6.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 258/24

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 7. julija 2016 na podlagi člena 5 Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta („osnovna uredba“) začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Brazilije, Irana, Rusije, Srbije in Ukrajine („zadevne države“) v Unijo. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije  (2) („obvestilo o začetku“).

(2)

Preiskava se je začela na podlagi pritožbe, ki jo je 23. maja 2016 v imenu več kot 90 % celotne proizvodnje nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla v Uniji, vložilo Združenje evropskih jeklarjev („združenje Eurofer“ ali „pritožnik“).

(3)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je izrecno obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, organe zadevnih držav, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce in združenja, za katere je znano, da jih zadeva začetek tega postopka, ter jih povabila k sodelovanju.

(4)

Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(5)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(6)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje in prodaje ter obenem zagotovila geografsko razpršenost. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca, vendar ni prejela nobenih pripomb.

(7)

Tako je nastal končni vzorec, sestavljen iz šestih proizvajalcev Unije iz petih držav članic, ki predstavlja več kot 45 % proizvodnje Unije.

(8)

Komisija je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, opredeljene v obvestilu o začetku, da bi se lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec. Vseh sedem uvoznikov, ki so se javili, je bilo članov konzorcija, imenovanega „Konzorcij uvoznikov vroče valjanih ploščatih izdelkov“ („Konzorcij“). Konzorcij je za namen preiskave ustanovilo ad hoc več kot 30 uporabnikov in nepovezanih uvoznikov, ki so večinoma, vendar ne samo iz Italije. V glavnem so MSP.

(9)

Družba Stemcor London Ltd, ki je članica Konzorcija, se je s predložitvijo izpolnjenega vprašalnika prostovoljno javila, da bo v celoti sodelovala. Ta nepovezani uvoznik je imel sedež v Londonu v Združenem kraljestvu in je v obdobju preiskave trgoval z zadevnim izdelkom v vrednosti, ki je presegla 30 milijonov GBP. Pri tem nepovezanem uvozniku je bil opravljen obisk na kraju samem.

(10)

Ker je število znanih proizvajalcev izvoznikov v Iranu, Rusiji, Srbiji in Ukrajini majhno, za navedene države ni bilo predvideno vzorčenje.

(11)

Zaradi potencialno velikega števila proizvajalcev izvoznikov v Braziliji je Komisija vse proizvajalce izvoznike v Braziliji pozvala, naj predložijo informacije iz obvestila o začetku, da bi se lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno in, če je, da bi izbrala vzorec. Poleg tega je Stalno misijo Brazilije pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(12)

Pet proizvajalcev je predložilo informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je ugotovila, da sta bili dve od teh družb povezani, zato ju je štela za enega proizvajalca izvoznika (skupino).

(13)

Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila o izbiri vzorca opravljena posvetovanja z vsemi znanimi proizvajalci izvozniki in organi Brazilije. Prejete niso bile nobene pripombe.

(14)

Izbrani vzorec predstavlja 97,3 % vsega izvoza Brazilije v Unijo, kot so poročali štirje sodelujoči proizvajalci izvozniki.

(15)

Komisija je vprašalnike poslala pritožniku, vsem vzorčenim proizvajalcem Unije, vsem znanim proizvajalcem izvoznikom v Iranu, Rusiji, Srbiji in Ukrajini ter trem vzorčenim proizvajalcem v Braziliji, uporabnikom in uvoznikom, ki so se javili v roku iz obvestila o začetku.

(16)

Izpolnjene vprašalnike je prejela od združenja Eurofer, šestih vzorčenih proizvajalcev Unije in njihovih povezanih storitvenih centrov za jeklarstvo, enega uporabnika v imenu Konzorcija, enega vzorčenega nepovezanega uvoznika in devetih skupin proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav.

(17)

Konzorcij je po začetku tega postopka prav tako predložil pripombe. Poleg tega je po začetku postopka pripombe predložilo več drugih uporabnikov, večinoma s Poljske in iz baltskih držav, Konfederacija delodajalcev iz Latvije ter Združenje strojne in kovinsko predelovalne industrije Latvije.

(18)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za določitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(19)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2015 do 30. junija 2016 („obdobje preiskave“). Proučevanje gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2013 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(20)

Pritožnik je 11. oktobra 2016 vložil zahtevek za registracijo uvoza nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla iz zadevnih držav v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe. Pritožnik je 21. novembra 2016 predložil posodobljene uvozne podatke v zvezi s svojim zahtevkom za registracijo. Komisija je po skrbni analizi zahtevka in podpornih podatkov ugotovila, da so pogoji za registracijo izpolnjeni samo za uvoz iz Brazilije in Rusije.

(21)

Skladno s tem je Komisija 6. januarja 2017 objavila Izvedbeno uredbo Komisije o obvezni registraciji uvoza nekaterih ploščatih vroče valjanih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugih legiranih jekel s poreklom iz Rusije in Brazilije (3) od 6. januarja 2017 naprej.

(22)

Komisija je 4. aprila 2017 vse zainteresirane strani z informativnim dokumentom („informativni dokument“) obvestila, da bo preiskavo nadaljevala, ne da bi uvedla začasne ukrepe za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav v Unijo. Informativni dokument je vseboval bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih se je Komisija odločila nadaljevati preiskavo brez uvedbe začasnih ukrepov.

(23)

Zainteresirane strani so po razkritju informativnega dokumenta predložile pisna stališča s pripombami glede razkritih informacij in ugotovitev. Zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bilo zaslišanje odobreno.

(24)

Dne 4. maja 2017 je potekalo zaslišanje pritožnika v prisotnosti pooblaščenca za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Dne 15. maja 2017 so potekala posvetovanja z dvema ruskima proizvajalcema izvoznikoma, in sicer družbama MMK in PAO Severstal. Dne 1. junija 2017 je potekalo zaslišanje Konzorcija. Dne 8. junija 2017 je potekalo drugo zaslišanje pritožnika. Zaslišanje ukrajinskega proizvajalca izvoznika Metinvest Group pa je potekalo 13. junija 2017.

(25)

Komisija je pred končno ugotovitvijo obravnavala vse ustne in pisne pripombe na informativni dokument, ki so jih predložile zainteresirane strani. Te pripombe so obravnavane v tej uredbi.

(26)

Poleg tega je Komisija prosila uporabnike, ki so se prijavili v začetni fazi, naj zagotovijo več podatkov o strojništvu in drugih sektorjih, da bi natančneje ocenila morebitni vpliv ukrepov na sektorje, ki so nižje v prodajni verigi in niso sektor cevi. Zainteresirane strani je pozvala, naj predložijo morebitne pripombe glede ustrezne oblike ukrepov.

(27)

Po razkritju informativnega dokumenta se je prijavilo 18 dodatnih uporabnikov in zahtevalo registracijo kot zainteresirane strani. Registracija kot zainteresirane strani je bila odobrena 17 uporabnikom od 18. Sedem od teh 18 uporabnikov je prosilo za anonimnost, ker se bojijo povračilnih ukrepov. Ta prošnja je bila odobrena šestim od sedmih. Preostali uporabnik ni bil registriran kot zainteresirana stran, saj kljub več opominom ni utemeljil svoje prošnje za anonimnost.

(28)

Poleg tega je Komisija nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za dokončne ugotovitve. Za ta namen je šestim vzorčenim proizvajalcem Unije, 74 uporabnikom (vključno s člani Konzorcija) in 12 združenjem uporabnikov poslala dodatne vprašalnike za obdobje po obdobju preiskave („obdobje po OP“).

(29)

Izpolnjene vprašalnike za obdobje po OP je poslalo vseh šest vzorčenih proizvajalcev Unije in 23 uporabnikov. Poleg tega sta dve od 12 združenj uporabnikov predložili dodatne informacije. Pritožnik, en proizvajalec Unije (4) in izbrani uporabniki (večinoma (5) na podlagi geografske razpršenosti) so bili obveščeni, da bodo prišle službe Komisije preveriti zadevne podatke na kraj sam.

(30)

Po tem je bilo pet dodatnih preveritvenih obiskov opravljenih v obdobju od 29. maja do 9. junija 2017 v prostorih naslednjih zainteresiranih strani v Evropski uniji:

(31)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala Komisija uvesti dokončne protidampinške ukrepe. Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem so lahko predložile svoja stališča v zvezi z dokončnim razkritjem.

(32)

Po dokončnem razkritju („dokončno razkritje“) 17. julija 2017 je 27. julija 2017 potekalo še eno zaslišanje pritožnika v prisotnosti pooblaščenca za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Na tem zaslišanju je združenje Eurofer zastavilo nekaj postopkovnih in vsebinskih vprašanj.

(33)

Kar zadeva postopek, je trdilo, da Komisija ni upoštevala priporočil pooblaščenca za zaslišanje v trgovinskih postopkih, ki jih je ta izdal po zaslišanju 4. maja 2017 (glej uvodno izjavo (24)). Pooblaščenec za zaslišanje je v svojem poročilu z dne 23. junija 2017 izrazil mnenje, da bi morale službe razkriti stopnje dampinga in škode pred izvedbo preskusa interesa Unije, „ne da bi bili v izračunih uporabljeni dejanski podatki“ (6). Poleg tega je službe Komisije pozval, „naj končni dokument pravočasno razkrijejo zainteresiranim stranem, da zagotovijo zadosten čas za pripombe, in sicer vsaj 30 dni namesto običajnih 10 dni“ (7).

(34)

Komisija je opozorila, da je priporočila pooblaščenca za zaslišanje prejela 23. junija 2017, kar je bilo blizu datuma dokončnega razkritja (17. julija 2017). Glede stopnje škode se je odločila, da ne bi bilo veliko koristi od razkritja neobdelanih podatkov brez osnovnih izračunov ob koncu junija kot dodatnega koraka, saj bi zainteresirane strani v vsakem primeru z dokončnim razkritjem v bližnji prihodnosti prejele celotne izračune o stopnji škode s celotnim dokončnim razkritjem. Združenje Eurofer je na zaslišanju 27. julija 2017 dejansko potrdilo, da je prejelo celovite informacije o stopnji škode v dokumentu o splošnem razkritju in da je to vprašanje postalo nepomembno. Glede roka za pripombe ob dokončnem razkritju je v členu 20(5) osnovne uredbe določeno, da se pripombe, poslane po dokončnem razkritju, upoštevajo samo, če prispejo „v roku, ki ga za vsak primer posebej določi Komisija in ki znaša vsaj deset dni“. Dokončno razkritje je bilo zainteresiranim stranem predloženo 17. julija 2017, rok za pripombe pa je bil 7. avgust 2017, tj. tri tedne. Čeprav je ta rok krajši od 30-dnevnega, ki ga je priporočil pooblaščenec za zaslišanje, je bilo vseeno dano na voljo dvakrat več časa od zakonskega minimuma. Po mnenju Komisije se je tako upoštevalo bistvo priporočila pooblaščenca za zaslišanje, in sicer da naj zagotovi „zadosten“ čas za pridobitev koristnih pripomb na dokument, v katerem so bile v velikem delu ponovljene informacije, ki jih je Komisija že dala stranem v informativnem dokumentu z dne 4. aprila (glej uvodno izjavo (22)).

(35)

Komisija se je glede vsebinskih vprašanj, navedenih pred pooblaščencem za zaslišanje, odločila, da jih bo obravnavala v ustreznih delih te uredbe v nadaljevanju, kot so bila ponovno postavljena v pisnih pripombah, prejetih ob dokončnem razkritju.

(36)

Zaslišanje iranskega proizvajalca izvoznika, in sicer Mobarakeh Steel Company, je potekalo 3. avgusta 2017. Iranski proizvajalec izvoznik je na zaslišanju opozoril na stvarno napako, storjeno pri izračunu njegovega dampinga. Proizvajalec izvoznik je pojasnil, da so bile nekatere vrednosti pomotoma zaokrožene, verjetno zaradi njihove dolžine.

