25.2.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 51/4


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/248

z dne 21. februarja 2020

o določitvi tehničnih smernic za inšpekcijski nadzor v skladu s členom 17 Direktive 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 889)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES (1) in zlasti člena 22(1)(c) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

člen 17 Direktive 2006/21/ES zahteva inšpekcijski nadzor na vseh objektih za ravnanje z odpadki iz člena 7 navedene direktive, da se zagotovi izpolnjevanje ustreznih pogojev dovoljenja. Da bi bil ta nadzor uspešen in učinkovit, je treba pristojnim organom zagotoviti ustrezna sredstva, neodvisnost od upravljavcev zadevnih objektov za ravnanje z odpadki, potrebne funkcije in pooblastila ter pravico do pomoči od upravljavcev. Dejavnosti nadzora bi morale zajemati tudi sodelovanje in usklajevanje med nacionalnimi organi, pristojnimi za zagotavljanje, da objekti za ravnanje z odpadki izpolnjujejo določbe iz Direktive 2006/21/ES.

(2)

Da bi bil nadzor učinkovit in proaktiven, je potrebno predhodno načrtovanje na podlagi načrtov inšpekcijskega nadzora, v katerih se odražajo tveganja, povezana z ustreznimi objekti za ravnanje z odpadki.

(3)

Ker objekti za ravnanje z odpadki iz člena 7 Direktive 2006/21/ES vključujejo objekte za ravnanje z odpadki, ki morajo imeti dovoljenje, in ker člen 7 določa, da noben objekt za ravnanje z odpadki ne sme obratovati, če nima dovoljenja, je treba v načrte inšpekcijskega nadzora vključiti objekte za ravnanje z odpadki, ki nimajo dovoljenja, čeprav bi ga morali imeti.

(4)

Države članice bi morale pri uporabi smernic za inšpekcijski nadzor ohraniti določeno polje proste presoje zaradi upoštevanja različnih okoliščin v posameznih objektih za ravnanje z odpadki, da se zagotovi, da so inšpekcijski nadzori sorazmerni zadevnim okoljskim in varnostnim tveganjem, povezanim z ustreznimi objekti za ravnanje z odpadki.

(5)

Za obravnavo različnih primerov morebitne neskladnosti z dovoljenji je treba načrtovati tako rutinski kot izredni inšpekcijski nadzor za odzivanje na resne pritožbe, nesreče, incidente in primere neskladnosti. Pri izvajanju inšpekcijskega nadzora bi morali inšpektorji upoštevati tudi ugotovitve inšpekcijskega nadzora, opravljenega v skladu z drugo veljavno zakonodajo EU, če bi lahko te ugotovitve nakazovale tudi na morebitne težave z zahtevami za dovoljenje iz člena 7 Direktive 2006/21/ES.

(6)

Zaradi učinkovitosti nadzora je treba del inšpekcijskih dejavnosti, zlasti obiske na kraju samem, izvajati nenapovedano.

(7)

Da bi omogočili oblikovanje sklepov na podlagi inšpekcijskih dejavnosti, zlasti obiskov na kraju samem, in zagotovili empirično podlago za prihodnji nadzor in druge povezane ukrepe, je treba vse inšpekcijske dejavnosti ustrezno dokumentirati, vključno z rednimi poročili o obiskih na kraju samem.

(8)

Da bi učinkovito zagotavljali skladnost s pogoji dovoljenja, bi morali z nadzorom spodbujati in omogočiti morebitne nadaljnje ukrepe za odzivanje na ugotovljene neskladnosti.

(9)

Ker se v različnih fazah obstoja zadevnega objekta za ravnanje z odpadki pojavljajo različna tveganja, bi morale tehnične smernice vsebovati podrobne določbe o različnih fazah življenjskega cikla objektov za ravnanje z odpadki iz člena 7 Direktive 2006/21/ES.

(10)

Objekti za ravnanje z odpadki kategorije A pomenijo potencialno večje tveganje, zato bi morale tehnične smernice vsebovati posebne določbe v zvezi s temi objekti.

(11)

Ukrepi iz te odločbe so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega v skladu s členom 23(2) Direktive 2006/21/ES –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sprejmejo se tehnične smernice za inšpekcijski nadzor v skladu s členom 17 Direktive 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta, določene v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 21. februarja 2020

Za Komisijo

Virginijus SINKEVIČIUS

Član Komisije


(1)  UL L 102, 11.4.2006, str. 15.


