IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/464

z dne 26. marca 2020

o določitvi nekaterih pravil za uporabo Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta glede dokumentov, potrebnih za retroaktivno priznanje obdobij za namen preusmeritve, pridelave ekoloških proizvodov in informacij, ki jih predložijo države članice

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (1) ter zlasti člena 10(6), člena 14(3), člena 15(3), člena 16(3), člena 17(3) in člena 26(7)(d) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V poglavju III Uredbe (EU) 2018/848 so določena splošna pravila pridelave za ekološke proizvode, medtem ko so podrobna pravila pridelave določena v Prilogi II k navedeni uredbi. Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje navedene uredbe bi bilo treba določiti nekatera dodatna pravila.

(2)

Za preusmeritev v postopek ekološke pridelave je potrebno določeno obdobje prilagajanja vseh sredstev, ki so v uporabi. Zahtevano obdobje preusmeritve se začne šele potem, ko kmet ali izvajalec dejavnosti, ki prideluje alge ali živali iz akvakulture, priglasi svojo dejavnost pristojnim organom. Izjemoma in pod določenimi pogoji se lahko prejšnje obdobje retroaktivno prizna kot del obdobja preusmeritve. Treba je določiti dokumente, ki se predložijo pristojnim organom za retroaktivno priznanje prejšnjega obdobja.

(3)

Da se pri ekološki živinoreji zagotovi vzdrževanje visoki ravni dobrobiti živali in upoštevanje potreb, značilnih za posamezno vrsto živali, je treba določiti gostoto živali, najmanjšo velikost zaprtih površin in zunanjih površin ter njihove značilnosti, tehnične zahteve in značilnosti glede zgradb in površin na prostem za govedo, ovce, koze, enoprste kopitarje, živali z rogovjem, prašiče, perutnino in kunce. Poleg tega bi bilo treba za živali, ki še sesajo, določiti najkrajša obdobja, ki jih treba upoštevati pri krmljenju, po možnosti z materinim mlekom.

(4)

Da se pri ekološki akvakulturi zagotovi skrb za vzdrževanje visoke ravni dobrobiti živali in upoštevanje potreb, značilnih za posamezno vrsto živali, je treba določiti tudi pravila za posamezne vrste ali za skupine vrst glede gostote živali in značilnosti za sisteme gojenja in zaprte sisteme za živali iz akvakulture.

(5)

Predelani ekološki proizvodi bi morali biti proizvedeni po predelovalnih postopkih, ki zagotavljajo ohranjanje ekoloških lastnosti in kakovosti proizvoda na vseh stopnjah ekološke pridelave. Glede na veliko število tehnik, ki se uporabljajo pri predelavi živil v ekološki pridelavi, ni mogoče vzpostaviti izčrpnega seznama vseh odobrenih tehnik. Zato bi se načeloma morale tehnike, ki izpolnjujejo načela in ustrezna pravila pridelave iz Uredbe (EU) 2018/848, šteti za odobrene pri predelavi živil v ekološki pridelavi.

(6)

Vendar se za nekatere tehnike, ki se uporabljajo pri predelavi specifičnih ekoloških živil, mnenja držav članic lahko razlikujejo glede skladnosti tehnike z načeli in ustreznimi pravili pridelave iz Uredbe (EU) 2018/848 za pridelavo specifičnih proizvodov. Za take primere je treba določiti pravila o tem, kako se lahko taka tehnika oceni in, če se potrdi, da je v skladu z navedenimi načeli in pravili pridelave, kako jo Komisija odobri za pridelavo specifičnih živil, kadar je to primerno, pod določenimi pogoji.

(7)

Tehnike z uporabo smole za izmenjavo in adsorpcijo ionov so morda potrebne za pridelavo začetne formule za dojenčke in nadaljevalne formule ter živila na osnovi predelanih žit in otroško hrano iz točk (a) in (b) člena 1(1) Uredbe (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2), da bi se izpolnile zahteve o sestavi iz navedene uredbe ter aktov, sprejetih na podlagi člena 11(1) navedene uredbe za zadevne proizvode, ali proizvode, ki jih ureja Direktiva Komisije 2006/125/ES (3). Za te kategorije proizvodov je treba odobriti uporabo tehnik za izmenjavo in adsorpcijo ionov.

(8)

Podobno kot pri tehnikah, odobrenih za uporabo pri predelavi živil, se tehnike, ki bi povrnile lastnosti, izgubljene med predelavo in skladiščenjem ekološke krme, popravile posledice malomarnosti pri predelavi ekološke krme ali bi lahko bile zavajajoče glede prave narave proizvodov, ki naj bi se tržili kot ekološka krma, ne bi smele uporabljati.

(9)

Glede na veliko število tehnik, ki se uporabljajo pri predelavi specifičnih krmnih proizvodov v ekološki pridelavi, ni mogoče vzpostaviti izčrpnega seznama vseh odobrenih tehnik. Zato bi načeloma morale biti tehnike, ki izpolnjujejo načela in ustrezna pravila pridelave iz Uredbe (EU) 2018/848, odobrene pri predelavi krmnih proizvodov v ekološki pridelavi.

(10)

Vendar se za nekatere tehnike, ki se uporabljajo pri predelavi specifičnih ekoloških krmnih proizvodov, mnenja držav članic lahko razlikujejo glede skladnosti tehnike z načeli in ustreznimi pravili pridelave iz Uredbe (EU) 2018/848. Za take primere je treba določiti pravila o tem, kako se lahko taka tehnika oceni in, če se potrdi, da je v skladu z navedenimi načeli in ustreznimi pravili pridelave, kako jo Komisija odobri za pridelavo specifičnih krmnih proizvodov, kadar je to primerno, pod določenimi pogoji.

(11)

Pri ekološki pridelavi bi bilo treba uporabljati ekološki rastlinski razmnoževalni material, ekološko vzrejene živali in ekološko gojene nedorasle organizme iz akvakulture. Da bi ekološkim izvajalcem dejavnosti pomagali poiskati informacije o njihovi razpoložljivosti, bi morala vsaka država članica vzpostaviti sisteme, ki izvajalcem dejavnosti, ki tržijo ekološki rastlinski razmnoževalni material, rastlinski razmnoževalni material iz preusmeritve, ekološko vzrejene živali ali ekološko gojene nedorasle organizme iz akvakulture, omogočajo, da dajo informacije o svoji ponudbi na voljo javnosti. Javno dostopne bi morale biti zlasti podrobne informacije o vrstah, za katere lahko dobavijo zadostne količine v razumnem roku. Države članice bi morale Komisiji enkrat letno predložiti povzetek teh informacij in informacije o odstopanjih, odobrenih v primeru pomanjkanja razpoložljivosti.

(12)	Sejanci so izvzeti iz zbiranja in izmenjave informacij o ekološkem rastlinskem razmnoževalnem materialu in rastlinskem razmnoževalnem materialu iz preusmeritve. Zato je za zagotovitev usklajenega pristopa primerno določiti opredelitev sejancev.