(37)

Komisija je to zahtevo analizirala in ugotovila, da je pri izračunu dampinga za iranskega proizvajalca izvoznika dejansko prišlo do stvarne napake, ki jo je treba popraviti. Izračun dampinga in minimalno uvozno ceno je bilo treba zato preračunati, rezultat pa je bil naslednji: spremenjena stopnja dampinga in stopnja protidampinške dajatve za družbo Mobarakeh Steel Company je znašala 17,9 %, zato je spremenjena minimalna uvozna cena, prilagojena za zvišanje cen surovin, znašala 468,49 EUR na tono.

(38)

Vse strani so bile ustrezno obveščene o tej spremembi z dodatnim dokončnim razkritjem dne 4. avgusta 2017 in pozvane, naj predložijo pripombe nanj.

(39)

Komisija je pred končno ugotovitvijo obravnavala vse ustne in pisne pripombe na dokončno razkritje in dodatno dokončno razkritje, ki so jih predložile zainteresirane strani. Te pripombe so obravnavane v tej uredbi in ugotovitve so po potrebi ustrezno spremenjene.

(40)

Vroče valjani ploščati izdelki iz jekla se proizvajajo z vročim valjanjem; gre za postopek oblikovanja kovin, pri katerem se vroča kovina vstavi med par ali več parov vročih valjev, da se stanjša in se njena debelina poenoti, pri čemer temperatura kovine presega njeno temperaturo rekristalizacije. Dobavijo se lahko v različnih oblikah: v kolobarjih (naoljeni ali nenaoljeni, luženi ali neluženi), razrezani (v ploščah) ali v ozkih trakovih.

(41)

Vroče valjani ploščati izdelki iz jekla se uporabljajo v glavnem za dva namena. So osnovni material za proizvodnjo različnih izdelkov iz jekla z dodano vrednostjo, ki so nižje v prodajni verigi, ki se začne s hladno valjanimi (8) ploščatimi in prevlečenimi izdelki iz jekla. Uporabljajo se tudi kot surovina v industriji, ki jo končni uporabniki kupujejo za različne uporabe, vključno z gradnjo (proizvodnja jeklenih cevi), ladjedelništvom, plinskimi rezervoarji, avtomobili, tlačnimi posodami in cevovodi za oskrbo z energijo.

(42)

Komisija je orodno jeklo in hitrorezno jeklo izključila iz obsega izdelka v protidampinškem postopku v zvezi z uvozom nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (9).

(43)

Ker v tej preiskavi ni bilo pripomb v zvezi z obsegom izdelka in podobnim izdelkom ter da bi bil obseg izdelka v različnih postopkih v zvezi z nekaterimi vroče valjanimi ploščatimi izdelki iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla isti, se je Komisija odločila izključiti orodno jeklo in hitrorezno jeklo iz obsega izdelka v tej zadevi.

(44)

Zainteresirane strani so bile o teh izključitvah obveščene v informativnem dokumentu. Komisija od tretjih strani v zvezi s tem ni prejela pripomb.

(45)

Zadevni izdelek („vroče valjani ploščati izdelki“) je torej opredeljen kot nekateri ploščato valjani izdelki iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla, v kolobarjih ali ne (vključno z „razrezanimi izdelki“ in „ozkimi trakovi“), vroče valjani, brez nadaljnje obdelave, neplatirani, neprevlečeni in neprekriti ter s poreklom iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine.

Zadevni izdelek ne zajema:

Zadevni izdelek se trenutno uvršča pod oznake KN 7208 10 00, 7208 25 00, 7208 26 00, 7208 27 00, 7208 36 00, 7208 37 00, 7208 38 00, 7208 39 00, 7208 40 00, 7208 52 10, 7208 52 99, 7208 53 10, 7208 53 90, 7208 54 00, 7211 13 00, 7211 14 00, 7211 19 00, ex 7225 19 10, 7225 30 90, ex 7225 40 60, 7225 40 90, ex 7226 19 10, 7226 91 91 in 7226 91 99.

(46)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne lastnosti ter enake osnovne uporabe:

(47)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila, da sta zadevni izdelek, ki ga proizvajajo in prodajajo zadevne države, ter izdelek, ki ga proizvaja in prodaja industrija Unije, podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(48)

Komisija v tem oddelku predstavlja splošno metodologijo, ki jo je uporabila za izračun dampinga. Če je upravičeno, so vprašanja, povezana z državo ali družbo, ki so pomembna za te izračune, obravnavana v spodnjih razdelkih za posamezne države.

(49)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje posameznih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

Normalna vrednost za nereprezentativne vrste (tj. tiste, pri katerih je domača prodaja predstavljala manj kot 5 % izvoza v Unijo ali ki se sploh niso prodajale na domačem trgu) je bila izračunana na podlagi proizvodnih stroškov za posamezno vrsto izdelka, h katerim se prištejejo zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške ter za dobiček. Za domačo prodajo v okviru običajnega poteka trgovine je bil za zadevne vrste izdelkov uporabljen dobiček na vrsto izdelka. Za vse druge transakcije, ki niso bile v okviru običajnega poteka trgovine, je bil uporabljen povprečni dobiček.

Komisija je nato opredelila, katere vrste izdelka, ki se prodajajo na domačem trgu, so enake ali podobne vrstam izdelka, ki se prodaja za izvoz v Unijo, ter proučila, ali je domača prodaja posameznega sodelujočega proizvajalca izvoznika vseh vrst izdelka reprezentativna v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo.

(50)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejanske domače prodajne cene.

(51)

Normalna vrednost je temeljila na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(52)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(53)

Normalna vrednost je temeljila na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave, če:

(54)

Če ni bilo prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine ali je ni bilo dovolj ali če določena vrsta izdelka na domačem trgu ni bila prodana v reprezentativnih količinah, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(55)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave prištelo naslednje:

(56)

Proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb, ki so delovale kot trgovci in/ali uvozniki.

(57)

Če je proizvajalec izvoznik zadevni izdelek izvažal neposredno neodvisnim strankam v Uniji, tudi prek trgovcev, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določena na podlagi plačanih ali plačljivih cen za zadevni izdelek, ko je bil prodan za izvoz v Unijo.

(58)

Če je proizvajalec izvoznik zadevni izdelek izvažal v Unijo prek povezane družbe, ki je delovala kot uvoznik, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe konstruirana na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji. Izvozna cena je bila v skladu z istim členom konstruirana tudi, če zadevni izdelek ni bil nadalje prodan v stanju, v katerem je bil uvožen. V takih primerih so bile prilagoditve cene izvedene za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s stroški PSA, in za dobiček.

(59)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(60)

Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost.

(61)

V obdobju preiskave je bilo v Braziliji pet proizvajalcev izvoznikov. Po izbiri vzorca je izvozna družba Aperam Inox América do Sul S.A. Komisiji pojasnila, da je pomotoma poročala o prodaji v Afriko, ki je bila samo v tranzitu prek Unije, kot o izvozu v Unijo. V obdobju preiskave zadevnega izdelka torej ni izvažala v Unijo. Pojasnila je tudi, da ima skupni delež z družbo ArcelorMittal Brasil S.A („AMB“). Na tej podlagi se je Komisija odločila, da bo ti družbi obravnavala kot povezani.

Tudi družbi Usinas Siderúrgicas de Minas Gerais S.A. („Usiminas“) in Companhia Siderúrgica Nacional („CSN“) imata skupni delež. Družba Usiminas je trdila, da bi ju bilo treba šteti kot nepovezani družbi, ker brazilski organ za konkurenco trenutno vodi postopek, ki družbi CSN preprečuje, da bi uveljavljala kakršne koli pravice v zvezi z družbo Usiminas. Komisija je preverila trditev in dokazila, ki jih je predložila družba Usiminas, ter ugotovila, da družba CSN ni mogla uveljavljati svojih pravic v zvezi z družbo Usiminas. Komisija je trditev sprejela in ti družbi obravnavala kot nepovezani. Nobena od družb ni ugovarjala, ko je Komisija sporočila svojo odločitev v dokumentu, s katerim so bile družbe obveščene o neuvedbi začasnih ukrepov. Odločitev o tem, ali sta ti družbi povezani ali ne, se lahko spremeni v poznejših pregledih, če bi brazilski organ za konkurenco v prihodnosti odločil drugače.

(62)

Na domačem trgu so vsi proizvajalci izvozniki podobni izdelek prodajali neposredno ter prek povezanih in nepovezanih trgovcev. Večina prodanih podobnih izdelkov je bila nadalje predelana v izdelke, ki so bodisi ostali podobni izdelki bodisi postali drugi izdelki, ki so nižje v prodajni verigi.

(63)

Družba Usiminas je zadevni izdelek izvažala v Unijo neposredno neodvisnim strankam. Druga dva proizvajalca izvoznika sta v Unijo večinoma izvažala nepredelane (nerazrezane) kolobarje, ki jih je njuno povezano podjetje v Uniji prodalo naprej ali nadalje predelalo.

(64)

Normalna vrednost za tri proizvajalce izvoznike je bila določena v skladu s splošno metodologijo iz oddelka 3.1.1 zgoraj.

(65)

Za tri proizvajalce izvoznike je normalna vrednost temeljila na domači ceni za 14 %, 35 % oziroma 91 % vrst izdelkov, izvoženih v Unijo, ki so predstavljali 54 %, 78 % oziroma 99 % obsega prodaje izdelkov, izvoženih v Unijo. Normalna vrednost za preostale vrste izdelkov je bila konstruirana, kot je navedeno v uvodnih izjavah (54) in (55).

(66)

Po razkritju informativnega dokumenta je družba Usiminas trdila, da znesek stroškov PSA ni bil izračunan na ravni franko tovarna in da nekateri stroški niso bili povezani z zadevnim izdelkom ter bi torej morali biti izključeni iz zneska stroškov PSA.

(67)

Komisija je to trditev sprejela in ustrezno popravila znesek stroškov PSA.

(68)

Po razkritju informativnega dokumenta je družba CSN trdila, da bi morala biti zadnja različica preglednice stroškov PSA, predložena med preveritvenim obiskom, uporabljena za določitev zneska stroškov PSA. Ta različica bi bila bolj točna, saj so bili nekateri stroški, povezani z izvozom, pripisani samo izvozu in ne domači prodaji.

(69)

Komisija je to trditev zavrnila, ker metode razporeditve za zadnjo različico preglednice stroškov PSA, ki jo je družba predložila, ni bilo mogoče preveriti, saj je bila zagotovljena ob koncu preveritvenega obiska. Namesto tega je Komisija izračunala znesek stroškov PSA na podlagi prejšnje različice, ki je bil predložena med preveritvenim obiskom in jo je bilo mogoče preveriti. Vendar je ta različica vsebovala nekaj napak in te je Komisija ročno popravila in razkrila družbi CSN. Družba CSN ni imela nadaljnjih pripomb glede tega razkritja. Komisija v izračunu izvoznih stroškov ni pripisala domači prodaji. Družba CSN ni ugovarjala metodi razporeditve, ki jo je uporabila Komisija.

(70)

Izvozna cena za tri proizvajalce izvoznike je bila določena v skladu s splošno metodologijo iz oddelka 3.1.2 zgoraj.

(71)

Za družbo Usiminas, ki je zadevni izdelek prodajala neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(72)

Druga dva proizvajalca izvoznika sta zadevni izdelek prodajala v Unijo prek povezanih oseb. Kljub temu je bila tudi za ta proizvajalca izvoznika izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, ker je Komisija lahko preverila, da so bile cene med povezanimi osebami določene pod običajnimi tržnimi pogoji in da izražajo tržne cene.

(73)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(74)

Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na primerljivost cen. Prilagoditve so bile izvedene za stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in tozadevne stroške (v razponu med 3,4 % in 4,6 %, kot so bili izraženi na neto promet), popuste, rabate in količine (v razponu med 0,2 % in 3,5 %, kot so bili izraženi na neto promet) ter stroške kredita (v razponu med 1,8 % in 2,3 %, kot so bili izraženi na neto promet).