PRILOGA

TEHNIČNE SMERNICE ZA INŠPEKCIJSKI NADZOR OBJEKTOV ZA RAVNANJE Z ODPADKI

DEL A

Cilji

Te smernice določajo elemente, ki jih je treba upoštevati v zvezi z inšpekcijskim nadzorom objektov za ravnanje z odpadki iz člena 7 Direktive 2006/21/ES, ki ga morajo opraviti pristojni organi v skladu s členom 17 navedene direktive. Namen takega nadzora je zagotoviti, da vsi objekti za ravnanje z odpadki pridobijo zahtevano dovoljenje in izpolnjujejo ustrezne pogoje dovoljenja. Inšpekcijski nadzor je povezan z različnimi fazami življenjskega cikla objektov za ravnanje z odpadki.

Te smernice obravnavajo splošni okvir za izvajanje inšpekcijskega nadzora (del C), glavni poudarek inšpekcijskega nadzora v vsaki posamezni fazi življenjskega cikla objekta za ravnanje z odpadki (del D) in posebne elemente, pomembne za nadzor objektov kategorije A (del E).

DEL B

Opredelitev

V teh smernicah „inšpekcijski nadzor“ pomeni vse dejavnosti, ki jih izvaja pristojni organ ali se izvajajo v njegovem imenu, da se zagotovi skladnost objektov za ravnanje z odpadki iz člena 7 Direktive 2006/21/ES s pogoji dovoljenja, ki ga morajo pridobiti. Te dejavnosti lahko vključujejo zlasti:

oceno pomembnih okoljskih in varnostnih vprašanj ter tveganj, povezanih z objekti za ravnanje z odpadki,

izvajanje obiskov na kraju samem za pregled prostorov, pogojev na lokaciji, ustrezne opreme, vključno s tem, ali je njeno vzdrževanje primerno, ustreznih dokumentov in elektronskih podatkov, notranjih ukrepov in sistemov ter operativnih postopkov,

razgovore z zaposlenimi v objektu za ravnanje z odpadki,

izboljšanje znanja upravljavcev o ustreznih pravnih zahtevah in vplivih dejavnosti upravljavcev na okolje,

odvzem vzorcev,

po potrebi uporabo tehnik opazovanja zemlje in drugih oblik elektronskega nadzora, tudi tistih, ki vključujejo senzorje na kraju samem,

preverjanje notranjega spremljanja upravljavcev,

preverjanje dokumentov in elektronskih podatkov, vključno s poročili upravljavca, na načine, ki ne vključujejo obiskov na kraju samem,

preverjanje notranjih ukrepov, sistemov in operativnih postopkov upravljavca na načine, ki ne vključujejo obiskov na kraju samem,

preverjanje finančnih garancij ali enakovrednih jamstev,

evidentiranje stvarnih informacij o neskladnosti,

opredelitev razlogov za ugotovljeno neskladnost ter možnih vrst vplivov take neskladnosti na okolje in zdravje ljudi,

opis ugotovljenih neskladnosti, zlasti okoliščin (vključno z osebami), ki so povzročile neskladnost, da se čim natančneje opredelijo ukrepi, potrebni za zagotovitev skladnosti, in omogoči njihovo izvajanje, vključno s sodelovanjem in posredovanjem ugotovitev inšpekcijskega nadzora drugim ustreznim pristojnim organom.

Inšpekcijski nadzor, vključno z obiski na kraju samem, so lahko rutinski, kar pomeni, da se izvajajo v okviru rednih dejavnosti, in izredni, kar pomeni, da se izvajajo kot odziv na resne pritožbe ali preiskave resnih nesreč, incidentov in drugih primerov neskladnosti.