(13)

Države članice lahko za obravnavanje prehranskih potreb mlade perutnine in prašičev do teže 35 kg po posebni beljakovinski mešanici pod strogimi pogoji do 31. decembra 2025 odobrijo uporabo neekološke beljakovinske krme v prehrani perutnine in prašičev. Zaradi postopne odprave navedenih ustreznih odstopanj in za namene člena 53(6)(c) Uredbe (EU) 2018/848 bi morala Komisija spremljati njeno uporabo, pri tem pa upoštevati razvoj razmer na trgu v zvezi z razpoložljivostjo ekološke beljakovinske krme. V ta namen bi morala Komisija oblikovati usmerjen vprašalnik, države članice pa bi morale Komisiji vsako leto predložiti izpolnjeni vprašalnik, v katerem bi bile povzete ustrezne informacije, zbrane v zvezi z razpoložljivostjo ekološke beljakovinske krme in odobritvami uporabe neekološke beljakovinske krme za rejce perutnine in prašičev.

(14)

Države članice lahko tudi vzpostavijo podoben sistem informacij o razpoložljivosti v zvezi s pasmami in linijami, prilagojenimi ekološki pridelavi, ali ekološkimi jarkicami. Zaradi morebitne postopne odprave odstopanj za uporabo neekološko vzrejenih živali ali jarkic je pomembno zbirati podatke o razpoložljivosti ekološko vzrejenih pasem in linij, posebno izbranih glede na ekološka načela in cilje. Zato je treba določiti podrobnosti za usklajene podatke, ki jih države članice sporočajo Komisiji in drugim državam članicam.

(15)

Izvajalci, ki se ukvarjajo z živinorejo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007 (4) in Uredbo Komisije (ES) št. 889/2008 (5), bodo morali prilagoditi svoje proizvodne sisteme, da bodo izpolnjevali nove specifične tehnične zahteve iz te uredbe, ki zadevajo gostoto živali, strukturne značilnosti prostorov za živali in z njimi povezane opreme, razpoložljivi prostor ter upravljanje zemljišč in sistem proizvodnje gospodarstva na splošno. Za navedene prilagoditvene ukrepe bodo potrebna različna časovna obdobja glede na obseg potrebnih posegov za izpolnjevanje novih zahtev iz te uredbe ob upoštevanju tekoče proizvodnje.

(16)

Zlasti določbe glede gostote živali, najmanjše velikosti zaprtih površin in zunanjih površin za jarkice in peteline lahkega tipa, največje razširitve površin na prostem za objekte za rejo perutnine, največjega števila nivojev in opreme za učinkovit sistem za odstranjevanje gnoja v večnivojskih objektih za rejo perutnine lahko pomenijo oprijemljiva dela in naložbe, na primer obnovo prostorov za živali in nakup zemljišč ali popolno prenovo prostorov za živali za nekatera gospodarstva ali pridelovalne enote, katerih pridelava je bila doslej v skladu z uredbama (ES) št. 834/2007 in (ES) št. 889/2008. Zato bi bilo treba v zvezi z navedenimi gospodarstvi ali pridelovalnimi enotami določiti prehodno obdobje največ 8 let od 1. januarja 2021, da se jim omogoči, da opravijo potrebne prilagoditve za izpolnjevanje novih zahtev.

(17)

Zahteva v zvezi s prašiči glede najmanjšega odstotka zunanje površine, katere tla so polna, lahko pomeni obnovo zunanjih objektov in spremembo sistema zbiranja gnoja na gospodarstvih ali pridelovalnih enotah, katerih pridelava je bila doslej v skladu z uredbama (ES) št. 834/2007 in (ES) št. 889/2008. Zato bi bilo treba v zvezi z navedenimi gospodarstvi ali pridelovalnimi enotami določiti prehodno obdobje največ 8 let od 1. januarja 2021, da se jim omogoči, da opravijo potrebno obsežno obnovo zunanjih prostorov za živali ali zamenjajo opremo za izpolnjevanje novih zahtev.

(18)

Tudi dolžina odprtin med verandami in notranjim delom objektov za rejo perutnine, zahteva glede trdnih pregrad za pitovno perutnino razen vrste Gallus gallus ter specifične zahteve glede gredi in dvignjenih ravni za sedenje lahko pomenijo oprijemljive prilagoditve, na primer obnovo dela prostorov za živali in nakup nove opreme za gospodarstva, katerih pridelava je bila doslej v skladu z uredbama (ES) št. 834/2007 in (ES) št. 889/2008. Zato bi bilo treba v zvezi z navedenimi gospodarstvi ali pridelovalnimi enotami določiti prehodno obdobje največ 3 let od 1. januarja 2021, da se jim omogoči, da opravijo potrebne prilagoditve prostorov za živali ali zamenjajo opremo za izpolnjevanje novih zahtev.

(19)

Postopek izračuna najmanjše velikosti zaprtih površin pri objektih za rejo perutnine z zunanjim delom zgradbe lahko pomeni prilagoditve, na primer pomembno zmanjšanje gostote perutnine ali obnovo zgradb za gospodarstva, katerih pridelava je bila doslej v skladu z uredbama (ES) št. 834/2007 in (ES) št. 889/2008. Zato bi bilo treba v zvezi z navedenimi gospodarstvi ali pridelovalnimi enotami določiti prehodno obdobje največ 3 let od 1. januarja 2021, da se jim omogoči, da opravijo potrebne prilagoditve svojih poslovnih načrtov ali prostorov za živali za izpolnjevanje novih zahtev.

(20)	Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi se morala ta uredba uporabljati od datuma začetka uporabe Uredbe (EU) 2018/848.

(21)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ekološko pridelavo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREUSMERITEV

Člen 1

Dokumenti, ki se predložijo za retroaktivno priznanje prejšnjega obdobja

1. Za namene točke (a) člena 10(3) Uredbe (EU) 2018/848 izvajalec dejavnosti pristojnim organom v državi članici, v kateri se dejavnost izvaja in v kateri je njegovo gospodarstvo podvrženo sistemu nadzora, predloži uradne dokumente ustreznih pristojnih organov, ki dokazujejo, da so se za zemljišča, za katera se zahteva retroaktivno priznanje prejšnjega obdobja, uporabljali ukrepi, določeni v programu, ki se izvaja na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6), in da se na navedenih zemljiščih niso uporabljali nobeni proizvodi ali snovi, ki niso odobrene za uporabo v ekološki pridelavi.