(75)

Vsi proizvajalci izvozniki so v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe zahtevali prilagoditev za povračilo dajatev, pri čemer so trdili, da bi obstoj sheme za povračilo dajatev za nekatere surovine pomenil, da bi vsa njihova domača prodaja vključevala posredni davek v primerjavi z izvozom.

(76)

Vendar proizvajalci izvozniki niso mogli dokazati, da bi že sam obstoj sheme za povračilo dajatev vplival na primerljivost cen. Poleg tega so med preveritvenim obiskom proizvajalci izvozniki potrdili, da shema za povračilo dajatev ne vpliva na prodajno ceno. Te trditve zato ni bilo mogoče sprejeti.

(77)

Družba Usiminas je v skladu s členom 2(10)(d)(i) osnovne uredbe zahtevala prilagoditev za raven trgovanja, pri čemer je trdila, da je bila celotna domača prodaja namenjena končnim uporabnikom, medtem ko je bil celoten izvoz v Unijo namenjen povezanim ali nepovezanim trgovcem.

(78)

Vendar proizvajalec izvoznik ni mogel dokazati doslednih in očitnih razlik v cenah za različne ravni trgovanja na domačem ali izvoznem trgu. Te trditve zato ni bilo mogoče sprejeti.

(79)

Po razkritju informativnega dokumenta je družba Usiminas trdila, da bi bilo treba pri konstruiranju normalne vrednosti odbiti tudi prilagoditev za strošek kredita.

(80)

Komisija je trditev zavrnila, ker je prilagoditev za strošek kredita prilagoditev dejanskih cen, ki ustreza dogovorjenemu kreditnemu obdobju, ne glede na dejanski datum plačila. To je čista prilagoditev cene, ki ni upravičena pri konstruiranju normalne vrednosti.

(81)

Komisija je za proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(82)

Družba CSN je v pripombah na dokončno razkritje trdila, da bi morale biti spremenjene vrednosti CIF, uporabljene za izračun stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen, uporabljene tudi pri izračunu stopnje dampinga. Trditev je bila sprejeta in izračun dampinga je bil ustrezno popravljen.

(83)

Tehtana povprečna stopnja dampinga za sodelujoče proizvajalce, ki niso bili vključeni v vzorec, je bila izračunana v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Ta stopnja je bila določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za tri vzorčene proizvajalce izvoznike.

(84)

Stopnja sodelovanja v Braziliji je visoka, saj je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal skoraj 100 % celotnega brazilskega izvoza v Unijo v obdobju preiskave. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo stopnjo dampinga na ravni države, ki se uporablja za vse ostale družbe, določila na isti ravni, kot je bila določena za vzorčeno družbo z najvišjo stopnjo dampinga, tj. Usiminas.

(85)

Stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(86)

V Iranu je samo en proizvajalec izvoznik zadevnega izdelka, ki je v celoti sodeloval v preiskavi. Večina njegove prodaje v Unijo je bila neposredna prodaja neodvisnim kupcem, nekaj prodaje pa je bilo opravljene prek povezanega trgovca s sedežem v Nemčiji.

(87)

Normalna vrednost za edinega proizvajalca izvoznika je bila določena v skladu s splošno metodologijo iz oddelka 3.1.1 zgoraj. Zato je normalna vrednost za 61 % vrst izdelka, ki so predstavljale 67 % obsega, ki ga je proizvajalec izvoznik izvozil v Unijo, temeljila na domači ceni v okviru običajnega poteka trgovine. Normalna vrednost za preostale vrste izdelka je bila konstruirana. Vendar če je bila tehtana povprečna cena vrste izdelka nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je bila normalna vrednost konstruirana po metodologiji iz uvodne izjave (55) zgoraj.

(88)

Proizvajalec izvoznik je trdil tudi, da je Komisija uporabila napačno razmerje med stroški PSA za preskus običajnega poteka trgovine in za konstruiranje normalne vrednosti. To je bila v resnici napaka pri zaokroževanju, ki je bila nato popravljena. Ta sprememba ni imela vpliva na stopnje dampinga, ugotovljene v uvodni izjavi (98).

(89)

Izvozna cena je bila določena s splošno metodologijo iz oddelka 3.1.2 zgoraj in zlasti v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(90)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno edinega proizvajalca izvoznika primerjala na podlagi franko tovarna.

(91)

Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na primerljivost cen. Prilagoditve so bile izvedene za stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in tozadevne stroške (v razponu med 1 % in 3 %), stroške pakiranja (v razponu med 0 % in 1 %), stroške kredita (v razponu med 1 % in 3 %), provizije (v razponu med 0,1 % in 2 %), druge popuste (v razponu med 0 % in 0,5 %) ter druge dejavnike (v razponu med 0 % in 1 %). Izveden je bil tudi popravek na podlagi člena 2(10)(i) za izvoz prek povezanega trgovca v Uniji (v razponu med 2 % in 6 %).

(92)

Pritožnik je v pripombah na dokončno razkritje trdil, da se zdijo te prilagoditve visoke, in Komisijo pozval, naj jih podrobneje pojasni. Komisija teh prilagoditev ne more podrobneje predstaviti, ne da bi razkrila zaupne poslovne informacije. Komisija je vse te prilagoditve analizirala in preverila v skladu s svojo dolžnostjo iz člena 9(6) osnovne uredbe.

(93)

Proizvajalec izvoznik je v pripombah na informativni dokument trdil, da Komisija pri konstruiranju normalne vrednosti ni odbila popravkov v zvezi s stroški. Ta trditev je vsebinsko netočna, saj je Komisija te popravke odbila. Proizvajalec izvoznik je to trditev ponovil v svojih pripombah na dokončno razkritje. Komisija je proizvajalcu izvozniku pojasnila svojo metodologijo glede tega in ni prejela nadaljnjih pripomb.

(94)

Pri ocenjevanju popravkov je Komisija pregledala dokazila v zvezi s prilagoditvijo na podlagi sheme za povračilo dajatev. Iz dokazov, ki so bili na voljo Komisiji, je razvidno, da čeprav je proizvajalec izvoznik prejel znesek, za katerega je trdil, da je povračilo dajatev, ni dokazov, da je sploh plačal kakršno koli dajatev, saj so bile glede na informacije, ki jih je proizvajalec izvoznik predložil, vse najpomembnejše surovine iz domačih virov. Dajatev torej ni „[bremenila materialov], ki so […] fizično vgrajeni [v izdelek]“, v smislu člena 2(10)(b) osnovne uredbe, kar je osnovni pogoj za prilagoditev. Taka prilagoditev zato ni bila izvedena.

(95)

Komisija je primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(96)

Proizvajalec izvoznik je v pripombah na dokončno razkritje opozoril na stvarno napako pri izračunu dampinga. Komisija je stvarno napako, ki je nastala zaradi nepotrebnega zaokroževanja nekaterih dolgih vrednosti, popravila in ustrezno spremenila svoj izračun. Vse zainteresirane strani so bile o tej spremembi obveščene z dodatnim dokončnim razkritjem.

(97)

Stopnja sodelovanja Irana je bila zelo visoka, saj je izvoz sodelujočega proizvajalca izvoznika predstavljal približno 100 % celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave. Na podlagi tega je Komisija stopnjo dampinga na ravni države določila na ravni, ki je enaka kot za edinega proizvajalca izvoznika.

(98)

Stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(99)

Pritožnik je v pripombah na informativni dokument trdil, da je bila stopnja dampinga, izračunana na podlagi podatkov, ki jih je zbral, znatno višja. Zainteresirana stran je Komisijo pozvala, naj predloži podrobnejše podatke o tem, kako je bila izračunana stopnja dampinga za Iran.

(100)

Izračun Komisije je temeljil na dejanskih podatkih o družbi, ki so bili preverjeni na kraju samem. Zadevna zainteresirana stran ni imela dostopa do te ravni podatkov in to bi lahko bila razlaga za razhajanje. Komisija ne more predložiti več podrobnosti o izračunu, ne da bi razkrila zaupne poslovne podatke proizvajalca izvoznika.

(101)

Pritožnik je v pripombah na dodatno dokončno razkritje zahteval nadaljnje informacije o tej stvarni napaki pri zaokroževanju in opozoril, da ni verjetno, da bi bilo znižanje stopnje dampinga za 5 odstotnih točk posledica napake pri zaokroževanju.

(102)

Komisija lahko podrobni izračun dampinga razkrije samo neposredno zadevni zainteresirani strani, saj se pri tem razkrijejo zaupne poslovne informacije. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (96) zgoraj, se je napaka nanašala na nepotrebno zaokroževanje nekaterih dolgih vrednosti z več kot 13 številkami (na primer, število 112 769 871 468,69 je bilo pri izračunu napačno upoštevano kot 1,13). Take dolge vrednosti so se nanašale na najpomembnejše izvozne transakcije, pretvorjene v lokalno iransko valuto za izračun dampinga. Zato je prišlo do znižanja stopnje dampinga za 5,1 odstotne točke.

(103)

V Rusiji so trije proizvajalci izvozniki zadevnega izdelka, ki so v celoti sodelovali v preiskavi. Predstavljajo skoraj celotni uvoz zadevnega izdelka iz Rusije v Unijo v obdobju preiskave.

(104)

Normalna vrednost za vse tri proizvajalce izvoznike je bila določena v skladu s splošno metodologijo iz oddelka 3.1.1 zgoraj. Zato je normalna vrednost za večino vrst izdelkov, izvoženih v Unijo, za vse tri proizvajalce izvoznike temeljila na domači ceni (76 % je predstavljalo 98,9 % izvoženih količin, 49 % je predstavljalo 86,7 % izvoženih količin in 73 % je predstavljalo 96,6 % izvoženih količin).

(105)

Normalna vrednost za preostale vrste je bila konstruirana po metodologiji, opisani zgoraj v uvodnih izjavah (54) in (55), ker ni bilo domače prodaje ali ker so bile količine, prodane na domačem trgu, premajhne, da bi štele za reprezentativne (manj kot 75 ton na vrsto izdelka).

(106)

Proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno, prek povezanih uvoznikov v Uniji ali prek povezanih trgovcev/uvoznikov s sedežem v Švici. Povezane družbe v Švici so zadevni izdelek kupovale od proizvajalcev izvoznikov in ga prodajale naprej v Unijo in druge države.

(107)

Izvozna cena za tri proizvajalce izvoznike je bila določena v skladu s splošno metodologijo iz oddelka 3.1.2 zgoraj.

(108)

Po razkritju informativnega dokumenta je družba Severstal nasprotovala uporabi prilagoditev stroškov PSA in dobička na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe za prodajo prek njenega povezanega švicarskega trgovca/uvoznika SSE.

(109)

Po njenem mnenju so prilagoditve primerne le na podlagi posamezne transakcije, kadar pogoji prodaje zahtevajo dobavo po carinjenju, torej pri transakcijah, pri katerih povezana oseba nastopa kot uvoznik. Vendar za večino prodaje prek njenega povezanega trgovca/uvoznika v Švici dobavni pogoji ne zahtevajo, da bi moral trgovec/uvoznik dati blago ocariniti v Švici. Hkrati je družba Severstal zatrjevala, da bi bilo treba njene povezane trgovce/uvoznike s sedežem v Švici šteti kot del izvozne mreže proizvajalca in ne kot uvoznike.

(110)

Komisija je to trditev zavrnila. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je družba SSE dejansko opravljala uvozne funkcije za prodajo zadevnega izdelka v obdobju preiskave. Različni pogoji Incoterms (CIF, CFR, FOB, DAP ali CIF) ne spremenijo dejstva, da je družba SSE delovala kot povezani uvoznik na trg Unije. Ob upoštevanju dejstva, da je trgovec/uvoznik povezan s proizvajalcem izvoznikom, so podatki takega trgovca/uvoznika v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe nezanesljivi, zato je bila prilagoditev utemeljena.