DEL C

Izvajanje podrobnih pregledov, preiskave in zbiranje informacij

1.   Pristojni organi

Upošteva se naslednje:

(a)

razpoložljivost pristojnih organov, odgovornih za inšpekcijski nadzor, na celotnem ozemlju države članice in nad vsemi vrstami objektov za ravnanje z odpadki iz člena 7 Direktive 2006/21/ES;

(b)

neodvisnost pristojnih organov in njihova zmožnost izvedbe vseh nalog, potrebnih za izvajanje inšpekcijskega nadzora;

(c)

pooblastila pristojnih organov za izvajanje inšpekcijskega nadzora, vključno s pravico do vstopa v objekte ter pregledovanja ustreznih materialnih sredstev, dokumentov in elektronskih podatkov;

(d)

zadostnost sredstev, osebja in opreme, ki so pristojnemu organu na voljo za izvajanje inšpekcijskega nadzora;

(e)

mehanizmi, ki jih imajo pristojni organi vzpostavljene za sodelovanje in usklajevanje svojih dejavnosti z drugimi ustreznimi organi, zlasti z drugimi organi, odgovornimi za zagotavljanje skladnosti z dovoljenji, ki se zahtevajo v skladu z nacionalno okoljsko zakonodajo ali okoljsko zakonodajo Unije, ki se uporablja za objekte iz člena 7 Direktive 2006/21/ES ali se nanaša nanje;

(f)

raven znanja, izkušenj in kompetenc inšpektorjev, ki je potrebna za izvajanje inšpekcijskega nadzora, zlasti v zvezi z zasnovo, gradnjo, obratovanjem in zaprtjem objektov za ravnanje z odpadki;

(g)

organizacija usposabljanj za posodabljanje znanja inšpektorjev;

(h)

potrebna pomoč, ki jo morajo upravljavci zagotoviti pristojnim organom, da jim omogočijo izvajanje inšpekcijskega nadzora, vključno z obiski na kraju samem, odvzemom vzorcev in zbiranjem informacij, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog v skladu s členom 17 Direktive 2006/21/ES.

Pri izvajanju inšpekcijskega nadzora lahko pristojnim organom pomagajo neodvisni strokovnjaki, na katere lahko v skladu z nacionalno zakonodajo prenesejo inšpekcijske naloge, če strokovnjaki delujejo pod nadzorom pristojnega organa. Pristojni organ določi minimalne kvalifikacije strokovnjakov in oceni, ali so te kvalifikacije izpolnjene. Poleg tega preveri, da strokovnjaki nimajo osebnih koristi od rezultata inšpekcijskega nadzora.

2.   Organizacija inšpekcijskega nadzora

2.1   Načrti inšpekcijskega nadzora

Upošteva se naslednje:

(a)

vnaprejšnje načrtovanje inšpekcijskega nadzora z oblikovanjem načrta ali načrtov na ustrezni upravni ravni, ki temeljijo na splošni oceni ustreznih okoljskih in varnostnih vprašanj in tveganj v zvezi z objekti za ravnanje z odpadki ter, če so informacije o skladnosti že na voljo, na celoviti oceni skladnosti objektov za ravnanje z odpadki, ki delujejo na območju, zajetem v načrtu. Te načrte je mogoče vključiti v druge načrte inšpekcijskega nadzora ali jih združiti z njimi, kadar je to ustrezno;

(b)

redno pregledovanje in po potrebi posodabljanje načrtov inšpekcijskega nadzora;

(c)

vključitev vseh objektov za ravnanje z odpadki iz člena 7 Direktive 2006/21/ES v načrte inšpekcijskega nadzora;

(d)

zagotovitev, da vsak načrt inšpekcijskega nadzora vključuje:

(i)

splošno oceno ustreznih okoljskih in varnostnih vprašanj ter tveganj;

(ii)

geografsko območje, ki ga zajema načrt inšpekcijskega nadzora;

(iii)

seznam objektov za ravnanje z odpadki, zajetih v načrtu inšpekcijskega nadzora, ki imajo dovoljenje;

(iv)

sredstva za opredelitev objektov za ravnanje z odpadki iz člena 7 Direktive 2006/21/ES, ki obratujejo brez dovoljenja;

(v)

postopke za izvajanje rutinskega inšpekcijskega nadzora;

(vi)

postopke za izvajanje izrednega inšpekcijskega nadzora;

(vii)

postopke za izvajanje napovedanih in nenapovedanih obiskov na kraju samem;

(viii)

po potrebi dogovore o sodelovanju in usklajevanju med različnimi pristojnimi organi, odgovornimi za nadzor, ter med pristojnimi organi in drugimi organi, ki sodelujejo pri urejanju dovoljenj, zahtevanih v skladu z nacionalno okoljsko zakonodajo ali okoljsko zakonodajo Unije, ki se uporablja za objekte za ravnanje z odpadki iz člena 7 Direktive 2006/21/ES ali se nanaša nanje;

(ix)

informacije o človeških, finančnih in drugih virih, ki jih pristojni organ potrebuje za izvajanje načrta inšpekcijskega nadzora.