2. Za namene točke (b) člena 10(3) Uredbe (EU) 2018/848 izvajalec dejavnosti pristojnim organom v državi članici, v kateri se dejavnost izvaja in v kateri je njegovo gospodarstvo podvrženo sistemu nadzora, predloži naslednje dokumente, ki dokazujejo, da so zemljišča naravne ali kmetijske površine, ki vsaj v zadnjih treh letih niso bile obdelane s proizvodi ali snovmi, ki niso odobrene za uporabo v ekološki pridelavi v skladu z Uredbo (EU) 2018/848:

(a)	zemljevide, na katerih so jasno označena vsa zemljišča, ki jih zajema zahtevek za retroaktivno priznanje, ter informacije o skupni površini teh zemljišč ter, kadar je to ustrezno, o naravi in obsegu tekoče pridelave, ter, kadar so na voljo, koordinate geolokacije;

(b)

podrobno analizo tveganja, ki jo izvede nadzorni organ ali izvajalec nadzora, da se oceni, ali je bilo katero od zemljišč iz zahtevka za retroaktivno priznanje vsaj tri leta obdelano s proizvodi ali snovmi, ki niso odobrene za uporabo v ekološki pridelavi, ob upoštevanju zlasti velikosti skupne površine, ki jo zajema zahtevek, in agronomskih praks, ki so se izvajale v tem obdobju na vsakem od zemljišč, ki jih zajema zahtevek;

(c)

rezultate laboratorijskih analiz iz akreditiranih laboratorijev za vzorce tal in/ali rastlin, ki jih je nadzorni organ ali izvajalec nadzora odvzel z vsakega zemljišča, za katerega je bilo v skladu s podrobno analizo tveganja iz točke (b) ugotovljeno, da predstavlja tveganje za kontaminacijo zaradi obdelave s proizvodi in snovmi, ki niso odobrene za uporabo v ekološki pridelavi;

(d)	inšpekcijsko poročilo nadzornega organa ali izvajalca nadzora po fizičnem pregledu izvajalca dejavnosti z namenom preverjanja skladnosti informacij, zbranih na zemljiščih, ki jih zajema zahtevek za retroaktivno priznanje;

(e)	katere koli druge ustrezne dokumente, za katere nadzorni organ ali izvajalec nadzora meni, da so potrebni za oceno zahtevka za retroaktivno priznanje;

(f)

končno pisno izjavo nadzornega organa ali izvajalca nadzora, v kateri je navedeno, ali je retroaktivno priznanje prejšnjega obdobja kot dela obdobja preusmeritve upravičeno, in v kateri sta navedena začetno obdobje, ki se šteje za ekološko, za vsako zadevno zemljišče, ter skupna površina zemljišč, za katere velja retroaktivno priznanje obdobja.

POGLAVJE II

ŽIVINA

ODDELEK 1

GOVEDO, OVCE, KOZE IN ENOPRSTI KOPITARJI

Člen 2

Najkrajše obdobje za hranjenje z materinim mlekom

Najkrajše obdobje iz točke 1.4.1(g) dela II Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848 za hranjenje živali, ki še sesajo, po možnosti z materinim mlekom, je:

(a)	90 dni po rojstvu za govedo in enoprste kopitarje;

(b)	45 dni po rojstvu za ovce in koze.

Člen 3

Gostota živali ter najmanjša velikost zaprtih površin in zunanjih površin

Za govedo, ovce, koze in enoprste kopitarje sta gostota živali ter najmanjša velikost zaprtih površin in zunanjih površin določeni v delu I Priloge I.

Člen 4

Lastnosti in tehnične zahteve glede najmanjše velikosti zaprtih površin

Vsaj polovica tal najmanjše velikosti zaprtih površin, kakor je za govedo, ovce, koze in enoprste kopitarje določena v delu I Priloge I, je polna, kar pomeni, da ni izdelana iz rešetk ali mreže.

ODDELEK 2

ŽIVALI Z ROGOVJEM

Člen 5

Najkrajše obdobje za hranjenje z materinim mlekom

Najkrajše obdobje iz točke 1.4.1(g) dela II Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848 za hranjenje živali z rogovjem, ki še sesajo, po možnosti z materinim mlekom, je 90 dni po rojstvu.

Člen 6

Gostota živali in najmanjša velikost zunanjih površin

Za živali z rogovjem sta gostota živali in najmanjša velikost zunanjih površin določeni v delu II Priloge I.

Člen 7

Lastnosti in tehnične zahteve glede zunanjih ograjenih prostorov ali ograd

1. Živali z rogovjem so nastanjene v zunanjih ograjenih prostorih ali ogradah, v katerih so pašniki, kadar razmere to omogočajo.

2. Zunanji ograjeni prostori ali ograde so izdelani tako, da je po potrebi mogoče ločiti različne vrste živali z rogovjem.

3. Vsak zunanji ograjeni prostor ali ogrado je mogoče razdeliti na dva dela oziroma meji na drug zunanji ograjeni prostor ali ogrado, tako da se vzdrževalna dela lahko izvajajo zaporedoma na vsaki površini ali v vsakem zunanjem ograjenem prostoru ali ogradi.

Člen 8

Zahteve za vegetacijo in lastnosti zaščitenih objektov in površin na prostem

1. Za živali z rogovjem se zagotovi vizualna in vremenska zaščita, po možnosti z naravnimi zatočišči, na primer z vključitvijo skupin dreves in grmovja, delov gozda ali obronkov gozda v zunanji ograjeni prostor ali ogrado; če to ni mogoče v zadostni meri vse leto, se zagotovijo pokrita umetna zatočišča.

2. Zunanji ograjeni prostori ali ograde za živali z rogovjem so opremljeni z zmogljivostmi ali pokriti z vegetacijo, ki živalim omogoča, da s svojega rogovja zdrgnejo kosmato povrhnjico.

3. V zadnjem obdobju brejosti in dva tedna po rojstvu imajo samice živali z rogovjem dostop do površin, pokritih z vegetacijo, ki jim omogoča, da skrijejo svoje mladiče.

4. Okrog zunanjih ograjenih prostorov ali ograd se postavijo ograje, tako da živali z rogovjem ne morejo pobegniti.

ODDELEK 3

PRAŠIČI

Člen 9

Najkrajše obdobje za hranjenje z materinim mlekom

Najkrajše obdobje iz točke 1.4.1(g) dela II Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848 za hranjenje prašičev, ki še sesajo, po možnosti z materinim mlekom, je 40 dni po rojstvu.

Člen 10

Gostota živali ter najmanjša velikost zaprtih površin in zunanjih površin

Za prašiče sta gostota živali in najmanjša velikost zaprtih površin in zunanjih površin na prostem določeni v delu III Priloge I.

Člen 11

Lastnosti in tehnične zahteve glede najmanjše velikosti zaprtih površin in zunanjih površin

Vsaj polovica tal najmanjše velikosti zaprtih površin in zunanjih površin, kakor je določeno v delu III Priloge I, je polna, kar pomeni, da ni izdelana iz rešetk ali mreže.

Člen 12

Zahteve za vegetacijo in lastnosti površin na prostem

1. Površine na prostem so privlačne za prašiče. Kadar je to mogoče, imajo prednost polja z drevesi ali gozdovi.

2. Površine na prostem zagotavljajo zunanjo klimo ter dostop do zavetišč in sredstev, ki omogočajo reguliranje telesne temperature prašičev.

ODDELEK 4

PERUTNINA

Člen 13

Opredelitev pojmov

Za namene tega oddelka se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„pitovna perutnina“ pomeni perutnino, namenjeno za prirejo mesa;

(b)	„jata“ v okviru enot v objektih za rejo perutnine pomeni skupino ptic, ki so nastanjene skupaj in se ne mešajo z drugimi vrstami perutnine ter imajo svoje zaprte površine in zunanje površine;

(c)	„petelin lahkega tipa“ pomeni piščanca moškega spola iz linij kokoši nesnic, namenjenega za prirejo mesa;

(d)	„pulard“ pomeni samico iz vrste Gallus gallus, namenjeno za prirejo mesa in zaklano pri najnižji starosti 120 dni.