(111)

Komisija je nadalje ugotovila, da družbe SSE ni mogoče šteti za del izvozne mreže proizvajalca. Med matično družbo in odvisno družbo v Švici ni ekskluzivnega odnosa, kar zadeva prodajo v EU. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so bili v skupini tudi drugi prodajni oddelki, ki so se ukvarjali z izvozom v EU. Natančneje, matična družba v Rusiji je uporabljala tri različne izvozne poti v EU za zadevni izdelek, in sicer neposredno prodajo, prodajo prek povezanega storitvenega centra v Latviji in prodajo prek povezanega trgovca/uvoznika v Švici.

(112)

Komisija je zato sklenila, da je treba prilagoditve za stroške PSA in dobiček za vse vrste prodajnih transakcij prek povezanega švicarskega trgovca/uvoznika uporabiti v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(113)

Družba Severstal je ob razkritju ponovno izrazila svoje močno nestrinjanje, da bo Komisija uporabila člen 2(9) osnovne uredbe. Poleg tega je izjavila, da je Komisija v primerjavi z drugimi proizvajalci izvozniki s povezanimi uvozniki/trgovci v Uniji ali zunaj nje ne obravnava enako.

(114)

Komisija je potrdila svoj pristop, da se lahko povezani trgovci/uvozniki obravnavajo v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, kadar opravljajo funkcije uvoza, čeprav se nahajajo zunaj Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi (110), je to veljalo za družbo SSE, medtem ko so bili povezani trgovci/uvozniki drugih proizvajalcev izvoznikov v drugačnih položajih, odvisno od različnih funkcij posamezne družbe.

(115)

Nadalje je družba Severstal izrazila pomisleke glede ugotovitve Komisije, da družbe SSE ni mogoče šteti za del njene izvozne mreže. Vendar po mnenju Komisije utemeljitve družbe Severstal, kot sta popoln nadzor matične družbe nad družbo SSE ter pripis dobička in izgube matični družbi, niso prevladale nad dejavniki, navedenimi v uvodni izjavi (111), ki kažejo na nasprotno. Zato družbe SSE ni mogoče šteti za notranji oddelek za izvoz družbe Severstal.

(116)

Po razkritju informativnega dokumenta je proizvajalec izvoznik NLMK nasprotoval uporabi prilagoditev stroškov PSA in dobička na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe za prodajo prek njegove povezane švicarske odvisne družbe Novex.

(117)

Trdil je, da družba Novex ni delovala kot povezan uvoznik, ker zadevnega izdelka ni uvažala v Unijo. Ker uporaba člena 2(9) pomeni, da mora povezana oseba delovati kot uvoznik, za izvozno ceno družbe Novex ni mogoče uporabiti prilagoditve na podlagi člena 2(9).

(118)

V podporo tej trditvi je družba NLMK trdila, da na izvoznih trgih sistematično prodaja izdelke iz železa in jekla prek dveh povezanih trgovcev, in sicer družbe Novex v Švici in družbe Novexco (Cyprus) Limited na Cipru. Družba Novex je odgovorna za izvozno prodajo v Unijo, družba Novexco pa prodaja ostalemu svetu. Ti družbi delujeta kot oddelek družbe NLMK za izvoz in v skupini NLMK ni druge funkcije ali oddelka, ki bi se ukvarjal s takim izvozom. Družba NLMK izdelkov iz železa in jekla ne izvaža neposredno.

(119)

Družbi Novex in Novexco sta 100-odstotni odvisni družbi družbe NLMK, ki jima je družba NLMK zaupala funkcijo izvoza ne samo za zadevni izdelek, temveč za celotno ponudbo izdelkov NLMK. Ti povezani družbi delujeta pod gospodarskim nadzorom NLMK z vidika kapitalske strukture skupine NLMK in z gospodarskega vidika. Pomembno je, da družbi Novex in Novexco tržita samo izdelke, ki izvirajo iz njunih povezanih družb znotraj skupine NLMK. Tako ne opravljata nobene avtonomne gospodarske dejavnosti, ki bi jo lahko izvajali neodvisno zunaj skupine NLMK.

(120)

Čeprav je ves izvoz izdelkov iz železa in jekla družbe NLMK opravljen prek družb Novex in Novexco, ti povezani družbi običajno ne delujeta kot uvoznika teh izdelkov v EU ali drugam, razen za zrnato usmerjene izdelke iz jekla za elektropločevine, ki se prodajajo pod dobavnimi pogoji DDP. Ves ostali izvoz družb Novex in Novexco temelji na dobavnih pogojih, pri katerih nista udeležena kot uvoznika za zadevne izdelke iz železa in jekla.

(121)

Družba NLMK je zato menila, da se družba Novex ne more šteti za „uvoznika“ zadevnih izdelkov, ker ni opravljala carinjenja blaga ali drugih funkcij, ki jih izvaja uvoznik.

(122)

Poleg tega je družba NLMK trdila, da zaposleni v družbi Novex sodelujejo v odboru skupine NLMK za strateško načrtovanje prodaje ter s svojim poznavanjem izvoznih trgov prispevajo k načrtovanju prodaje in oblikovanju cen skupine. Zato družba NLMK ni samo v celoti seznanjena s ceno družbe Novex za prvo nepovezano stranko, temveč tako ceno skupaj določijo zaposleni v NLMK in Novex. Hkrati so v sektorju zadevnega izdelka glavne stranke, vsaj v primeru izvoza NLMK v Unijo, trgovska podjetja, ki raje opravijo carinjenje izdelkov sami, da optimizirajo stroške. Poleg tega nakup zadevnega izdelka pod pogoji FOB, pristanišče izvoza, ali CIF trgovskim družbam omogoča, da v kratkem roku prodajo tovor v kateri koli namembni kraj, v katerem je ponujena najboljša cena in ki ni nujno v Uniji. Za trgovce torej to, da bi dobili izdelek, za katerega carinjenje opravi dobavitelj v Unijo, nima velike vrednosti.

(123)

Skratka, družba NLMK je menila, da se zrnato usmerjeni izdelki iz jekla za elektropločevine večinoma dobavljajo neposredno predelovalcem, drugi izdelki iz železa in jekla pa nepovezanim trgovcem v Uniji. Zaradi različnih vrst strank so različni tudi pogoji dogovorjenih pogojev Incoterms ter zadevni vlogi družb Novex in Novexco. Zato po mnenju NLMK položaj, ugotovljen pri preiskavi v zvezi z zrnato usmerjenimi izdelki iz jekla za elektropločevine, ne pomeni dejanske vloge družbe Novex, ki jo ima ta v zvezi z zadevnim izdelkom ali drugimi izdelki iz železa in jekla. Družba NLMK je sklenila, da bi bilo treba družbo Novex obravnavati kot notranji prodajni oddelek NLMK.

(124)

Komisija je opozorila, da je treba pri presoji, ali naj se proizvajalec in povezani trgovec obravnavata kot en sam gospodarski subjekt in povezani trgovec kot notranji prodajni oddelek proizvajalca, upoštevati splošne funkcije povezanega trgovca in da je treba zato upoštevati tudi dejavnosti v zvezi z izdelki, ki niso zadevni izdelek (10).

(125)

Čeprav je bilo v preiskavi potrjeno, da družba Novex v obdobju preiskave ni opravljala uvoznih funkcij za zadevni izdelek, je treba opozoriti na naslednje v zvezi z opredelitvijo družbe Novex za namen te zadeve. Družba Novex je ustanovljena kot trgovec po švicarski zakonodaji (11). V skladu s svojim statutom je njen namen nakup, prodaja, distribucija in trženje izdelkov iz jekla in surovin v Švici in tujini. Ni formalne omejitve glede dobaviteljev izdelkov za trženje. Poleg tega sta družbi NLMK in Novex podpisali celovite okvirne pogodbe, ki veljajo za prodajo in nakup med strankama. V teh pogodbah so na primer določeni podrobni postopki za pritožbe v zvezi z neskladnim blagom, kazni v primeru zamud s plačilom ali dobavo blaga ter arbitraža tretje osebe v primeru sporov. Komisija je nadalje ugotovila, da so glavne dejavnosti družbe Novex v skladu z njenimi računovodskimi izkazi za leto 2015 trgovanje z jeklom, vključno z dejavnostmi, pri katerih se natečejo obresti, in da znaten del nakupov jekla izvira iz družb v skupini NLMK.

(126)

Poleg tega je družba NLMK v stališčih z dne 7. junija 2017 sama priznala, da družba Novex za zrnato usmerjene izdelke iz jekla za elektropločevine deluje kot povezani uvoznik, kar potrjuje sklep, da družba Novex ni podobna notranjemu prodajnemu oddelku NLMK.

(127)

Iz teh razlogov je Komisija sklenila, da družba Novex v razmerju do NLMK ni integrirani in notranji prodajni oddelek, zaradi česar bi lahko bili ti pravni osebi en sam gospodarski subjekt, temveč da se šteje za enakovredno zastopniku, ki dela na podlagi provizije v smislu člena 2(10)(i) osnovne uredbe.

(128)

Družba NLMK je po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev, da sta ona in njen povezani trgovec Novex en sam gospodarski subjekt. Menila je, da Komisija ni upoštevala gospodarske realnosti razmerja med subjektoma. Zlasti je očitala, da je pristop Komisije do družbe Novex formalističen in teoretičen. Družba Novex ni bila registrirana kot trgovska družba in neobstoj formalne omejitve ni bil pomemben, saj dejansko niso uporabljali drugih virov. In tudi če bi obstajala pogodba med družbama NLMK in Novex, bi med subjektoma obstajala dejanska solidarnost. Rezultati družbe Novex so bili domnevno v celoti konsolidirani v računovodskih izkazih družbe.

(129)

Komisija je te trditve zavrnila. Za oceno razmerja med družbama Novex in NLMK obstoja okvirne pogodbe o prodaji in nakupu med njima ni mogoče šteti zgolj za teoretičnega ali formalnega. Pač pa kaže na to, da imata subjekta različni funkciji in da med njima ni razmerja podrejenosti. Poleg tega ni običajno, da bi notranji prodajni oddelek opravljal uvozne funkcije, ki jih je družba Novex izvajala vsaj za en izdelek iz jekla (zrnato usmerjeni izdelki iz jekla za elektropločevine). Nazadnje, družba Novex bi se lahko kadar koli odločila kupiti vroče valjane ploščate izdelke iz drugih virov, česar integrirani oddelek za izvoz ne bi mogel. Zato je Komisija vztrajala pri stališču, da je prilagoditev v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe utemeljena.

(130)

Po dokončnem razkritju je tudi družba MMK prvič ugovarjala uporabi člena 2(9) osnovne uredbe v zvezi s svojim povezanim trgovcem MMK Trade Steel AG. Ponovila je pravna mnenja družbe Severstal in prav tako trdila, da popolni nadzor matične družbe ter pripis dobička in izgube ruski matični družbi kažeta na to, da je družba MMK Trade Steel AG del ene same izvozne mreže.

(131)

Komisija je ponovila svoje pravno stališče, da se lahko povezani trgovci/uvozniki obravnavajo v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, kadar opravljajo funkcije uvoza, čeprav se nahajajo zunaj Unije. Družba MMK Trade Steel AG je spadala v to kategorijo, kot je bilo že ugotovljeno v preiskavi o hladno valjanih ploščatih izdelkih iz jekla iz Ljudske republike Kitajske (12).

(132)

Iz tega izhaja, da Komisija tudi ni mogla sprejeti trditve, da sta družbi MMK in MMK Trade Steel AG en sam gospodarski subjekt. V vsakem primeru je imela družba MMK lasten izvozni oddelek v Rusiji in je del svojega jekla prodajala neposredno v Evropo. Družbe MMK Trade Steel AG skladno s tem ni mogoče šteti za notranji oddelek za izvoz družbe MMK.