2.2   Rutinski inšpekcijski nadzor

Upošteva se naslednje:

(a)

izvajanje rutinskega inšpekcijskega nadzora v rednih časovnih presledkih na podlagi ustrezne ocene tveganja zadevnega objekta za ravnanje z odpadki;

(b)

ustrezna pogostost obiskov na kraju samem na podlagi ustrezne ocene tveganja zadevnega objekta za ravnanje z odpadki, pri čemer se upošteva tudi potencialno večje tveganje v zvezi z objekti kategorije A;

(c)

zagotovitev, da se pri oceni tveganja objektov za ravnanje z odpadki uporabljajo naslednja merila:

(i)

možni in dejanski učinki zadevnih objektov na zdravje ljudi in okolje ob upoštevanju ravni in vrst emisij, občutljivosti lokalnega okolja in tveganja nesreč, kot je podrobneje opredeljeno v najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT 5) referenčnega dokumenta BAT za ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti (1);

(ii)

evidenca o pretekli skladnosti;

(iii)

sodelovanje upravljavca objekta za ravnanje z odpadki v sistemu okoljskega upravljanja (EMS), kot je podrobneje določen v BAT 1 referenčnega dokumenta o najboljših razpoložljivih tehnikah za ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti (MWEI BREF);

(d)

inšpektor po potrebi zabeleži ustrezne ugotovitve inšpekcijskih nadzorov, izvedenih v skladu z drugo veljavno zakonodajo Unije;

(e)

upravljavec pri obiskih na kraju samem, ki so napovedani, prejme časovni razpored obiska ter podrobnosti o informacijah in morebitni drugi pomoči, ki jih bo moral zagotoviti;

(f)

izvedba preiskave v primeru ugotovljene neskladnosti ali tveganja za skladnost, po potrebi z izmenjavo rezultatov preiskave z drugimi organi, predvsem zaradi:

(i)

zagotovitve opisa neskladnosti ali tveganja v zvezi s skladnostjo, pojasnitve vzrokov ter vpliva na okolje in zdravje ljudi ter zlasti razjasnitve okoliščin (vključno z osebami), ki so povzročile neskladnost;

(ii)

zagotovitve stvarne podlage za spodbujanje in omogočanje ustreznih odzivov za odpravo ugotovljene neskladnosti in preprečevanja prihodnjih neskladnosti, po potrebi tudi z dodatnim inšpekcijskim nadzorom, ukrepi za izboljšanje stanja, ki jih sprejme upravljavec, posodobitvijo pogojev dovoljenja, začasnim odvzemom dovoljenja ali uporabo sankcij;

(g)

izvedba dodatnih inšpekcijskih dejavnosti v primeru začasnega prenehanja obratovanja objekta za ravnanje z odpadki zaradi neizpolnjevanja pogojev dovoljenja, da se dosežejo okoljski in drugi rezultati, ki naj bi bili zagotovljeni na podlagi pogojev dovoljenja.

2.3   Izredni inšpekcijski nadzor

Upošteva se naslednje:

(a)

izvedba izrednega inšpekcijskega nadzora, vključno z obiski na kraju samem, čim prej po tem, ko pristojni organ prejme resne pritožbe v zvezi z neskladnostjo z zahtevami iz dovoljenja ali je kako drugače obveščen o resni nesreči, incidentu ali neskladnosti, ne glede na to, ali je treba te dogodke prijaviti v skladu s členom 11(3) ali členom 12(6) Direktive 2006/21/ES, predvsem zaradi:

(i)

pojasnitve vzrokov dogodka, njegovih vplivov na okolje in zdravje ljudi ter zlasti pojasnitve okoliščin (vključno z osebami), ki so povzročile neskladnost;