Člen 14

Gostota živali ter najmanjša velikost zaprtih površin in zunanjih površin

Za perutnino sta gostota živali in najmanjša velikost zaprtih površin in zunanjih površin določeni v delu IV Priloge I.

Člen 15

Značilnosti in tehnične zahteve za objekte za rejo perutnine

1. Objekti za rejo perutnine so izdelani tako, da imajo vse ptice enostaven dostop do površin na prostem. Zato veljajo naslednja pravila:

(a)	zunanja razmejitev objekta za rejo perutnine ima vhodne/izhodne odprtine, ki omogočajo neposreden dostop do površin na prostem;

(b)	vse vhodne/izhodne odprtine so primerno velike za ptice;

(c)	ptice lahko do odprtin dostopajo brez kakršnih koli ovir;

(d)	odprtine na zunanji razmejitvi objekta za rejo perutnine skupno v dolžino merijo vsaj 4 m na 100 m2 uporabne površine najmanjše velikosti zaprtih površin objekta za rejo perutnine;

(e)	kjer so odprtine dvignjene, se zagotovi klančina.

2. Za objekte za rejo perutnine z verandami veljajo naslednja pravila:

(a)	zunanja razmejitev tako med notranjim objektom in verando kot med verando in površino na prostem ima vhodne/izhodne odprtine, ki omogočajo enostaven dostop do verande oziroma do površine na prostem;

(b)

odprtine z notranjega objekta na verando skupno v dolžino merijo vsaj 2 m na 100 m2 uporabne površine najmanjše velikosti zaprtih površin objekta za rejo perutnine, odprtine z verande na površino na prostem pa skupno v dolžino merijo vsaj 4 m na 100 m2 uporabne površine najmanjše velikosti zaprtih površin objekta za rejo perutnine;

(c)

uporabna površina verande se ne upošteva pri izračunu gostote živali in najmanjše površine zaprtih in zunanjih površin, kot je določeno v delu IV Priloge I. Vendar se pri izračunu gostote živali in najmanjše velikosti zaprtih površin iz dela IV Priloge I lahko upošteva dodatni, pokriti zunanji del zgradbe, namenjen perutnini, ki je izoliran tako, da nima zunanje klime, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(i)	je v celoti dostopen 24 ur na dan;

(ii)	izpolnjuje zahteve iz točk 1.6.1 in 1.6.3 dela II Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848;

(iii)

izpolnjuje iste zahteve za odprtine, kot so določene za verande v točkah (a) in (b) tega odstavka;

(d)	uporabna površina verande se ne vključi v skupno uporabno površino objektov za pitovno perutnino iz točke 1.9.4.4(m) dela II Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848.

3. Za objekte za rejo perutnine, razdeljene na posamezne enote za namestitev več jat:

(a)	enote zagotavljajo, da je stik z drugimi jatami omejen in da se ptice iz različnih jat v objektu za rejo perutnine ne morejo mešati;

(b)

veljajo naslednje največje velikosti jat v posamezni enoti objekta za rejo perutnine:

(i)	3 000 staršev kokoši Gallus gallus;

(ii)	10 000 jarkic;

(iii)

4 800 živali pitovne perutnine iz vrste Gallus gallus;

(iv)	2 500 kopunov;

(v)	4 000 pulardov;

(vi)	2 500 puranov;

(vii)

2 500 gosi;

(viii)

3 200 samcev pekinških rac ali 4 000 samic pekinških rac;

(ix)	3 200 samcev muškatnih rac ali 4 000 samic muškatnih rac;

(x)	3 200 samcev mulardov ali 4 000 samic mulardov;

(xi)	5 200 pegatk;

(c)	za pitovno perutnino razen vrste Gallus gallus so enote ločene s trdnimi pregradami; takšne trdne pregrade zagotavljajo popolno fizično ločitev od tal do strehe zgradbe vsake enote objekta za rejo perutnine;

(d)	za starše kokoši Gallus gallus, kokoši nesnice, jarkice, peteline lahkega tipa in pitovno perutnino iz vrste Gallus gallus so enote ločene s trdnimi pregradami ali polzaprtimi pregradami ali mrežami ali rešetkami.

4. V objektih za rejo perutnine se lahko uporabljajo večnivojski sistemi. Kadar se uporabijo večnivojski sistemi, veljajo naslednja pravila:

(a)	večnivojski sistemi se lahko uporabljajo samo za starše kokoši Gallus gallus, kokoši nesnice, jarkice za prihodnjo prirejo jajc, jarkice za prihodnje starše kokoši in peteline lahkega tipa;

(b)	večnivojski sistemi imajo največ tri nivoje uporabne površine, vključno z nivojem na tleh;

(c)	višji nivoji so izdelani tako, da se prepreči, da bi iztrebki padali na spodnje ptice, in so opremljeni z učinkovitim sistemom za odstranjevanje gnoja;

(d)	na vseh nivojih mora biti mogoče ptice enostavno pregledati;

(e)	večnivojski sistemi zagotavljajo, da se vse ptice lahko prosto in enostavno gibajo na različnih nivojih ali vmesnih površinah;

(f)	večnivojski sistemi so izdelani tako, da vsem pticam omogočajo enostaven in enak dostop do površin na prostem.

5. Objekti za rejo perutnine so opremljeni z gredmi ali dvignjenimi ravnmi za sedenje ali obojim. Gredi ali dvignjene ravni za sedenje ali oboje se pticam od zgodnje dobe zagotovijo v obsegu in sorazmerju, ki ustrezata velikosti skupine in ptic, kot je določeno v delu IV Priloge I.

6. Za perutnino se lahko uporabljajo premični objekti za rejo perutnine, če se redno premikajo med proizvodnim ciklom, da se pticam zagotovi razpoložljivost vegetacije, in vsaj pred vsakim turnusom perutnine. Gostota živali za pitovno perutnino, določena v oddelkih 4 do 9 dela IV Priloge I, se lahko poveča na največ 30 kg žive teže/m2, če površina nivoja na tleh v premičnem objektu ne presega 150 m2.

Člen 16

Zahteve za vegetacijo in lastnosti površin na prostem

1. Površine na prostem za perutnino so privlačne za ptice in so v celoti dostopne vsem pticam.

2. Za objekte za rejo perutnine, razdeljene na posamezne enote za namestitev več jat, so površine na prostem, ki pripadajo vsaki posamezni enoti, ločene, da se zagotovi, da je stik z drugimi jatami omejen in da se ptice iz različnih jat ne morejo mešati.

3. Površine na prostem za perutnino so v glavnem poraščene z vegetacijo, sestavljeno iz številnih raznovrstnih rastlin.

4. Površine na prostem zagotavljajo pticam zadostno število zaščitnih objektov ali zatočišč ali grmovja ali dreves, porazdeljenih po vseh površinah na prostem, da se zagotovi, da ptice na uravnotežen način uporabljajo celotno prosto območje.