(133)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(134)

Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na primerljivost cen. Prilagoditve so bile izvedene za fizikalne lastnosti (v razponu med 0 % in 2 %), stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in tozadevne stroške (v razponu med 1 % in 8 %), stroške pakiranja (v razponu med 0 % in 1 %), stroške kredita (v razponu med 0 % in 2 %), provizije (v razponu med 0 % in 4 %) ter druge dejavnike (v razponu med 0 % in 1 %).

(135)

Po razkritju informativnega dokumenta je družba Severstal trdila, da so bile nekatere prilagoditve za stroške PSA izvedene nepravilno, in sicer prilagoditve za finančne prihodke in stroške prevoza.

(136)

Po mnenju družbe bi bilo treba finančne prihodke upoštevati pri določitvi deleža PSA. Poleg tega je bil ta prihodek za povezano odvisno družbo v Švici hkrati strošek za družbo Severstal, kot je bil prikazan v preglednici G-PL izpolnjenega vprašalnika, kar pa je bilo upoštevano pri ugotavljanju, ali je bila prodaja na domačem trgu opravljena v okviru običajnega poteka trgovine.

(137)

Komisija je to trditev zavrnila. Družba Severstal, ki proizvaja in prodaja široko paleto izdelkov, ni mogla dokazati, da je bil zadevni finančni prihodek, ki je splošno posojilo švicarske odvisne družbe matični družbi, povezan z zadevnim izdelkom.

(138)

Po razkritju je družba Severstal ponovila svojo zahtevo in trdila, da so zgoraj navedeni finančni prihodki „obresti od posojil, danih za financiranje izdelkov družbe Severstal z dolgim proizvodnim ciklom, katerega del je zadevni izdelek“. Poleg tega je prosila, naj se zadevni znesek pripiše samo zadevnemu izdelku. Vendar po mnenju Komisije tej zahtevi ni bilo mogoče ugoditi, ker ni bilo podrobnejših podatkov o tem, zakaj naj bi bilo splošno posojilo za „izdelke z dolgim proizvodnim ciklom“ povezano tudi z zadevnim izdelkom.

(139)

Družba Severstal je v zvezi s prilagoditvijo za stroške prevoza trdila, da je Komisija odbila napačen znesek stroškov prevoza kot dela stroškov SPA.

(140)

Komisija je sprejela trditev družbe Severstal v zvezi s stroški prevoza in za izračun uporabila dejanske stroške prevoza, kot je o njih poročala družba. Da bi preprečili dvojno štetje, jim je bila pripisana vrednost nič, saj so bili že upoštevani pri izračunu za popravke.

(141)

Komisija je za proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(142)

Stopnja sodelovanja v Rusiji je visoka, saj je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal skoraj 100 % celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave. Komisija je zato sklenila, da bo stopnjo dampinga na ravni države, ki se uporablja za vse ostale družbe, določila na isti ravni, kot je bila določena za družbo z najvišjo stopnjo dampinga, tj. skupino Public Joint Stock Company Magnitogorsk Iron & Steel Works (PJSC MMK).

(143)

Stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(144)

V Srbiji je samo en proizvajalec izvoznik zadevnega izdelka, ki je v celoti sodeloval v preiskavi. Večina njegove prodaje v Unijo je bila neposredna prodaja neodvisnim kupcem, nekaj prodaje pa je bilo opravljene prek povezanega uvoznika s sedežem na Slovaškem.

(145)

Normalna vrednost za edinega proizvajalca izvoznika je bila določena v skladu s splošno metodologijo iz oddelka 3.1.1 zgoraj. Zato je normalna vrednost za 23 % vrst izdelka, ki so predstavljale 71 % obsega, ki ga je proizvajalec izvoznik izvozil v Unijo, temeljila na domači ceni v okviru običajnega poteka trgovine. Kadar je celoten obseg domače prodaje vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavljal manj kot 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo, je bila normalna vrednost za tako vrsto konstruirana z uporabo stroškov PSA in dobička za to vrsto, in ne tehtanega povprečja stroškov PSA in dobička. Vendar če je bila tehtana povprečna cena vrste izdelka nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je bila normalna vrednost konstruirana po metodologiji iz uvodne izjave (55) zgoraj.

(146)

Izvozna cena je bila določena s splošno metodologijo iz oddelka 3.1.2 zgoraj in zlasti v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe. Za prodajo prek povezanega uvoznika je bila izvozna cena konstruirana na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe.

(147)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno edinega proizvajalca izvoznika primerjala na podlagi franko tovarna.

(148)

Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na primerljivost cen. Prilagoditve so bile izvedene za stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in tozadevne stroške (v razponu med 5 % in 9 %), stroške kredita (v razponu med 0 % in 1,5 %), bančne stroške (v razponu med 0 % in 1 %) ter provizije (v razponu med 0,5 % in 2 %).

(149)

Komisija je primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(150)

Stopnja sodelovanja Srbije je bila zelo visoka, saj je izvoz sodelujočega proizvajalca izvoznika predstavljal približno 100 % celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave. Na podlagi tega je Komisija stopnjo dampinga na ravni države določila na ravni, ki je enaka kot za edinega proizvajalca izvoznika.

(151)

Stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(152)

V Ukrajini je ena skupina treh povezanih proizvajalcev izvoznikov zadevnega izdelka (v tem oddelku skupaj imenovanih „proizvajalec izvoznik“), ki je v celoti sodelovala v preiskavi. Dva proizvodna obrata imata sedež v Mariupolu v regiji Doneck, ki je bila v času preiskave konfliktno območje. Komisija se je na zahtevo proizvajalca izvoznika odločila, da enega od teh obratov, katerega obsegi izvoza v Unijo so bili majhni, izključi iz izračunov.

(153)

Pritožnik je v pripombah na informativni dokument zahteval, naj Komisija pojasni svojo odločitev, da eno od Ukrajinskih družb izloči iz izračuna stopnje dampinga.

(154)

Komisija je družbo izločila, ker majhen delež njene prodaje glede na prodajo skupine ne bi vplival na stopnjo dampinga. Poleg tega ni bilo mogoče preveriti zadevnih podatkov zaradi vojaških dejavnosti na zadevnem območju. Komisija je ta položaj štela za višjo silo.

(155)

Na domačem trgu je proizvajalec izvoznik podobni izdelek prodajal neposredno in prek povezanega trgovca.

(156)

Vsa prodaja proizvajalca izvoznika v Unijo je bila opravljena prek povezanega trgovca v Švici. Trgovec je zadevni izdelek prodajal povezanim in nepovezanim uvoznikom v Uniji.

(157)

Normalna vrednost za proizvajalca izvoznika je bila določena v skladu s splošno metodologijo iz oddelka 3.1.1 zgoraj. Normalna vrednost za enega od proizvodnih obratov je temeljila izključno na domačih cenah v okviru običajnega poteka trgovine. Normalna vrednost za drugi proizvodni obrat je delno temeljila na domačih cenah v okviru običajnega poteka trgovine (za 38 % vrst izdelkov, ki so predstavljali 12 % celotnega obsega izvoza v Unijo iz tega obrata), delno pa je bila konstruirana. Kadar je celotni obseg domače prodaje vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavljal manj kot 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo, je bila normalna vrednost za tako vrsto konstruirana z uporabo stroškov PSA in dobička za to vrsto, in ne tehtanega povprečja stroškov PSA in dobička. Vendar če je bila tehtana povprečna cena vrste izdelka nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je bila normalna vrednost konstruirana v skladu z metodologijo iz uvodne izjave (55) zgoraj.

(158)

Proizvajalec izvoznik je zahteval prilagoditev za stroške proizvodnje enega od proizvodnih obratov s sedežem na konfliktnem območju, in sicer družbe Ilyich Iron and Steel Works of Mariupol („Ilyich“), zaradi neobičajnih stroškov proizvodnje, nastalih neposredno ali posredno zaradi vojaških operacij na območju. Proizvajalec izvoznik je predlagal, naj se raven prilagoditve določi tako, da se gibanje stroškov na enoto v družbi Ilyich primerja z gibanjem stroškov na enoto v proizvodnem obratu, na katerega konflikt ni vplival, in sicer v družbi Integrated Iron and Steel Works Zaporizhstal („Zaporizhstal“). Za določitev „stroškov na enoto“, kot jih je imenoval proizvajalec izvoznik, je ta za vsak proizvodni obrat vzel stroške vsega prodanega blaga in jih delil z obsegom vroče valjanih izdelkov iz jekla, proizvedenih v danem koledarskem letu. Proizvajalec izvoznik je temu vzorcu sledil od leta 2013 (obdobje pred konfliktom) do leta 2015 ter na tej podlagi predlagal, da bi se stroški za družbo Ilyich prilagodili navzdol za določen odstotek.

(159)

Komisija je po temeljiti proučitvi menila, da predlagana metoda količinske opredelitve prilagoditve ni ustrezna. Prvič, tako imenovani „stroški na enoto“ niso bili stroški za enoto vroče valjanega ploščatega jekla, saj so vključevali stroške za vse prodano blago, ki je vključevalo drugo blago. To drugo blago je predstavljalo znaten del proizvodnje v družbi Zaporizhstal in še večji del proizvodnje družbe Ilyich. Pri metodi količinske opredelitve prilagoditve se sploh niso upoštevala gibanja proizvodnje in stroškov drugih izdelkov. Proizvodnja in stroški drugih izdelkov niso bili konstantni v vsem obdobju, ki naj bi se na predlog proizvajalca izvoznika upoštevalo pri metodi. Proizvajalec izvoznik je v svojih stališčih dejansko priznal, da se je od leta 2012 do leta 2016 proizvodnja nekaterih drugih izdelkov v družbi Ilyich znatno povečala. Pri metodi količinske opredelitve prilagoditve je bilo to povečanje stroškov pripisano upadu proizvodnje vroče valjanega ploščatega jekla, s čimer je, morda znatno, naraslo povečanje tako imenovanih stroškov na enoto. Drugič, tudi če so bili stroški, ki naj bi se na predlog proizvajalca izvoznika upoštevali, dejanski stroški proizvodnje vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, je predlagal primerjavo količine proizvodnje s stroški prodaje, pri čemer je bilo zanemarjeno spreminjanje zalog. Proizvajalec izvoznik bi moral primerjati količino proizvodnje s stroški proizvodnje ali pa količino prodaje s stroški prodaje. Tretjič, pri metodi količinske opredelitve prilagoditve so bila primerjana gibanja do koledarskega leta 2015 in predlagano, da se rezultat tega izračuna, tj. znižanje, upošteva pri podatkih za obdobje preiskave (od 1. julija 2015 do 30. junija 2016). To ni pravilno, saj bi bilo treba pri metodi slediti gibanjem do obdobja preiskave.

(160)

Proizvajalec izvoznik v svojih pripombah na informativni dokument ni obravnaval zgoraj navedenih pomanjkljivosti metode količinske opredelitve prilagoditve. Namesto tega je primerjal stroške proizvodnje na vrsto izdelka med dvema obratoma v obdobju preiskave, pri čemer je trdil, da je rezultat take primerjave podoben rezultatu metode količinske opredelitve prilagoditve. Vendar proizvajalec izvoznik ni upošteval dejstva, da je bil razlog za samo metodo količinske opredelitve prilagoditve ta, da stroškov obratov ni mogoče preprosto primerjati za dano leto, saj so bili različni že pred konfliktom. Dejansko so bili v skladu s podatki, uporabljenimi za metodo količinske opredelitve, „stroški na enoto“ leta 2013 v družbi Ilyich veliko višji kot „stroški na enoto“ v družbi Zaporizhstal. Ta razlika, izražena kot razmerje, je večja kot razlika v stroških proizvodnje na vrsto izdelka med obratoma v obdobju preiskave, ki jo je proizvajalec izvoznik želel uporabiti v podporo svoji metodi.