(ii)

zagotovitve stvarne podlage za spodbujanje in omogočanje ustreznih odzivov za odpravo ugotovljenih neskladnosti in preprečevanja prihodnjih nesreč, incidentov ali primerov neskladnosti, po potrebi tudi z dodatnim inšpekcijskim nadzorom, ukrepi za izboljšanje stanja, ki jih sprejme upravljavec, posodobitvijo pogojev dovoljenja, začasnim odvzemom dovoljenja ali uporabo sankcij;

(b)

inšpektor po potrebi zabeleži ustrezne ugotovitve inšpekcijskih nadzorov, izvedenih v skladu z drugo veljavno zakonodajo Unije;

(c)

čimprejšnja izvedba izrednega inšpekcijskega nadzora v zvezi s ponovno obravnavo ali posodobitvijo dovoljenja, po potrebi še pred ponovno obravnavo ali posodobitvijo dovoljenja.

2.4   Nenapovedani obiski na kraju samem

Upošteva se naslednje:

(a)

izvedba ustreznega števila nenapovedanih obiskov na kraju samem, zlasti kadar je to pomembno za odkrivanje težav ali izpostavljenosti tveganju ali zaradi potrebe po odzivanju na izredne razmere;

(b)

obravnava zdravstvenih, okoljskih in varnostnih pomislekov ter morebitne potrebe po prisotnosti operativnega osebja objekta za ravnanje z odpadki na sami lokaciji pri odločitvah v zvezi z nenapovedanimi obiski na kraju samem, kolikor je to mogoče.

3.   Dokumentiranje inšpekcijskega nadzora

3.1   Dokumentiranje inšpekcijskih dejavnosti, vključno z obiski na kraju samem

Upošteva se naslednje:

(a)

ustrezno dokumentiranje vseh inšpekcijskih dejavnosti;

(b)

priprava pisnega poročila o obisku na kraju samem po vsakem obisku na kraju samem v objektu za ravnanje z odpadki, ki se nato v prepoznavni obliki shrani v enostavno dostopni in ustrezno vzdrževani zbirki podatkov;

(c)

vključenost namena nadzora, zbranih podatkov, informacij in ugotovitev, njihove ocene ter sklepa o tem, ali obrat za ravnanje z odpadki izpolnjuje ustrezne pogoje dovoljenja in ali bi bilo treba sprejeti nadaljnje ukrepe, v poročilu o obisku na kraju samem;

(d)

dokončanje poročila o obisku na kraju samem v dveh mesecih po obisku objekta, razen v primeru resnejših ugotovitev med obiskom na kraju samem, zaradi česar je morda potreben drugačen rok;

(e)

zagotovitev možnosti upravljavcu, da pred dokončno pripravo poročila o obisku na kraju samem ali po njej predloži pripombe;

(f)

zagotovitev javne dostopnosti rezultatov obiska na kraju samem in po potrebi drugih inšpekcijskih dejavnosti v skladu z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2).

DEL D

Glavni poudarek inšpekcijskega nadzora v različnih fazah življenjskega cikla objektov za ravnanje z odpadki

1.   Nadzor novih objektov za ravnanje z odpadki pred začetkom odlaganja

Pri inšpekcijskem nadzoru se upošteva naslednje:

(a)

izvajanje ukrepov za zmanjšanje vpliva na okolje med obratovanjem in po zaprtju, po potrebi vključno s čiščenjem kontaminirane vode in izcednih vod z odlagališča;

(b)

skladnost lokacije, načrtov in gradnje objekta za ravnanje z odpadki z varnostnimi in okoljskimi elementi iz dovoljenja;

(c)

vsebina, razpoložljivost in učinkovitost sistema notranjega spremljanja za redno spremljanje in samonadzor upravljavcev ter načrtovanega poročanja o podatkih o spremljanju pristojnemu organu;

(d)

izvajanje načrtovanih ukrepov za upravljanje, vzdrževanje in nadzorovanje, ki naj bi zagotovili fizikalno stabilnost objekta ter kratkoročno ali dolgoročno preprečili onesnaževanje oziroma kontaminacijo tal, zraka, površinskih voda ali podzemne vode in čim bolj omejili razvrednotenje krajine;

(e)

razpoložljivost zadostnih človeških virov in usposobljenost osebja, odgovornega za okoljsko upravljanje in varnost objekta za ravnanje z odpadki;

(f)

ustreznost načrta postopkov za zaprtje iz člena 5(3)(f) Direktive 2006/21/ES;

(g)

ustreznost finančne garancije ali enakovrednega jamstva v smislu zneska in oblike, kadar pristojni organ zahteva finančno garancijo ali enakovredno jamstvo; ali je treba razvrstitev objekta za ravnanje z odpadki v kategorijo A ponovno pregledati in potrditi;

(h)

skladnost s katerimi koli drugimi pogoji dovoljenja in drugimi ustreznimi zahtevami iz Direktive 2006/21/ES.

