnika)

Preskusi

Celoten žaromet

št. vzorca

1

2

2.1

Poškodbe (odst. 2.6.1.1)

X

 

2.2

Fotometrija (odst. 2.6.1.2)

X

 

2.3

Sila oprijema (odst. 2.6.2)

 

X

Dodatek 2

METODA MERJENJA RAZPRŠENOSTI IN PREPUSTNOSTI SVETLOBE

1.   OPREMA (glej sliko)

Svetlobni pramen kolimatorja K s polovično divergenco Formula rd se omeji z zaslonko DT z odprtino 6 mm, pri kateri je nameščen nosilec za vzorec.

Akromatična zbiralna leča L2, ki je korigirana za sferične aberacije, povezuje zaslonko DT s sprejemnikom R; premer leče L2 mora biti tak, da ne zaslanja svetlobe, ki se od vzorca razprši v stožcu s polovičnim vršnim kotom β/2 = 14°.

Obročasta zaslonka DD s kotoma Formula in Formula je nameščena v goriščni ravnini slike leče L2.

Neprozorni srednji del zaslonke je potreben za zaslanjanje svetlobe, ki prihaja neposredno iz svetlobnega vira. Srednji del zaslonke se lahko odstrani iz svetlobnega pramena tako, da se vrne točno v svoj izhodiščni položaj.

Razdaljo L2 DT in goriščno razdaljo F2  (1) leče L2 je treba izbrati tako, da slika DT v celoti pokrije sprejemnik R.

Če se za začetni vpadni svetlobni tok vzame 1 000 enot, mora biti absolutna točnost odčitanja boljša od ene enote.

2.   MERITVE

Treba je odčitati naslednje vrednosti:

Odčitek

Z vzorcem

S srednjim delom DD

Ustrezna količina

T1

ne

ne

vpadni svetlobni tok pri prvem odčitku

T2

da

(pred preskusom)

ne

svetlobni tok, ki ga je prepustil novi material v polju 24 °C

T3

da

(po preskusu)

ne

svetlobni tok, ki ga je prepustil material po preskusu v polju 24 °C

T4

da

(pred preskusom)

da

svetlobni tok, ki ga je razpršil novi material

T5

da

(po preskusu)

da

svetlobni tok, ki ga je razpršil material po preskusu

Image

(1)  Za L2 se priporoča uporaba goriščne razdalje okrog 80 mm.

Dodatek 3

METODA PRESKUSA S ŠKROPLJENJEM

1.   PRESKUSNA OPREMA

1.1   Škropilna pištola

Uporabljena škropilna pištola mora imeti šobo s premerom 1,3 mm, ki omogoča pretok tekočine 0,24 ± 0,02 l/minuto pri delovnem tlaku 6,0 bara – 0, + 0,5 bara.

Na razdalji 380 mm ± 10 mm od šobe mora imeti del površine, ki je neposredno izpostavljen poškodbam, pod zgoraj navedenimi pogoji premer 170 mm ± 50 mm.

1.2   Preskusna mešanica

Preskusna mešanica je sestavljena iz:

kremenčevega peska s trdoto 7 po Mohrovi lestvici z velikostjo zrn med 0 in 0,2 mm in približno normalno porazdelitvijo s kotnim faktorjem od 1,8 do 2;

vode, katere trdota ni večja od 205 g/m3, za mešanico, ki vsebuje 25 g peska na liter vode.

2.   PRESKUS

Zunanjo površino leče žarometa je treba enkrat ali večkrat izpostaviti delovanju curka peska, dobljenega po zgoraj opisani metodi. Pri tem je treba curek usmeriti skoraj pravokotno na površino, ki se preskuša.

Nastajanje poškodb se preverja na enem ali več vzorcih stekla, nameščenih v bližini leč, ki se preskušajo. Mešanico je treba škropiti, dokler sprememba razpršene svetlobe na vzorcu ali vzorcih, izmerjena po metodi iz Dodatka 2, ne ustreza naslednji vrednosti:

Formula

Za preverjanje enakomernosti poškodb na celotni površini, ki se preskuša, se lahko uporabi več referenčnih vzorcev.

Dodatek 4

PRESKUS SILE OPRIJEMA LEPILNEGA TRAKU

1.   NAMEN

Po tej metodi se lahko pri normalnih pogojih določi linearna sila oprijema lepilnega traku na stekleni plošči.

2.   PRINCIP

Merjenje sile, ki jo je treba uporabiti za snemanje lepilnega traku s steklene plošče pod kotom 90°.

3.   PREDPISANI POGOJI OKOLJA

Zrak mora imeti temperaturo 23 °C ± 5 °C in relativno vlažnost 65 ± 15 %.