(161)

Proizvajalec izvoznik je v pripombah na dokončno razkritje trdil, da Komisija s proizvajalcem izvoznikom ni vzpostavila konstruktivnega dialoga z zahtevanjem ali navedbo dodatnih informacij, ki jih je morda štela kot potrebne za ustrezno oceno zahteve. Po mnenju proizvajalca izvoznika je Komisija edino v dokončnem razkritju z dne 17. julija 2017 navedla, katere informacije in metodologija so potrebne za oceno zahteve.

(162)

Komisija je ugotovila, da ta trditev vsebinsko ni točna. Podrobno pojasnilo o pomanjkljivostih predlagane metode prilagoditve je bilo proizvajalcu izvozniku sporočeno 4. aprila 2017 v prilogi 4 k informativnemu dokumentu. Razlog za vključitev tega podrobnega opisa je bil, da se proizvajalcu izvozniku zagotovita možnost in dovolj časa za obravnavo teh pomanjkljivosti. Kot je navedeno v uvodni izjavi (160) above, proizvajalec izvoznik tega ni storil.

(163)

Proizvajalec izvoznik je v pripombah na dokončno razkritje trdil, da blago, ki niso vroče valjani izdelki iz jekla, navedeno v uvodni izjavi (159), ni predstavljalo pomembnega dela proizvodnje v družbah Zaporizhstal in Ilyich. V podporo tej trditvi se je skliceval na podatke, predložene Komisiji 16. februarja 2017, glede proizvodnih količin v družbi Ilyich.

(164)

Komisija je glede tega ugotovila, da so bili podatki, na katere se je skliceval proizvajalec izvoznik, predloženi po preveritvenem obisku in jih zato ni bilo mogoče preveriti. Poleg tega se podatki nanašajo na proizvodno količino v tonah, in ne na stroške ali vrednost. Proizvedena količina ne izraža stroškov proizvodnje, zlasti glede na to, da drugi izdelki vključujejo več dodane vrednosti in s tem več izdelkov z večjimi stroški, kot so hladno valjano ali galvanizirano jeklo. Kar zadeva podatke, ki jih je Komisija uporabila za svoje navedbe, je proizvajalec izvoznik s svojim odgovorom na protidampinški vprašalnik predložil podatke o prometu, ki ga je ustvaril celotni obrat, prometu, ki ga je ustvaril segment obrata, in prometu, ki ga je ustvaril zadevni izdelek. Te podatke o prometu je Komisija preverila med preveritvenim obiskom in uporabili so se kot približek stroškov, ki je pokazal, da so izdelki, ki niso vroče valjani izdelki iz jekla, pomenili znaten del proizvodnje družbe Ilyich.

(165)

Proizvajalec izvoznik se v nadaljnjih pripombah na dokončno razkritje ni strinjal z navedbo Komisije v uvodni izjavi (159), da naj bi se zaradi povečanja proizvodnje izdelkov, ki niso vroče valjani izdelki iz jekla, neustrezno povečali „stroški na enoto“, uporabljeni pri metodi. Proizvajalec izvoznik je trdil, da se celotno povečanje skupnih stroškov blaga, ki ga je prodala družba Ilyich, ne sklada z logiko Komisije, da bi lahko zaradi povečanja proizvodnje drugih izdelkov narasli „stroški na enoto“, izračunani za vroče valjane izdelke iz jekla.

(166)

Komisija se s to pripombo ni strinjala. Kot je bilo omenjeno zgoraj, je proizvajalec izvoznik „stroške na enoto“ določil tako, da je celotne stroške prodanega blaga (vključno s stroški izdelkov, ki niso vroče valjani izdelki iz jekla) delil s količino vroče valjanih izdelkov iz jekla, ki jih je obrat proizvedel v zadevnih obdobjih. Kot je priznal proizvajalec izvoznik, se je v obdobju, upoštevanem pri metodi, precej povečala količina nekaterih izdelkov, ki niso vroče valjani izdelki iz jekla. V skladu z metodo, ki jo je predlagal proizvajalec izvoznik, so bili iz tega izhajajoči večji stroški proizvodnje teh izdelkov pripisani vroče valjanim izdelkom iz jekla, zaradi česar so se zvišali „stroški na enoto“ (tj. kar je prispevalo k povečanju „stroškov na enoto“ v celotnem zadevnem obdobju), na podlagi česar je proizvajalec izvoznik predlagal, da se stroški družbe Ilyich prilagodijo. To drži, ne glede na to, ali so se celotni stroški blaga, ki ga je prodal obrat, povečali, zmanjšali ali ostali enaki.

(167)

Proizvajalec izvoznik je v zvezi z navedbo Komisije v uvodni izjavi (159), da bi morala metoda slediti gibanjem do obdobja preiskave, v pripombah na dokončno razkritje trdil, da ni mogel zagotoviti podatkov za obdobje preiskave, da bi se uporabili pri metodi, ker revidirano poročilo za leto 2016 do nedavnega ni bilo na voljo.

(168)

Komisija je glede tega opozorila, da je proizvajalec izvoznik lahko predložil precejšnje količine podatkov za obdobje preiskave za izpolnitev protidampinškega vprašalnika. Zato ni jasno, zakaj proizvajalec izvoznik ni mogel predložiti podatkov za obdobje preiskave za utemeljitev predlagane metode. To velja še toliko bolj glede na to, da je imel proizvajalec izvoznik, kot je navedeno v uvodni izjavi (162), možnost in čas, da to stori.

(169)

Nazadnje, proizvajalec izvoznik je v pripombah na dokončno razkritje trdil, da razlika v stroških proizvodnje na vrsto izdelka v obdobju preiskave med proizvodnima obratoma, obravnavana v uvodni izjavi (160), podpira metodo prilagoditve, saj je razlika podobna razliki iz te metode.

(170)

Komisija se s to pripombo ni strinjala. Proizvajalec izvoznik v svojih pripombah ni upošteval dejstva, da so bili v skladu s podatki, uporabljenimi za metodo količinske opredelitve, „stroški na enoto“ leta 2013 (tj. v običajnih razmerah pred konfliktom) v družbi Ilyich veliko višji kot „stroški na enoto“ v družbi Zaporizhstal. Ta razlika, izražena kot razmerje, je večja kot razlika v stroških proizvodnje na vrsto izdelka med obratoma v obdobju preiskave. To pomeni, da se je vrzel med stroški na enoto družb Ilyich in Zaporizhstal med letom 2013 in obdobjem preiskave zmanjšala (tj. da so se stroški na enoto v družbi Ilyich glede na stroške na enoto v družbi Zaporizhstal sorazmerno zmanjšali) ali pa da so „stroški na enoto“, uporabljeni pri metodi, povsem nezanesljivi. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (159) zgoraj, je res vsaj zadnje, saj so „stroški na enoto“ v skladu z metodo izkrivljeni zaradi vključitve stroškov prodaje drugih izdelkov, ki so se v zadevnem obdobju v dveh obratih gibali različno. Iz tega izhaja, da razlika v stroških proizvodnje na vrsto izdelka v obdobju preiskave ne podpira točnosti metode, ki jo je predlagal proizvajalec izvoznik.

(171)

Zaradi navedenih razlogov je bila ta trditev zavrnjena.

(172)

Družba Zaporizhstal je v svojih računovodskih izkazih priznala, da so pri pretvorbi transakcij, ki niso bile denominirane v ukrajinskih grivnah, nastale velike izgube zaradi razlik v menjalnem tečaju. Proizvajalec izvoznik je trdil, da je treba te stroške, ki niso nastali v okviru običajnega poteka trgovine, določiti v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe in omejiti s stopnjo, ki pomeni običajne pogoje poslovanja družbe.

(173)

Komisija se s to utemeljitvijo ni strinjala. Omenjene izgube so bile ustrezno evidentirane v računovodskih izkazih družbe in so nastale v obdobju preiskave. Komisija je zato to trditev zavrnila in jih štela za del stroškov PSA družbe, povezanih z njenim poslovanjem, ter jih je vključila v izračun normalne vrednosti.

(174)

Proizvajalec izvoznik je v pripombah na informativni dokument priznal, da so bili finančni stroški, uporabljeni za izračun stroškov PSA družbe Zaporizhstal, ustrezno evidentirani v računovodskih izkazih družbe in da so nastali v obdobju preiskave. Proizvajalec izvoznik je nato ponovil svojo trditev, da bi morali zadevni stroški PSA temeljiti na členu 2(6)(c) osnovne uredbe, saj nekateri finančni stroški niso bili povezani s proizvodnjo in/ali prodajo izdelkov. V podporo tej trditvi je predložil nov nabor podatkov precej po tem, ko je bil opravljen preveritveni obisk in je bila trditev prvotno navedena. Na koncu je opozoril na več določb osnovne uredbe, s katerimi se ureja konstruiranje stroškov PSA in zahteva, da mora biti tako konstruiranje „razumno“.

(175)

Komisija se s to analizo ni strinjala. Stroški PSA v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe temeljijo na dejanskih podatkih, ki se nanašajo na proizvodnjo in prodajo. Člen 2(6)(c) se lahko uporabi samo, če takih zneskov ni mogoče določiti. Kot je priznal proizvajalec izvoznik, so podatki o dejanskih stroških PSA na voljo v njegovih računovodskih izkazih in vključujejo zadevne finančne stroške. Argument, da se nekateri finančni stroški ne nanašajo na proizvodnjo in/ali prodajo izdelkov, je treba zavrniti. Prvič, podatkov, ki jih je proizvajalec izvoznik predložil v podporo tej trditvi, v tej fazi preiskave ni mogoče preveriti. Proizvajalec izvoznik je imel na voljo veliko časa in predhodnih uradnih obvestil, da bi lahko te informacije zagotovil ob preverjanju, vendar te priložnosti ni izkoristil. Drugič, družba Zaporizhstal je dejavna samo pri proizvodnji in prodaji svojih izdelkov. Proizvajalec izvoznik ni nikoli predložil nobenega nasprotnega dokaza. Sklicevanje na zahtevo, da mora biti konstruiranje stroškov PSA razumno, je neustrezno, saj Komisija zadevnih stroškov PSA ni konstruirala, temveč jih je določila v skladu z zahtevami člena 2(6) osnovne uredbe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(176)

Proizvajalec izvoznik je v pripombah na dokončno razkritje trdil, da so se zadevni stroški sicer nanašali na celotno gospodarsko dejavnost obrata, ne pa na dejavnost, ki je vključevala proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka. Nadalje je trdil, da Komisija ni upoštevala dokazov v zvezi z njegovo zahtevo po izključitvi teh stroškov. Proizvajalec izvoznik je nato trdil, da je Komisija zavrnila celo samo dejstvo, da so bili dokazi v podporo trditvi sploh predloženi, s tem ko je navedla, da ni bil predložen noben dokaz, s katerim bi se izpodbijalo, da je družba Zaporizhstal dejavna samo pri proizvodnji in prodaji svojih izdelkov, Nazadnje, je proizvajalec izvoznik v zvezi z navedbo Komisije glede novega nabora podatkov, predloženih v podporo izključitvi nekaterih finančnih stroškov, navedel, da je bila ta trditev kot taka navedena kot odgovor na protidampinški vprašalnik, zadevni podatki pa so bili v revidiranem poročilu, poslanem skupaj z navedenim odgovorom.

(177)

Komisija je v odgovoru na zgornjo navedbo opozorila, da je proizvajalec izvoznik predložil dve zahtevi v zvezi s to trditvijo. Prva zahteva, predložena v odgovoru na protidampinški vprašalnik in nato utemeljena v sporočilu z dne 5. januarja 2017, je bila, naj se finančni stroški družbe Zaporizhstal prilagodijo glede na preteklo raven pri običajnih obratovalnih pogojih. Druga zahteva, prvič navedena v pripombah na informativni dokument 2. maja 2017, po preveritvi družbe Zaporizhstal, je bila, naj se stroški PSA prilagodijo z izključitvijo stroškov, ki domnevno niso povezani s proizvodnjo in/ali prodajo zadevnega izdelka.