2.   Inšpekcijski nadzor objektov za ravnanje z odpadki med obratovanjem

Pri inšpekcijskem nadzoru se upošteva naslednje:

(a)

škodljivi učinki objekta za ravnanje z odpadki na okolje in zdravje ljudi ter sprejeti ukrepi za zmanjšanje vpliva na okolje; zlasti primernost gradnje, upravljanja in vzdrževanja objekta za ravnanje z odpadki, da se zagotovi njegova fizikalna stabilnost in kratkoročno ali dolgoročno prepreči onesnaževanje oziroma kontaminacija tal, zraka, površinskih voda ali podzemne vode ter da se čim bolj omeji razvrednotenje krajine, pri čemer se upošteva skladnost teh učinkov s pogoji dovoljenja in informacijami v presoji vplivov na okolje, če je ta presoja potrebna;

(b)

skladnost količin, značilnosti in klasifikacije odpadkov, odloženih v objektu za ravnanje z odpadki, z elementi iz dovoljenja;

(c)

skladnost ocenjenega nastajanja izcednih vod iz odloženih odpadkov, vključno z vsebnostjo onesnaževal v izcednih vodah, in vodne bilance objekta za ravnanje z odpadki z elementi iz dovoljenja;

(d)

strukturne in operativne spremembe objekta za ravnanje z odpadki: preverjanje (1) gospodarjenja z vodo, (2) kakovosti geotehničnih gradbenih dejavnosti (npr. postavitev pregrade, gradnja nasipov), (3) upravljanja geotehničnih varnostnih sistemov (npr. pokrivna plast, spremljanje stabilnosti in varnosti), (4) količin in značilnosti odloženih odpadkov v primerjavi s projekcijami v načrtu ravnanja z odpadki, (5) nastajanja izcednih vod, vključno z vsebnostjo onesnaževalca v izcednih vodah v primerjavi s projekcijami v načrtu ravnanja z odpadki, (6) vodne bilance objekta za ravnanje z odpadki v primerjavi s projekcijami iz načrta ravnanja z odpadki in (7) tehnik, ki se uporabljajo za okoljsko upravljanje in upravljanje varnosti ter spremljanje okolja, in ustreznosti teh dejavnosti;

(e)

sprejetje priporočenih ukrepov ali ukrepov, naloženih po prejšnjem nadzoru;

(f)

poročila in izjave o pregledih okolja in varnosti, če so zahtevani v dovoljenju;

(g)

rezultati, celovitost, upravljanje in uspešnost programa za notranje spremljanje, namenjenega rednemu spremljanju, in za poročanje o vseh podatkih o spremljanju (če je primerno) pristojnemu organu;

(h)

vidne nepravilnosti na kraju samem;

(i)

reprezentativnost vzorčenja in opis značilnosti rudarskih odpadkov;

(j)

vloge, odgovornosti in kompetence osebja, odgovornega za okoljsko in varnostno upravljanje objekta za ravnanje z odpadki, ter razpoložljivost zadostnih človeških virov in usposabljanje za osebje;

(k)

postopki za obveščanje pristojnega organa o dogodkih, ki bi lahko vplivali na stabilnost objekta za ravnanje z odpadki, in vseh pomembnih škodljivih učinkih na okolje, ki jih razkrijejo ustrezni postopki nadzora in spremljanja stanja;

(l)

ustreznost načrta postopkov za zaprtje iz člena 5(3)(f) Direktive 2006/21/ES in skladnost vseh ukrepov za postopno zaprtje, določenih v načrtu;

(m)

ustreznost zneska in oblike finančne garancije ali enakovrednega jamstva glede na izračunane stroške za obveznosti upravljavca iz dovoljenja, vključno z ureditvami v zvezi z zaprtjem in po zaprtju ter sanacijo prizadetega zemljišča, kadar pristojni organ zahteva finančno garancijo ali enakovredno jamstvo;

(n)

(ne)razvrstitev objekta za ravnanje z odpadki kot objekta kategorije A;

(o)

skladnost s katerimi koli drugimi pogoji dovoljenja in drugimi ustreznimi zahtevami iz Direktive 2006/21/ES.