5. Vegetacija na površini na prostem se redno vzdržuje, da se zmanjša možnost presežkov hranilnih snovi.

6. Katera koli točka površine na prostem ni oddaljena več kot 150 m od najbližje vhodne/izhodne odprtine na objektu za rejo perutnine. Vendar pa je dovoljena razširitev do 350 m od najbližje odprtine na zgradbi, če je zadostno število zatočišč pred neugodnimi vremenskimi razmerami in plenilci enakomerno razporejenih po celotni površini na prostem z najmanj štirimi zatočišči na hektar. Za gosi površine na prostem pticam omogočajo, da zadovoljijo svoje potrebe po krmljenju s travo.

ODDELEK 5

KUNCI

Člen 17

Najkrajše obdobje za hranjenje z materinim mlekom

Najkrajše obdobje iz točke 1.4.1(g) dela II Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848 za hranjenje kuncev, ki še sesajo, po možnosti z materinim mlekom, je 42 dni po rojstvu.

Člen 18

Gostota živali ter najmanjša velikost zaprtih površin in zunanjih površin

Za kunce sta gostota živali in najmanjša velikost zaprtih površin in zunanjih površin določeni v delu V Priloge I.

Člen 19

Značilnosti in tehnične zahteve za premične ali nepremične objekte

1. V pašnem obdobju so kunci nameščeni v premičnih objektih na pašnikih ali v nepremičnih objektih z dostopom do pašnikov.

2. Zunaj pašnega obdobja so kunci lahko nameščeni v nepremičnih objektih z dostopom do zunanjega prostora za gibanje po vegetaciji, po možnosti pašniku.

3. Premični objekti na pašnikih se kar najbolj pogosto premikajo, da se zagotovi čim boljša izraba pašnikov, in so izdelani tako, da se kunci lahko pasejo na pašniku na tleh.

Člen 20

Lastnosti in tehnične zahteve za zaprte in zunanje površine

1. Zaprte površine v nepremičnih in premičnih objektih so izdelane tako, da:

(a)	njihova višina zadošča, da lahko kunci stojijo z ušesi pokonci;

(b)	se lahko namestijo različne skupine kuncev in se ob prehodu v fazo pitanja lahko ohrani celovitosti legla;

(c)	je mogoče samce ter breje in reproduktivne samice ločiti od skupine zaradi posebnih razlogov v zvezi z dobrobitjo živali in za omejeno obdobje, pod pogojem, da lahko ohranijo očesni stik z drugimi kunci;

(d)	se lahko samica umakne iz gnezda in se vrne vanj za dojenje mladičev;

(e)

zagotavljajo:

(i)	pokrito zatočišče, vključno s temnimi skrivališči, v zadostnem številu za vse kategorije kuncev;

(ii)	dostop do gnezd za vse samice vsaj en teden pred pričakovanim datumom rojstva in vsaj do konca obdobja dojenja mladičev;

(iii)

dostop do gnezd za mladiče v zadostnem številu, in sicer do vsaj enega gnezda za vsako doječo samico z mladiči;

(iv)	material, ki kuncem omogoča, da ga glodajo.

2. Zunanje površine pri nepremičnih objektih so izdelane tako, da:

(a)	imajo dvignjene platforme, v zadostnem številu in enakomerno porazdeljene po najmanjši velikosti površine;

(b)	so obkrožene z ograjami, ki so dovolj visoke in globoke, da preprečijo pobeg s skakanjem ali kopanjem;

(c)	je, če obstajajo betonske površine na prostem, omogočen enostaven dostop do dela zunanjega prostora za gibanje po vegetaciji. Brez takega enostavnega dostopa se betonska površina ne sme vključiti v izračun najmanjše velikosti zunanje površine;

(d)

zagotavljajo:

(i)	pokrito zatočišče, vključno s temnimi skrivališči, v zadostnem številu za vse kategorije kuncev;

(ii)	material, ki kuncem omogoča, da ga glodajo.

Člen 21

Zahteve za vegetacijo in lastnosti površin na prostem

1. Vegetacija na zunanjem prostoru za gibanje se redno vzdržuje, tako da je privlačna za kunce.

2. V pašnem obdobju se pašniki redno menjavajo in upravljajo, tako da se optimizira paša kuncev.

POGLAVJE III

ŽIVALI IZ AKVAKULTURE

Člen 22

Podrobna pravila za živali iz akvakulture za posamezne vrste ali skupine vrst

Izvajalci dejavnosti, ki gojijo živali iz akvakulture, upoštevajo podrobna pravila za posamezne vrste ali skupine vrst iz Priloge II glede gostote staleža in posebnih značilnosti sistemov gojenja in zaprtih sistemov.

POGLAVJE IV

PREDELANA HRANA IN KRMA

Člen 23

Tehnike, ki so odobrene pri predelavi živil

1. Samo tehnike, ki spoštujejo načela iz poglavja II Uredbe (EU) 2018/848, zlasti ustrezna specifična načela, ki veljajo za predelavo ekološke hrane iz člena 7, ustrezna pravila iz poglavja III navedene uredbe in podrobna pravila za pridelavo iz dela IV Priloge II k navedeni uredbi, so odobrene pri predelavi živil v ekološki pridelavi.

2. Brez poseganja v točko 3 dela VI Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848 so tehnike z uporabo smole za izmenjavo in adsorpcijo ionov odobrene, kadar se uporabljajo za pripravo ekoloških surovin:

(a)	za proizvode iz točke (a) oziroma (b) člena 1(1) Uredbe (EU) št. 609/2013, če je njihova uporaba potrebna za izpolnjevanje zahtev navedene uredbe in aktov, sprejetih na podlagi člena 11(1) navedene uredbe, za zadevne proizvode, ali

(b)	za proizvode, ki jih ureja Direktiva 2006/125/ES, če je njihova uporaba potrebna za izpolnjevanje zahtev navedene direktive.

3. Kadar država članica meni, da bi bilo treba specifično tehniko oceniti glede skladnosti z načeli in pravili iz odstavka 1 ali da bi bilo treba za uporabo te tehnike v to uredbo vključiti nekatere posebne pogoje, lahko pozove Komisijo, naj izvede tako oceno. V ta namen obvesti Komisijo in druge države članice o dokumentaciji, v kateri so navedeni razlogi za takšno skladnost ali posebni pogoji, in zagotovi, da je ta dokumentacija javno dostopna, ob upoštevanju zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje o varstvu podatkov.

Komisija redno objavlja vse zahteve iz prvega pododstavka.

4. Komisija analizira dokumentacijo iz odstavka 3. Če se z analizo, ki jo je opravila Komisija, ugotovi, da je tehnika, opisana v dokumentaciji, v skladu z načeli in pravili iz odstavka 1, Komisija spremeni to uredbo, da se izrecno odobri tehnika iz dokumentacije ali se v to uredbo vključijo njeni posebni pogoji uporabe.

5. Komisija pregleda odobritev za tehnike za predelavo ekološke hrane, vključno z njihovim opisom in pogoji uporabe, kadar so na voljo novi dokazi ali če dokaze predloži država članica.