(178)

Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi (175) zgoraj, Komisija finančnih stroškov družbe Zaporizhstal ne more prilagoditi glede na preteklo raven, ker stroški PSA v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe temeljijo na dejanskih podatkih za proizvodnjo in prodajo. Ti podatki so bili na voljo Komisiji in so bili uporabljeni pri zadevnem izračunu. V pripombah proizvajalca izvoznika na dokončno razkritje niso bile predložene nobene nove utemeljitve glede tega, zato nadaljnje pojasnilo ni potrebno.

(179)

Glede druge zahteve, naj se normalna vrednost družbe Zaporizhstal prilagodi z izključitvijo stroškov, ki domnevno niso povezani s proizvodnjo in/ali prodajo zadevnega izdelka, je Komisija navedla, da iz pripomb na informativni dokument ni razvidno, da se ti stroški ne nanašajo neposredno ali posredno na proizvodnjo in/ali prodajo zadevnega izdelka. Kot je bilo omenjeno, so dejavnosti družbe Zaporizhstal, kolikor je znano Komisiji, omejene na proizvodnjo in prodajo njenega izdelka. Njeni finančni stroški bi bili torej običajno tako ali drugače povezani s temi dejavnostmi. Postavke, za katere je proizvajalec izvoznik v pripombah na informativni dokument navedel, da se ne nanašajo na proizvodnjo in/ali prodajo zadevnega izdelka, vključujejo naložbe v zvezi z denarnim tokom, posojila odvisnim družbam, ki zagotavljajo surovine, ali obveznosti, ki izhajajo iz prejemkov zaposlenih. Zdi se, da so ti stroški vsaj posredno povezani s proizvodnjo in/ali prodajo zadevnega izdelka.

(180)

Nadaljnje preverjanje tega vprašanja ni bilo mogoče, saj ta zahteva ni bila predložena do 2. maja 2017, torej precej časa po koncu zadevnega preveritvenega obiska (tj. 24. novembra 2016). Proizvajalec izvoznik je v sporočilu z dne 5. januarja 2017, ki je bilo prav tako poslano po zadevnem preveritvenem obisku, omenil, da so nekateri finančni stroški v zvezi s posojili nastali za splošni namen ter niso bili povezani s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka. Takrat niso bile zagotovljene nobene nadaljnje podrobnosti glede tega, saj proizvajalec izvoznik ni zahteval izključitve teh posojil, temveč je vztrajal pri zahtevi, naj se finančni stroški družbe Zaporizhstal prilagodijo glede na preteklo raven pri običajnih obratovalnih pogojih.

(181)

Glede tega je proizvajalec izvoznik v pripombah na dokončno razkritje trdil, da je bila Komisiji med preveritvenim obiskom v družbi Zaporizhstal zagotovljena „popolna in celovita različica revizijskih poročil, v katerih je jasno postavljeno vprašanje glede dodatnih finančnih stroškov obrata, ki niso povezani s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka“. Proizvajalec izvoznik je nato trdil, da bi lahko Komisija izkoristila to priložnost in preverila dokaze, ki jih je predložila družba Zaporizhstal, ter po potrebi zahtevala dodatna pojasnila glede njih.

(182)

Komisija je najprej navedla, da – kot je opozoril proizvajalec izvoznik – popolna letna poročila družbe Zaporizhstal niso bila predložena do preveritvenega obiska, čeprav je bilo tako zahtevano v protidampinškemu vprašalniku. Komisija je nato navedla, da je bil – kot je proizvajalcu izvozniku sporočila v predpreveritvenem dopisu z dne 27. oktobra 2016 – namen obiska preveriti informacije iz odgovorov na vprašalnik s primerjanjem tam navedenih podatkov z izvornimi dokumenti, evidencami stroškov in finančnega računovodstva ter revidiranimi računovodskimi izkazi. Vprašanje, ki se nanaša na to, da nekateri finančni stroški družbe Zaporizhstal domnevno niso povezani s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka, se je pojavilo šele 2. maja 2017, v sporočilu z dne 5. januarja 2017 pa so se ga samo dotaknili. Oboje se je zgodilo po tem, ko so bili preveritveni obiski v prostorih družbe Zaporizhstal že končani. Zato proučitev tega vprašanja in preverjanje teh stroškov nista bila in nista mogla biti v delovnem programu Komisije za navedeni obisk. Pri trditvi, da se je vprašanje finančnih stroškov, ki niso povezani s proizvodnjo ali prodajo, pojavilo že s tem, da so bili ti stroški evidentirani v revidiranih poročilih, se ne upošteva namen preveritvenega obiska in vloge Komisije pri njem, kot sta bila proizvajalcu izvozniku sporočena v predpreveritvenem dopisu pred njegovim začetkom. Zaradi navedenega v povezavi z dejstvom, da so bila celotna revidirana poročila zagotovljena šele med preveritvenim obiskom, in, kot je bilo omenjeno zgoraj, ker še zdaleč ni jasno, da zadevni stroški niso povezani s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka, je treba ta del trditve zavrniti.

(183)

Zaradi zgoraj navedenih razlogov je bila ta trditev zavrnjena.

(184)

Izvozna cena je bila določena s splošno metodologijo iz oddelka 3.1.2 zgoraj in zlasti v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe. Za prodajo prek povezanih uvoznikov je bila izvozna cena konstruirana na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe.

(185)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da je švicarski trgovec – Metinvest International SA („MISA“) – deloval zgolj kot izvozni oddelek proizvodnih obratov, saj ni opravljal carinjenja blaga, dobavljenega v Unijo. Poleg tega je proizvajalec izvoznik trdil, da ne bi smelo biti odbitka za stroške PSA in dobiček (ali nominalne provizije) trgovca, saj se člen 2(9) osnovne uredbe pri obravnavani zadevi ne uporablja, ker trgovec nima sedeža v Uniji.

(186)

Komisija ni konstruirala izvozne cene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe za izvoz neodvisnim kupcem prek švicarskega trgovca. Vendar tudi če je za carinjenje odgovoren kupec, to ne spremeni dejstva, da prodajo izvede povezani trgovec, ki nosi stroške PSA in ki si običajno prizadeva s svojimi storitvami ustvariti dobiček. Zato je Komisija, kot je navedeno v uvodni izjavi (194), menila, da je prilagoditev v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe utemeljena.

(187)

Proizvajalec izvoznik je v pripombah k informativnemu dokumentu trdil, da družba MISA ni trgovec, ki posluje zaradi ustvarjanja dobička, temveč povezana družba, ki so ji dodeljene naloge, ki običajno spadajo pod notranji oddelek za izvoz.

(188)

Na podlagi dokazov, ki jih je imela na voljo, se Komisija s to trditvijo ni strinjala. MISA je družba, ki posluje zaradi ustvarjanja dobička in se opisuje kot družba, ki išče pravo ravnotežje med dobičkonosnostjo, zadovoljstvom strank in upravljanjem tveganj. Dejavnosti družbe MISA niso omejene na prodajo izdelkov skupine Metinvest. Družba MISA in proizvodni obrati imajo različne lastnike. Družba MISA podpisuje podrobne kupoprodajne pogodbe s proizvodnimi obrati. Te pogodbe vsebujejo klavzule o kaznih za neizpolnitev ali nezadostno izpolnitev obveznosti in o reševanju sporov s strani tretje osebe, ki jih običajno vsebujejo pogodbe med neodvisnimi trgovci, ne pa med proizvodnimi in prodajnimi oddelki iste družbe. Komisija na podlagi teh dokazov sklepa, da je družba MISA v razmerju do dveh proizvodnih obratov prej zastopnik kot integrirani prodajni oddelek. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (194), je zadevna prilagoditev utemeljena, kadar koli je družba MISA udeležena v transakciji.

(189)

Proizvajalec izvoznik je v pripombah na dokončno razkritje iz uporabe člena 2(8) osnovne uredbe za prodajo prek družbe MISA sklepal, da se Komisija strinja, da družba MISA deluje kot izvozni oddelek skupine. Proizvajalec izvoznik je nato ponovno izrazil nestrinjanje z uporabo člena 2(10)(i) osnovne uredbe, pri čemer je trdil, da družba MISA ne deluje kot zastopnik ali trgovec. V podkrepitev svoje trditve je navedel, da družba MISA prodaja samo neznaten in nišni delež izdelkov, ki niso proizvedeni v skupini. Proizvajalec izvoznik je nato trdil, da so to, da družba MISA išče pravo ravnotežje med dobičkonosnostjo, zadovoljstvom strank in upravljanjem tveganj ali da podpisuje podrobne kupoprodajne pogodbe s proizvodnimi obrati ali da ima lastnega direktorja in zaposlene, ki se razlikujejo od tistih v obratih v Ukrajini, potrebe, ki izhajajo iz skladnosti s potrebnimi pravnimi zahtevami v Ukrajini in Švici.

(190)

Kot je pojasnjeno zgoraj, Komisija ni sprejela trditve, da družba MISA deluje kot izvozni oddelek skupine. Družba MISA je delovala kot povezani trgovec, zato je Komisija uporabila člen 2(8) v povezavi s členom 2(10)(i) osnovne uredbe. Ne samo, da družba MISA prodaja neznaten ali nišni delež izdelkov, ki jih ni proizvedla skupina, čeprav je že to samo po sebi precejšnjega pomena za to določitev. Skupini tudi prodaja znatne količine izdelkov tretjih oseb. Kar zadeva dokaze, opisane v uvodni izjavi (188), je proizvajalec izvoznik trdil samo, da so ti elementi zahtevani v skladu z zakonom in ne nasprotujejo položaju družbe MISA kot oddelku za izvoz. Predložene niso bile nobene nadaljnje informacije o tem, kateri zakoni zahtevajo kateri element. Poleg tega proizvajalec izvoznik ni pojasnil, zakaj naj elementi, kot so poslovanje za ustvarjanje dobička (ki ga je proizvajalec izvoznik v svojih pripombah na informativni dokument prej izpodbijal) ali sklenjenost pogodb s klavzulami o kaznih za neizpolnitev ali nezadostno izpolnitev zadevnih obveznosti ter o reševanju sporov s strani tretje osebe, ne bi nasprotovali položaju družbe MISA kot oddelku za izvoz. Zato niso potrebne nobene nadaljnje pripombe glede tega.

(191)

Zaradi zgoraj navedenih razlogov je bila ta trditev zavrnjena.

(192)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno edinega proizvajalca izvoznika primerjala na podlagi franko tovarna.

(193)

Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na primerljivost cen. Prilagoditve so bile izvedene za uvozne dajatve (v razponu med 0,1 % in 0,7 %), stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in tozadevne stroške (v razponu med 1 % in 8 %), stroške pakiranja (v razponu med 0 % in 0,1 %), stroške kredita (v razponu med 0 % in 0,7 %), poprodajne stroške (v razponu med 0,1 % in 0,4 %), bančne stroške (v razponu med 0 % in 0,3 %) ter provizije (v razponu med 0 % in 0,2 %).

(194)

Ker je bila vsa prodaja v Unijo opravljena prek povezanega trgovca v Švici, je bila poleg tega izvedena ustrezna prilagoditev na podlagi člena 2(10)(i) osnovne uredbe.

(195)

Proizvajalec izvoznik je zahteval prilagoditev ravni trgovanja v skladu s členom 2(10)(d)(i) osnovne uredbe, pri čemer je trdil, da se prodajne poti za podobni izdelek na domačem trgu precej razlikujejo od tistih za prodajo zadevnega izdelka v Unijo, kar naj bi vplivalo na primerljivost cen. Trdil je tudi, da obstajajo stalne in jasne razlike v funkcijah in cenah za različne ravni trgovanja na domačem trgu in pri izvozu v Unijo.