3.   Zadnji inšpekcijski nadzor objekta za ravnanje z odpadki v skladu s členom 12(3) Direktive 2006/21/ES

Pri inšpekcijskem nadzoru se upošteva naslednje:

(a)

škodljivi učinki objekta za ravnanje z odpadki na okolje in zdravje ljudi ter ukrepi, sprejeti za zmanjšanje tega vpliva po zaprtju, po potrebi vključno s čiščenjem kontaminirane vode in izcednih vod iz odlagališča;

(b)

izvajanje načrta postopkov za zaprtje iz člena 5(3)(f) Direktive 2006/21/ES;

(c)

sanacija zemljišča, prizadetega zaradi objekta za ravnanje z odpadki;

(d)

ustreznost načrta in ureditev za vzdrževanje, spremljanje stanja, nadzorovanje in korektivne ukrepe v fazi po zaprtju objekta za ravnanje z odpadki, vključno z delovanjem in primernostjo opreme za spremljanje, nadzor in kontrolo;

(e)

ustreznost zneska in oblike finančne garancije ali enakovrednega jamstva glede na izračunane stroške za obveznosti upravljavca iz dovoljenja, vključno z dokončanjem ureditev v zvezi z zaprtjem in po zaprtju ter preostalo sanacijo prizadetega zemljišča, kadar pristojni organ zahteva finančno garancijo ali enakovredno jamstvo;

(f)

(ne)razvrstitev objekta za ravnanje z odpadki kot objekta kategorije A;

(g)

skladnost s katerimi koli drugimi pogoji dovoljenja in drugimi ustreznimi zahtevami iz Direktive 2006/21/ES.

4.   Inšpekcijski nadzor objektov za ravnanje z odpadki po zaprtju za objekte, zaprte po 1. maju 2008

Pri inšpekcijskem nadzoru se upošteva naslednje:

(a)

škodljivi učinki objekta za ravnanje z odpadki na okolje in zdravje ljudi ter ukrepi, sprejeti za zmanjšanje tega vpliva po zaprtju, po potrebi vključno s čiščenjem kontaminirane vode in izcednih vod iz odlagališča;

(b)

po potrebi ujemanje med škodljivimi učinki iz točke (a) na eni strani ter pogoji dovoljenja in informacijami iz presoje vplivov na okolje na drugi strani;

(c)

skladnost nastajanja izcednih vod iz odloženih odpadkov, vključno z vsebnostjo onesnaževal v izcednih vodah, in vodne bilance objekta za ravnanje z odpadki ter po potrebi obdelave kontaminirane vode in izcednih vod z elementi iz dovoljenja;

(d)

izvajanje načrta postopkov za zaprtje iz člena 5(3)(f) Direktive 2006/21/ES;

(e)

ustreznost načrta postopkov za zaprtje iz člena 5(3)(f) Direktive 2006/21/ES, zlasti v zvezi s potrebo po dodatnih ukrepih za zaprtje in sanacijo, ki temeljijo na oceni tveganja za okolje in vplivov na okolje;

(f)

sanacija zemljišča, prizadetega zaradi objekta za ravnanje z odpadki; ustreznost načrta in ureditev za vzdrževanje, spremljanje stanja, nadzorovanje in korektivne ukrepe v fazi po zaprtju objekta za ravnanje z odpadki, vključno z delovanjem in primernostjo opreme za spremljanje, nadzor in kontrolo, ter poročanja o vseh podatkih o spremljanju pristojnemu organu;

(g)

postopek za obveščanje pristojnega organa o dogodkih ali razvojih dogodkov, ki bi lahko vplivali na stabilnost objekta za ravnanje z odpadki, in vseh pomembnih škodljivih učinkih na okolje, ki jih razkrijejo ustrezni postopki nadzora in spremljanja stanja;

(h)

ustreznost zneska in oblike finančne garancije ali enakovrednega jamstva glede na izračunane stroške za obveznosti iz dovoljenja, vključno z dokončanjem ureditev po zaprtju, ukrepi za izboljšanje stanja in sanacijo prizadetega zemljišča, kadar pristojni organ zahteva finančno garancijo ali enakovredno jamstvo;

(i)

(ne)razvrstitev objekta za ravnanje z odpadki kot objekta kategorije A;

(j)

skladnost s katerimi koli drugimi pogoji dovoljenja in drugimi ustreznimi zahtevami iz Direktive 2006/21/ES.