4.   PRESKUŠANCI

Pred preskusom se vzorčni kolut lepilnega traku 24 ur kondicionira pri predpisanih pogojih okolja (glej odstavek 3.).

Z vsakega koluta je treba preskusiti po pet preskušancev dolžine 400 mm. Ti preskušanci se vzamejo s koluta, ko so odstranjene prve tri plasti.

5.   POSTOPEK

Preskus je treba opraviti pod pogoji okolja, kakor so določeni v odstavku 3.

Pet preskušancev je treba sneti s koluta med radialnim odvijanjem lepilnega traku s hitrostjo približno 300 mm/s, nato pa jih je treba v 15 sekundah nanesti, kakor sledi:

Lepilni trak se nanaša na stekleno ploščo postopoma tako, da se s prstom rahlo drgne v vzdolžni smeri, vendar brez prekomernega pritiska, tako da med trakom in stekleno ploščo ni nobenega zračnega mehurčka.

Vse skupaj se 10 minut pusti v predpisanem okolju.

Približno 25 mm preskušanca je treba odlepiti s plošče v ravnini, ki je pravokotna na os preskušanca.

Ploščo je treba pritrditi, prosti konec lepilnega traku pa prepogniti za 90° od plošče. Vlečna sila mora delovati tako, da je ločilna črta med lepilnim trakom in ploščo pravokotna na to silo in na ploščo.

Lepilni trak je treba odstraniti s hitrostjo 300 mm/s ± 30 mm/s in zapisati uporabljeno silo.

6.   REZULTATI

Pet dobljenih vrednosti je treba razporediti po vrstnem redu, srednjo vrednost pa je treba vpisati kot rezultat meritve. Ta vrednost je izražena v njutonih na centimeter širine lepilnega traku.

PRILOGA 7

MINIMALNE ZAHTEVE ZA VZORČENJE, KI GA OPRAVI INŠPEKTOR

1.   SPLOŠNO

1.1

Za zahteve glede skladnosti se šteje, da so izpolnjene z mehanskega in geometrijskega stališča v skladu z morebitnimi zahtevami iz tega pravilnika, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja.

1.2

V zvezi s fotometričnim delovanjem se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če pri preskušanju fotometričnega delovanja naključno izbranega žarometa:

1.2.1

nobena izmerjena vrednost ne odstopa v neugodno smer za več kot 20 odstotkov od vrednosti, predpisanih v tem pravilniku.

Za vrednosti B 50 L (ali R) in območje III je lahko največje odstopanje v neugodno smer:

B 50 L (ali R):

:

0,2 luksa, kar je enakovredno 20 odstotkom

0,3 luksa, kar je enakovredno 30 odstotkom

območje III:

:

0,3 luksa, kar je enakovredno 20 odstotkom

0,45 luksa, kar je enakovredno 30 odstotkom

1.2.2

ali če

1.2.2.1

so na merilnem zaslonu (na razdalji 25 m) vrednosti za kratki svetlobni pramen, predpisane v tem pravilniku, dosežene v HV (z dovoljenim odstopanjem 0,2 luksa) in v zvezi s to usmerjenostjo v najmanj eni točki vsakega območja, omejenega s krogom polmera 15 cm okoli točk B 50 L (ali R) (z dovoljenim odstopanjem 0,1 luksa), 75 R (ali L), 25 R, 25 L in na celotnem območju IV, ki ni nad črto 25 R in 25 L za več kot 22,5 cm;

1.2.2.2

in če je pri dolgem svetlobnem pramenu HV znotraj izolukse za 0,75 Emax, se pri fotometričnih vrednostih upošteva dovoljeno odstopanje + 20 odstotkov za največje vrednosti in – 20 odstotkov za najmanjše vrednosti v kateri koli merilni točki, določeni v odstavku 8.10 tega pravilnika. Referenčna oznaka se ne upošteva.

1.2.3

Če rezultati zgornjih preskusov ne izpolnjujejo zahtev, se lahko spremeni nastavitev žarometa, pod pogojem, da se os svetlobnega pramena ne premakne v desno ali levo za več kot 1° (1).

1.2.4

Pri tem se ne upoštevajo žarometi z očitnimi okvarami.

1.2.5

Referenčna oznaka se ne upošteva.

1.3

Upoštevajo se kromatske koordinate.

2.   PRVO VZORČENJE

Pri prvem vzorčenju se naključno izberejo štirje žarometi. Prvi vzorec dveh žarometov se označi kot A, drugi vzorec dveh žarometov pa kot B.

2.1   Skladnost se ne izpodbija

2.1.1

Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov v neugodno smer:

2.1.1.1

vzorec A

A1:

en žaromet

 

0 odstotkov

en žaromet

ne več kot

20 odstotkov

A2:

oba žarometa

več kot

0 odstotkov

vendar

ne več kot

20 odstotkov

nadaljuj z vzorcem B

 

 

2.1.1.2

vzorec B

B1:

oba žarometa

0 odstotkov

2.1.2

ali če so za vzorec A izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.