Člen 24

Tehnike, ki so odobrene za uporabo pri predelavi krme

1. Samo tehnike, ki spoštujejo načela iz poglavja II Uredbe (EU) 2018/848, zlasti ustrezna specifična načela, ki veljajo za predelavo ekološke krme iz člena 8, ustrezna pravila iz poglavja III navedene uredbe in podrobna pravila za pridelavo iz dela V Priloge II k navedeni uredbi in ki ne povrnejo lastnosti, izgubljenih med predelavo in skladiščenjem ekološke krme, ki ne popravljajo posledic malomarnosti pri predelavi ali bi lahko bile zavajajoče glede prave narave teh proizvodov, so odobrene pri predelavi živil v ekološki pridelavi.

2. Kadar država članica meni, da bi bilo treba specifično tehniko oceniti glede skladnosti z načeli in pravili iz odstavka 1 ali da bi bilo treba za uporabo te tehnike v to uredbo vključiti nekatere posebne pogoje, lahko pozove Komisijo, naj izvede tako oceno. V ta namen obvesti Komisijo in druge države članice o dokumentaciji, v kateri so navedeni razlogi za takšno skladnost ali posebni pogoji, in zagotovi, da je ta dokumentacija javno dostopna, ob upoštevanju zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje o varstvu podatkov.

Komisija redno objavlja vse zahteve iz prvega pododstavka.

3. Komisija analizira dokumentacijo iz odstavka 2. Če se z analizo, ki jo je opravila Komisija, ugotovi, da je tehnika, opisana v dokumentaciji, v skladu z načeli in pravili iz odstavka 1, Komisija spremeni to uredbo, da se izrecno odobri tehnika iz dokumentacije ali se v to uredbo vključijo njeni posebni pogoji uporabe.

4. Komisija pregleda odobritev za tehnike za predelavo ekološke krme, vključno z njihovim opisom in pogoji uporabe, kadar so na voljo novi dokazi ali če dokaze predloži država članica.

POGLAVJE V

PODATKI O RAZPOLOŽLJIVOSTI EKOLOŠKEGA RASTLINSKEGA RAZMNOŽEVALNEGA MATERIALA IN RASTLINSKEGA RAZMNOŽEVALNEGA MATERIALA IZ PREUSMERITVE, EKOLOŠKO VZREJENIH ŽIVALI IN EKOLOŠKO GOJENIH NEDORASLIH ORGANIZMOV IZ AKVAKULTURE NA TRGU

Člen 25

Informacije, ki jih zagotovijo države članice

1. Države članice zagotovijo informacije, ki se dajo na voljo v skladu s točko (a) člena 53(6) Uredbe (EU) 2018/848, iz podatkovne zbirke iz člena 26(1) ter iz sistemov iz člena 26(2) in, kadar je to ustrezno, iz člena 26(3) navedene uredbe v skladu s specifikacijami iz dela I Priloge III k tej uredbi.

2. Države članice zagotovijo informacije, ki se dajo na voljo v skladu s točko (b) člena 53(6) Uredbe (EU) 2018/848, glede odstopanj, odobrenih v skladu s točko 1.8.5 dela I Priloge II k navedeni uredbi ter točkama 1.3.4.3 in 1.3.4.4 dela II navedene priloge v skladu s specifikacijami iz dela II Priloge III k tej uredbi.

3. Države članice zagotovijo informacije, ki se dajo na voljo v skladu s točko (c) člena 53(6) Uredbe (EU) 2018/848, glede razpoložljivosti ekološke beljakovinske krme za perutnino in prašiče na trgu Unije in o odobritvah, podeljenih v skladu s točkama 1.9.3.1(c) in 1.9.4.2(c) dela II Priloge II k navedeni uredbi v odgovor na vprašalnik, ki ga Komisija vsako leto pošlje državam članicam.

4. Informacije iz odstavkov 1, 2 in 3 se predložijo v obliki in prek sistema, ki ju zagotovi Komisija. Navedene informacije se predložijo vsako leto do 30. junija in prvič do 30. junija 2022 za leto 2021.

5. Informacije iz odstavkov 1 in 2, prejete od držav članic v skladu s členom 53(6) Uredbe (EU) 2018/848, se vključijo v podatkovno zbirko iz člena 26(1) ter v sisteme iz člena 26(2) in, kadar je to ustrezno, iz člena 26(3) navedene uredbe.

POGLAVJE VI

KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE

Člen 26

Prehodne določbe

1. Z odstopanjem od oddelka 3 poglavja II te uredbe so gospodarstva ali pridelovalne enote s prašiči v prostorih, izdelanih, prenovljenih ali uporabljenih pred začetkom uporabe te uredbe v skladu z uredbama (ES) št. 834/2007 in (ES) št. 889/2008 in za katere je potrebna obsežna obnova zunanjih objektov za izpolnitev zahteve, da je vsaj polovica tal zunanjih površin polna, kot je določeno v členu 11 te uredbe, v skladu z navedenim členom najkasneje od 1. januarja 2029.

2. Z odstopanjem od oddelka 4 poglavja II te uredbe so gospodarstva ali pridelovalne enote z objekti za perutnino, izdelanimi, prenovljenimi ali uporabljenimi pred začetkom uporabe te uredbe v skladu z uredbama (ES) št. 834/2007 in (ES) št. 889/2008 in za katere je potrebna obnova prostorov za živali za izpolnitev zahteve glede skupne dolžine odprtin z notranjega objekta na verando iz točke (b) člena 15(2) te uredbe, v skladu z navedeno točko najkasneje od 1. januarja 2024.

3. Z odstopanjem od oddelka 4 poglavja II te uredbe so gospodarstva ali pridelovalne enote z objekti za perutnino z zunanjim delom zgradbe, izdelanimi, prenovljenimi ali uporabljenimi pred začetkom uporabe te uredbe v skladu z uredbama (ES) št. 834/2007 in (ES) št. 889/2008 in za katere je potrebno znatno zmanjšanje gostote živali na zaprtih površinah ali obnova zgradb za izpolnitev zahtev glede izračuna gostote živali in najmanjših zaprtih površin iz dela IV Priloge I k tej uredbi ob hkratnem upoštevanju točke (c) člena 15(2), v skladu z navedenimi določbami najkasneje od 1. januarja 2024.

4. Z odstopanjem od oddelka 4 poglavja II te uredbe so gospodarstva ali pridelovalne enote z objekti za perutnino, izdelanimi, prenovljenimi ali uporabljenimi pred začetkom uporabe te uredbe v skladu z uredbama (ES) št. 834/2007 in (ES) št. 889/2008 in za katere je potrebna obnova prostorov za živali ali zamenjava opreme za izpolnitev zahtev glede trdne pregrade iz točke (c) člena 15(3) ali zahteve o gredeh ali dvignjenih ravneh za sedenje iz člena 15(5) te uredbe, v skladu z navedenimi določbami najkasneje od 1. januarja 2024.

5. Z odstopanjem od oddelka 4 poglavja II te uredbe so gospodarstva ali pridelovalne enote z večnivojskimi objekti za perutnino, izdelanimi, prenovljenimi ali uporabljenimi pred začetkom uporabe te uredbe v skladu z uredbama (ES) št. 834/2007 in (ES) št. 889/2008 in za katere je potrebna obsežna prenova prostorov za živali ali zamenjava opreme za izpolnitev zahtev glede največjega števila nivojev in sistema za odstranjevanje gnoja iz točke (b) oziroma (c) člena 15(4) te uredbe, v skladu z navedenima točkama najkasneje od 1. januarja 2029.