DEL E

Dodatni elementi za inšpekcijski nadzor objektov za ravnanje z odpadki kategorije A

1.   Inšpekcijski nadzor pregrad objektov za ravnanje z odpadki kategorije A, ki vsebujejo jalovino, ki nastane pri bogatenju

Poleg ustreznih elementov, navedenih v delu D, mora inšpektor ob inšpekcijskem nadzoru pregrad objektov za ravnanje z odpadki kategorije A, ki vsebujejo jalovino, ki nastane pri bogatenju, upoštevati naslednje:

(a)

vrsto in stanje zaščite pred erozijo;

(b)

ustreznost hidrološkega modela, kot je vodna bilanca, razpoložljivo nadvodje (navpična razdalja (višina) med običajno maksimalno obratovalno ravnjo bazena in vrhom pregrade);

(c)

sestavo, stanje in strukturno celovitost brežine, kot so prisotnost depresivnih območij, gostota jalovine, ki nastane pri bogatenju, nadzor prahu;

(d)

spremembe v vrhu in nagibu pregrade pri primerjavi sedanjega stanja pregrade s stanjem ob zasnovi;

(e)

delovanje in stanje drenažnega sistema ter njegovih geotehničnih struktur (kot so geomembrane, pregrade) ter opreme (kot je spremljanje strukture pregrad);

(f)

območja puščanja in pronicanja ter količino izpuščenega materiala;

(g)

vse zaznane poškodbe;

(h)

drevesa in rastlinje na pregradi.

2.   Inšpekcijski nadzor ureditev izpusta v objektih za ravnanje z odpadki kategorije A, ki vsebujejo jalovino, ki nastane pri bogatenju

Poleg ustreznih elementov, navedenih v delu D, mora inšpektor pri inšpekcijskem nadzoru ureditev izpusta v objektih za ravnanje z odpadki kategorije A, ki vsebujejo jalovino, ki nastane pri bogatenju, in delovanja takih ureditev izpusta upoštevati naslednje:

(a)

ustreznost dostopa do odtočnih cevi in mest izpusta;

(b)

poškodbe gradbene in nadzorne opreme;

(c)

puščanje skozi ureditve izpusta in okoli njih;

(d)

erozijo pri iztoku;

(e)

rastlinje v ureditvah izpusta ali blizu njih;

(f)

opremo za regulacijo izpusta;

(g)

ureditve izpusta v izrednih razmerah;

(h)

pomožno napajanje z električno energijo;

(i)

stopnjo povečanja izpustov v usedalni bazen jalovine in povezano stopnjo višanja gladine bazena (v metrih na leto);

(j)

namestitveni sistem za jalovino;

(k)

sistem gospodarjenja z vodo.

3.   Inšpekcijski nadzor v objektih za ravnanje z odpadki kategorije A, ki vsebujejo odpadno kamenje

Poleg ustreznih elementov, navedenih v delu D, mora inšpektor pri inšpekcijskem nadzoru objektov za ravnanje z odpadki kategorije A, ki vsebujejo odpadno kamenje, upoštevati naslednje:

(a)

izpostavljenost kamenja vremenskim vplivom;

(b)

kakovost in količina pronicajoče vode;

(c)

ustreznost sprejetih ukrepov za zmanjšanje vplivov objektov za ravnanje z odpadki, ki vsebujejo odpadno kamenje, na okolje;

(d)

pravilnost in učinkovitost dejavnosti sanacije glede na ustrezne pravne obveznosti.


(1)  http://eippcb.jrc.ec.europa.eu/reference/BREF/jrc109657_mwei_bref_-_for_pubsy_online.pdf.

(2)  Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).