2.2   Skladnost se izpodbija

2.2.1

Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:

2.2.1.1

vzorec A

A3:

en žaromet

ne več kot

20 odstotkov

en žaromet

več kot

20 odstotkov

Vendar

ne več kot

30 odstotkov

2.2.1.2

vzorec B

B2:

v primeru A2

 

 

en žaromet

več kot

0 odstotkov

Vendar

ne več kot

20 odstotkov

en žaromet

ne več kot

20 odstotkov

B3:

v primeru A2

 

 

en žaromet

 

0 odstotkov

en žaromet

več kot

20 odstotkov

vendar

ne več kot

30 odstotkov

2.2.2

ali če pogoji iz odstavka 1.2.2 za vzorec A niso izpolnjeni.

2.3   Preklic homologacije

Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 10, če je po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:

2.3.1

vzorec A

A4:

en žaromet

ne več kot

20 odstotkov

en žaromet

več kot

30 odstotkov

A5:

oba žarometa

več kot

20 odstotkov

2.3.2

vzorec B

B4:

v primeru A2

 

 

en žaromet

več kot

0 odstotkov

vendar

ne več kot

20 odstotkov

en žaromet

več kot

20 odstotkov

B5:

v primeru A2

 

 

oba žarometa

več kot

20 odstotkov

B6:

v primeru A2

 

 

en žaromet

 

0 odstotkov

en žaromet

več kot

30 odstotkov

2.3.3

ali če pogoji iz odstavka 1.2.2 za vzorca A in B niso izpolnjeni.

3.   PONOVLJENO VZORČENJE

V primerih A3, B2, B3 je treba v dveh mesecih po obvestilu ponoviti vzorčenje, tako da se iz zaloge izdelkov, proizvedenih po uskladitvi, izbereta tretji vzorec C, sestavljen iz dveh žarometov, in četrti vzorec D, sestavljen iz dveh žarometov.

3.1   Skladnost se ne izpodbija

3.1.1

Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 te priloge, se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:

3.1.1.1

vzorec C

C1:

en žaromet

 

0 odstotkov

en žaromet

ne več kot

20 odstotkov

C2:

oba žarometa

več kot

0 odstotkov

vendar

ne več kot

20 odstotkov

 

 

nadaljuj z vzorcem D

3.1.1.2

vzorec D

D1:

v primeru C2

 

oba žarometa

0 odstotkov

3.1.2

ali če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2 za vzorec C.

3.2   Skladnost se izpodbija

3.2.1

Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:

3.2.1.1

vzorec D

D2:

v primeru C2

 

 

en žaromet

več kot

0 odstotkov

vendar ne

več kot

20 odstotkov

en žaromet

ne več kot

20 odstotkov

3.2.1.2

ali če pogoji iz odstavka 1.2.2 za vzorec C niso izpolnjeni.

3.3   Preklic homologacije

Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 13, če je po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:

3.3.1

vzorec C

C3:

en žaromet

ne več kot

20 odstotkov

en žaromet

več kot

20 odstotkov

C4:

oba žarometa

več kot

20 odstotkov

3.3.2

vzorec D

D3:

v primeru C2

 

 

en žaromet 0 ali

več kot

0 odstotkov

en žaromet

več kot

20 odstotkov

3.3.3

ali če pogoji iz odstavka 1.2.2 za vzorca C in D niso izpolnjeni.

4.   SPREMEMBA NAVPIČNEGA POLOŽAJA LOČNICE

Za preverjanje spremembe navpičnega položaja ločnice zaradi vpliva toplote se uporabi naslednji postopek:

Na enem od žarometov vzorca A, ki je bil izbran po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 te priloge, se opravi preskus po postopku iz odstavka 2.1 Priloge 5, potem ko je bil trikrat zapored izpostavljen ciklu iz odstavka 2.2.2 Priloge 5.

Žaromet se šteje za sprejemljivega, če vrednost Δr ne presega 1,5 mrad.

Če ta vrednost presega 1,5 mrad, vendar ni večja od 2,0 mrad, se opravi preskus drugega žarometa vzorca A, po katerem povprečje absolutnih vrednosti, izmerjenih pri obeh vzorcih, ne sme presegati 1,5 mrad.

Če pa je vrednost 1,5 mrad pri vzorcu A presežena, se na obeh žarometih vzorca B opravi preskus po enakem postopku, pri čemer vrednost Δr posameznega žarometa ne sme biti večja od 1,5 mrad.

Slika 1

Image

(1)  Enota, zasnovana za kratki svetlobni pramen, lahko vključuje dolgi svetlobni pramen, ki ni v skladu s specifikacijo.