6. Z odstopanjem od oddelka 4 poglavja II te uredbe so gospodarstva ali pridelovalne enote z objekti za perutnino, ki imajo površine na prostem, oddaljene več kot 150 m od najbližje vhodne/izhodne odprtine na objektu za rejo perutnine, izdelanimi, prenovljenimi ali uporabljenimi pred začetkom uporabe te uredbe v skladu z uredbama (ES) št. 834/2007 in (ES) št. 889/2008 in za katere so potrebne obsežne prilagoditve strukture objektov ali nakup dodatnih zemljišč za izpolnitev zahteve glede največje oddaljenosti iz člena 16(6) te uredbe, v skladu z navedeno določbo najkasneje od 1. januarja 2029.

7. Z odstopanjem od oddelka 2 dela IV Priloge I k tej uredbi so gospodarstva ali pridelovalne enote, na katerih se vzrejajo jarkice v objektih za perutnino, izdelanih, prenovljenih ali uporabljenih pred začetkom uporabe te uredbe v skladu z uredbama (ES) št. 834/2007 in (ES) št. 889/2008 in za katere so potrebne obsežne prilagoditve strukture objektov za perutnino ali nakup dodatnih zemljišč za izpolnitev pravil iz oddelka 2 dela IV Priloge I k tej uredbi, v skladu z gostoto živali in najmanjšo velikostjo zaprtih površin in zunanjih površin za jarkice in peteline lahkega tipa iz oddelka 2 dela IV Priloge I k tej uredbi, najkasneje od 1. januarja 2029.

Člen 27

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. marca 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 150, 14.6.2018, str. 1.

(2) Uredba (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, živilih za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo ter razveljavitvi Direktive Sveta 92/52/EGS, direktiv Komisije 96/8/ES, 1999/21/ES, 2006/125/ES in 2006/141/ES, Direktive 2009/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb Komisije (ES) št. 41/2009 in (ES) št. 953/2009 (UL L 181, 29.6.2013, str. 35).

(3) Direktiva Komisije 2006/125/ES z dne 5. decembra 2006 o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke (UL L 339, 6.12.2006, str. 16).

(4) Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

(5) Uredba Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L 250, 18.9.2008, str. 1).

(6) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

PRILOGA I

PRAVILA GLEDE GOSTOTE ŽIVALI TER NAJMANJŠE VELIKOSTI NOTRANJIH POVRŠIN IN ZUNANJIH POVRŠIN ZA ŽIVALI IZ POGLAVJA II

Del I: Gostota živali ter najmanjša velikost notranjih površin in zunanjih površin za govedo, ovce, koze in enoprste kopitarje iz člena 3

1. Govedo

	Notranje površine (neto površina, namenjena živalim)		Zunanje površine (za prosto gibanje, brez pašnikov)
	Najmanjša živa teža (kg)	m2/glavo	m2/glavo
	do 100	1,5	1,1
	do 200	2,5	1,9
	do 350	4,0	3
	nad 350	5 z najmanj 1 m2/100 kg	3,7 z najmanj 0,75 m2/100 kg
Krave molznice		6	4,5
Plemenski biki		10	30

2. Ovce in koze

	Notranje površine (neto površina, namenjena živalim)	Zunanje površine (za prosto gibanje, brez pašnikov)
	m2/glavo	m2/glavo
Ovce	1,5	2,5
Jagnjeta	0,35	0,5
Koze	1,5	2,5
Kozliči	0,35	0,5

3. Enoprsti kopitarji

	Notranje površine (neto površina, namenjena živalim)		Zunanje površine (za prosto gibanje, brez pašnikov)
	Najmanjša živa teža (kg)	m2/glavo [velikost boksov glede na višino konjev]	m2/glavo
Plemenski in pitovni enoprsti kopitarji	do 100	1,5	1,1
	do 200	2,5	1,9
	do 350	4,0	3
	nad 350	5 z najmanj 1 m2/100 kg	3,7 z najmanj 0,75 m2/100 kg

Del II: Gostota živali ter najmanjša velikost zunanjih površin za živali z rogovjem iz člena 6

Živali z rogovjem Vrsta	Najmanjša velikost zunanjih površin za posamezni ograjeni prostor ali oboro za rejo	Gostota živali – največje število odraslih živali (*1) na ha
Jelen sika Cervus nippon	1 ha	15
Damjak Dama dama	1 ha	15
Navadni jelen Cervus elaphus	2 ha	7
Davidov jelen Elaphurus davidianus	2 ha	7
Več kot ena vrsta živali z rogovjem	3 ha	7, če je navadni jelen ali Davidov jelen del črede; 15, če v čredi ni ne navadnega jelena ne Davidovega jelena

Del III: Gostota živali ter najmanjša velikost notranjih površin in zunanjih površin za prašiče iz člena 10

		Notranje površine (neto površina, na voljo prašičem, torej znotraj dimenzij, vključno s koriti, vendar brez hranilnic, v katerih prašiči ne morejo ležati)	Zunanje površine
	Najmanjša živa teža (kg)	m2/glavo	m2/glavo
Doječe svinje s pujski do odstavitve		7,5 na svinjo	2,5
Pitovni prašiči Tekači, pitanci, mladice, plemenski merjasci	ne več kot 35 kg	0,6	0,4
	več kot 35 kg, vendar ne več kot 50 kg	0,8	0,6
	več kot 50 kg, vendar ne več kot 85 kg	1,1	0,8
	več kot 85 kg, vendar ne več kot 110 kg	1,3	1
	več kot 110 kg	1,5	1,2
Plemenske samice Breje plemenske svinje		2,5	1,9
Plemenski samci Merjasec		6 10, če se staje uporabljajo za naravni pripust	8

Del IV: Gostota živali ter najmanjša velikost notranjih površin in zunanjih površin za perutnino iz člena 14 ter člena 15(2)(c) in člena 15(6) ter gredi ali dvignjenih ravni za sedenje iz člena 15(5)

1. Starši kokoši Gallus gallus, namenjeni za nesenje valilnih jajc za bodoče kokoši nesnice, in starši kokoši Gallus gallus, namenjeni za nesenje valilnih jajc za bodoče pitovne kokoši Gallus gallus:

Starost	≥ 18 tednov
Gostota živali in najmanjša velikost notranjih površin Največje število plemenskih ptic na m2 uporabne notranje površine objekta za rejo perutnine	6
Gredi za plemenske ptice za bodoče kokoši nesnice Najmanjše število cm gredi/ptico	18
Gnezda	7 samic na gnezdo ali, če gre za skupno gnezdo, 120 cm2/samico
Gostota živali in najmanjša velikost zunanjih površin Najmanjše število m2 na ptico na zunanji površini	4

2. Jarkice in petelini lahkega tipa:

Gostota živali in najmanjša velikost notranjih površin

Gostota živali na m2 uporabne notranje površine objekta za rejo perutnine

21 kg žive teže/m2

Gredi ali dvignjene ravni za sedenje ali oboje

katera koli kombinacija gredi ali dvignjenih ravni za sedenje ali obojega

z najmanj 10 cm gred/ptico

ali

najmanj 100 cm2 dvignjene ravni za sedenje/ptico

Gostota živali in najmanjša velikost zunanjih površin

Najmanjše število m2 na ptico na zunanji površini

3. Kokoši nesnice, vključno z linijami za dvojni namen, ki se vzrejajo za prirejo mesa in jajc:

Gostota živali in najmanjša velikost notranjih površin Največje število ptic na m2 uporabne notranje površine objekta za rejo perutnine	6
Gredi Najmanjše število cm gredi/ptico	18
Gnezda	7 kokoši nesnic na gnezdo ali, če gre za skupno gnezdo, 120 cm2/kokoš nesnico
Gostota živali in najmanjša velikost zunanjih površin Najmanjše število m2 na ptico na zunanji površini	4

4. Pitovna perutnina vrste Gallus gallus:

Gostota živali in najmanjša velikost notranjih površin Gostota živali na m2 uporabne notranje površine objekta za rejo perutnine	21 kg žive teže/m2
Gredi ali dvignjene ravni za sedenje ali oboje	katera koli kombinacija gredi ali dvignjenih ravni za sedenje ali obojega z najmanj 5 cm gred/ptico ali najmanj 25 cm2 dvignjene ravni za sedenje/ptico
Gostota živali in najmanjša velikost zunanjih površin za nepremične objekte Najmanjše število m2 na ptico na zunanji površini	4
Gostota živali in najmanjša velikost zunanjih površin za premične objekte Najmanjše število m2 na ptico na zunanji površini	2,5

5. Pitovna perutnina vrste Gallus gallus: kopuni in pulardi:

Gostota živali in najmanjša velikost notranjih površin

Gostota živali na m2 uporabne notranje površine objekta za rejo perutnine

21 kg žive teže/m2

Gredi ali dvignjene ravni za sedenje ali oboje

katera koli kombinacija gredi ali dvignjenih ravni za sedenje ali obojega

z najmanj 5 cm gred/ptico

ali najmanj 25 cm2 dvignjene ravni za sedenje/ptico

Gostota živali in najmanjša velikost zunanjih površin

Najmanjše število m2 na ptico na zunanji površini

6. Pitovna perutnina razen vrste Gallus gallus: purani Meleagris gallopavo, ki se tržijo celi za peko ali so namenjeni za razkosavanje:

Gostota živali in najmanjša velikost notranjih površin

Gostota živali na m2 uporabne notranje površine objekta za rejo perutnine

21 kg žive teže/m2

Gredi ali dvignjene ravni za sedenje ali oboje

katera koli kombinacija gredi ali dvignjenih ravni za sedenje ali obojega

z najmanj 10 cm gred/ptico

ali najmanj 100 cm2 dvignjene ravni za sedenje/ptico

Gostota živali in najmanjša velikost zunanjih površin

Najmanjše število m2 na ptico na zunanji površini

7. Pitovna perutnina razen vrste Gallus gallus: gosi Anser anser domesticus:

Gostota živali in najmanjša velikost notranjih površin

Gostota živali na m2 uporabne notranje površine objekta za rejo perutnine

21 kg žive teže/m2

Gostota živali in najmanjša velikost zunanjih površin

Najmanjše število m2 na ptico na zunanji površini

8. Pitovna perutnina razen vrste Gallus gallus: pekinške race Anas platyrhynchos domesticus, muškatne race Cairina moschata in hibridi ter mulardi Cairina moschata × Anas platyrhynchos:

Gostota živali in najmanjša velikost notranjih površin

Gostota živali na m2 uporabne notranje površine objekta za rejo perutnine

21 kg žive teže/m2

Gostota živali in najmanjša velikost zunanjih površin

Najmanjše število m2 na ptico na zunanji površini

4,5

9. Pitovna perutnina razen vrste Gallus gallus: pegatke Numida meleagris f. domestica:

Gostota živali in najmanjša velikost notranjih površin

Gostota živali na m2 uporabne notranje površine objekta za rejo perutnine

21 kg žive teže/m2

Gredi ali dvignjene ravni za sedenje ali oboje

katera koli kombinacija gredi ali dvignjenih ravni za sedenje ali obojega

z najmanj 5 cm gred/ptico

ali najmanj 25 cm2 dvignjene ravni za sedenje/ptico

Gostota živali in najmanjša velikost zunanjih površin

Najmanjše število m2/ptico na zunanji površini

Del V: Gostota živali ter najmanjša velikost notranjih površin in zunanjih površin za kunce iz člena 18

1. Za notranje površine

Notranje površine

(neto uporabna površina na žival razen platform m2/glavo) za površino za počitek

Nepremični objekti

Notranje površine

(neto uporabna površina na žival razen platform m2/glavo) za površino za počitek

Premični objekti

Doječe samice z mladiči do odstavitve

0,6 m2/samico z mladiči, če je živa teža samice pod 6 kg

0,72 m2/samico z mladiči, če je živa teža samice nad 6 kg

0,6 m2/samico z mladiči, če je živa teža samice pod 6 kg

0,72 m2/samico z mladiči, če je živa teža samice nad 6 kg

Breje in reproduktivne kunčje samice

0,5 m2/brejo ali reproduktivno samico, če je živa teža pod 6 kg

0,62 m2/brejo ali reproduktivno samico, če je živa teža nad 6 kg

0,5 m2/brejo ali reproduktivno samico, če je živa teža pod 6 kg

0,62 m2/brejo ali reproduktivno samico, če je živa teža nad 6 kg

Pitovni kunci od odstavitve do zakola

Nadomestni kunci (od konca pitanja do 6 mesecev)

0,2

0,15

Odrasli samci

0,6

1, če samec sprejema samice za parjenje

0,6

1, če samec sprejema samice za parjenje

2. Za zunanje površine

	Zunanje površine (zunanji prostor za gibanje po vegetaciji, po možnosti pašniku) (neto uporabna površina na žival razen platform m2/glavo) Nepremični objekti	Zunanje površine (neto uporabna površina na žival razen platform m2/glavo) Premični objekti
Doječe samice z mladiči do odstavitve	2,5 m2/samico z mladiči	2,5 m2/samico z mladiči
Breje/reproduktivne samice	2,5	2,5
Pitovni kunci od odstavitve do zakola Nadomestni kunci (od konca pitanja do 6 mesecev)	0,5	0,4
Odrasli samci	2,5	2,5

(*1) Dve živali z rogovjem, stari do 18 mesecev, štejeta za eno žival z rogovjem.

Zaprti sistem	Tradicionalni solni bazeni, preurejeni v enote za akvakulturo, in podobni kopenski ribniki na območju plimovanja
Sistemi gojenja	Obnavljanje vode mora biti zadostno, da se zagotovi dobrobit vrst. Najmanj 50 % nasipov mora imeti rastlinski pokrov. Potrebni so ribniki, ki se čistijo po principu mokrišč.
Največja gostota staleža	4 kg/m3