(196)

Proizvajalec izvoznik ni dokazal, da obstajajo stalne in jasne razlike v funkcijah in cenah prodajalca za različne ravni trgovanja na domačem trgu države izvoznice. Dejansko podatki, ki jih je predložil proizvajalec izvoznik, niso bili v podporo taki ugotovitvi. Komisija je zato to trditev zavrnila.

(197)

Proizvajalec izvoznik je v svojih pripombah na informativni dokument močno ugovarjal tej utemeljitvi, kot da je samovoljna in neutemeljena. Vendar ni predložil nobenega dokaza, da obstajajo stalne in jasne razlike v funkcijah in cenah prodajalca za različne ravni trgovanja na domačem trgu države izvoznice. Namesto tega se je osredotočil samo na prvi del te zahteve in trdil, da obstajajo stalne in jasne razlike v funkcijah in cenah pri prodaji na različnih ravneh trgovanja na različnih trgih, pri čemer je izpustil zahtevo, da je treba to dokazati na domačem trgu. Komisija je dejansko preverila cene prodajalca za različne ravni trgovanja na domačem trgu in ni mogla najti stalnih in jasnih razlik.

(198)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da bi morala Komisija, če je menila, da se člen 2(10)(d)(i) osnovne uredbe ne uporablja, uporabiti člen 2(10)(d)(ii) osnovne uredbe. Pri tem proizvajalec izvoznik, razen nejasnega sklicevanja na dokaze prima facie, ni navedel nobenega argumenta, zakaj naj bi se ta določba uporabljala. Zadevne ravni trgovanja so obstajale na domačem trgu in ni bilo jasno dokazano, da se nekatere funkcije nanašajo na ravni trgovanja, ki niso tista, ki naj bi se uporabila pri primerjavi. Navedena določba se torej za obravnavano zadevo ne uporablja.

(199)

Proizvajalec izvoznik je v pripombah na dokončno razkritje trdil, da je Komisija nasprotovala sami sebi v svoji obrazložitvi, ko je opozorila, da čeprav na domačem trgu obstajajo različne ravni trgovanja, proizvajalec izvoznik ni dokazal, da obstajajo stalne in jasne razlike v funkcijah in cenah prodajalca za te ravni.

(200)

Komisija v tej navedbi ni videla protislovja.

(201)

Poleg tega je proizvajalec izvoznik trdil, da je v sporočilu z dne 5. januarja 2017 Komisiji predložil svojo analizo in primerjavo različnih ravni trgovanja na domačem trgu, s tem da je opredelil in primerjal ravni trgovanja na domačem trgu ter prikazal dosledno razliko v cenah med temi ravnmi.

(202)

Komisija je v odgovoru opozorila, da je v zadevnem sporočilu družba primerjala različne domače prodajne poti – ne ravni trgovanja – enega od svojih proizvodnih obratov. V tej že tako pomanjkljivi primerjavi je proizvajalec izvoznik trdil, da je pot, ki je najbolj primerljiva prodajni poti v Unijo, neposredna pot, tj. pot brez vključenosti njegovega domačega trgovca. Predložen ni bil noben dokaz, zakaj naj bi bilo tako, zlasti glede na to, da je bila vsa prodaja v Unijo opravljena prek povezanega trgovca v Švici, tj. družbe MISA. Komisija je zato vztrajala pri tem, da proizvajalec izvoznik ni dokazal, da obstajajo stalne in jasne razlike v funkcijah in cenah prodajalca za različne ravni trgovanja na domačem trgu države izvoznice.

(203)

Proizvajalec izvoznik je v pripombah na dokončno razkritje trdil tudi, da Komisija ni upoštevala dejstva, da je predložil revidiran seznam izvoza svoje povezane družbe MISA. V navedenem seznamu se je proizvajalec izvoznik odzval na navedbo Komisije glede opredelitve ravni trgovanja za številne transakcije, ki v prvotnem odgovoru na protidampinški vprašalnik bi bila točna. Proizvajalec izvoznik je trdil, da ni mogoče reči, da so bile te informacije predložene prepozno v preiskavi, saj bi jih lahko Komisija po potrebi preverila med preveritvenim obiskom povezanih subjektov družbe v Uniji.

(204)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Dodatne informacije o seznamu prodaje družbe MISA so bile predložene po preveritvi družbe MISA. Komisija je za zagotovitev, da se prepreči ravno tak položaj, pred preveritvijo v prostorih družbe MISA v sporočilu z dne 17. januarja 2017 družbo opomnila, da če je treba trditev ali kateri koli njen vidik preveriti, je treba to predložiti v razumnem času pred preveritvenim obiskom, tako da lahko ekipa, zadolžena za zadevo, pripravi zadevni del obiska. Nazadnje, tudi če bi Komisija te podatke lahko preverila v prostorih družbe MISA, to ne bi spremenilo dejstva, da – kot je omenjeno zgoraj – proizvajalec izvoznik ni dokazal, da obstajajo stalne in jasne razlike v funkcijah in cenah prodajalca za različne ravni trgovanja na domačem trgu države izvoznice.

(205)

Proizvajalec izvoznik je v pripombah na dokončno razkritje prav tako ponovil svojo trditev, da če po mnenju Komisije z dokazi, ki jih je družba predložila v podporo svoji trditvi v zvezi s členom 2(10)(d)(i) osnovne uredbe, ni bil dokazan obstoj stalnih in jasnih razlik v funkcijah in cenah prodajalca za različne ravni trgovanja na domačem trgu, bi lahko iste dokaze uporabila za uporabo posebne prilagoditve iz člena 2(10)(d)(ii), tj. v primerih, ko „ni ustreznih stopenj na domačem trgu“. Vendar je Komisija, kot je omenjeno zgoraj, ugotovila, da so zadevne ravni trgovanj na domačem trgu obstajale. Proizvajalec izvoznik ni dokazal, da so obstajale stalne in jasne razlike v funkcijah in cenah prodajalca za te ravni, vendar to ne spremeni dejstva, da so te ravni na domačem trgu obstajale. Pogoji za uporabo člena 2(10)(d)(ii) osnovne uredbe torej niso bili izpolnjeni.

(206)

Zaradi zgoraj navedenih razlogov je bila ta trditev zavrnjena.

(207)

Proizvajalec izvoznik je tudi trdil, da bi morala biti za pošteno primerjavo normalna vrednost prilagojena na račun stroškov prevoza podobnega izdelka med proizvodnim obratom in povezanim domačim trgovcem.

(208)

V skladu s členom 2(10)(e) osnovne uredbe se prilagoditev izvede zaradi razlik v neposredno povezanih stroških, ki nastajajo zaradi prevažanja zadevnega izdelka in/ali podobnega izdelka iz poslovnih prostorov proizvajalca izvoznika k neodvisnemu kupcu, pri čemer so taki stroški vsebovani v zaračunanih cenah. Ta določba ne vključuje stroškov prevoza med dvema povezanima osebama, za katere se zdi, da niso izraženi v ceni, zaračunani neodvisnemu kupcu. Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(209)

Po izdaji informativnega dokumenta je proizvajalec izvoznik predložil nov nabor podatkov za prodajo povezanih uvoznikov. Komisija je ta nabor podatkov nato preverila. Ti novi podatki so vplivali na izračun dampinga, ki je bil prvotno ugotovljen v informativnem dokumentu.

(210)

Komisija je za proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(211)

Stopnja sodelovanja Ukrajine je bila zelo visoka, saj je izvoz sodelujočega proizvajalca izvoznika predstavljal več kot 95 % celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave. Na podlagi tega je Komisija stopnjo dampinga na ravni države določila na ravni, ki je enaka kot za edinega proizvajalca izvoznika.

(212)

Stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(213)

V Uniji je podatke o proizvodnji in prodaji v okviru ugotavljanja reprezentativnosti predložilo 17 družb in te so navedle, da so med obdobjem preiskave proizvajale podoben izdelek. Na podlagi razpoložljivih informacij, ki jih je predložil pritožnik, teh 17 družb predstavlja približno 90 % proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(214)

Poleg teh 17 družb je podoben izdelek v obdobju preiskave proizvajalo še pet drugih družb.

(215)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da bi vključitev podatkov za italijanskega proizvajalca Ilva izkrivila sliko o škodi za celotno jeklarsko industrijo Unije zaradi posebnega položaja te družbe (13), zato bi bilo treba tega italijanskega proizvajalca izključiti. Vendar se v skladu s členom 4(1) osnovne uredbe izraz „industrija Unije“ nanaša na proizvajalce podobnih izdelkov v Uniji kot celoto ali na njihov večji delež. Ker Komisija ni imela razloga, da bi analizo omejila na večji delež, je morala analizirati celotno industrijo, vključno z družbo Ilva. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(216)

Ugotovljeno je bilo, da je skupna proizvodnja Unije v obdobju preiskave znašala približno 72,9 milijona ton. Komisija je ta izračun pridobila na podlagi podatkov pritožnika in vseh znanih proizvajalcev v Uniji. Kot je navedeno v uvodni izjavi (7), je bilo za vzorec izbranih šest proizvajalcev Unije, ki predstavljajo več kot 45 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji, za kar je bilo ugotovljeno, da je to reprezentativen vzorec.

(217)

Poslovni model proizvajalcev Unije in njihova stopnja navpične integracije se razlikujeta. Kljub temu je mogoče industrijo Unije na splošno opredeliti kot industrijo z visoko stopnjo navpične integracije, kot je v nadaljevanju dodatno pojasnjeno v uvodni izjavi (219).

(218)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (45), se zadevni izdelek uvršča pod številne oznake KN in tudi pod nekatere oznake ex. Da se potrošnja Unije ne bi ocenila prenizko in da bi se upošteval očitno omejeni učinek takih oznak na celotno potrošnjo, se je za namen izračuna potrošnje Unije v celoti upošteval obseg uvoza oznak KN ex.

(219)

Ker je industrija Unije večinoma navpično integrirana in se zadevni izdelek obravnava kot osnovni material za proizvodnjo različnih izdelkov z dodano vrednostjo, ki so nižje v prodajni verigi, ki se začne s hladno valjanimi izdelki, sta se potrošnja na zaprtem trgu in potrošnja na prostem trgu analizirali ločeno.

(220)

Razlikovanje med zaprtim in prostim trgom je pomembno za analizo škode. Poleg tega so transferne cene na zaprtem trgu določene v posameznih skupinah v skladu z različnimi politikami cen. Nasprotno pa je proizvodnja, namenjena za prosti trg Unije, v neposredni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka, cene pa so proste tržne cene.

(221)

Da bi lahko Komisija čim celoviteje ponazorila industrijo Unije, je pridobila podatke za celotno dejavnost podobnega izdelka in določila, ali je proizvodnja namenjena za lastno uporabo ali za prosti trg. Ugotovila je, da je bilo približno 58 % celotne proizvodnje proizvajalcev Unije v obdobju preiskave namenjene za lastno uporabo.

(222)

Po razkritju informativnega dokumenta je srbski proizvajalec izvoznik opozoril, da se je potrošnja zadevnega izdelka na prostem trgu od leta 2015 do obdobja preiskave zmanjšala za več kot 1,2 milijona ton in da to pomeni veliko zmanjšanje potrošnje Unije v drugi polovici leta 2015. Zato je zahteval, naj Komisija nadalje preišče, ali so podatki o prodaji, ki jih je za prosti trg predložila industrija Unije, resnično točni.

(223)

Komisija je analizirala podatke o prodaji in potrošnji, ki jih je predložila industrija Unije, ter potrdila, da so podatki, ki jih je industrija Unije predložila za potrošnjo na prostem trgu, točni in zanesljivi.

(224)

Komisija je določila potrošnjo Unije za lastno uporabo na podlagi lastne uporabe in prodaje za lastno uporabo na trgu Unije vseh znanih proizvajalcev v Uniji. Na podlagi tega se je potrošnja Unije za lastno uporabo gibala, kot sledi.

Preglednica 1

Potrošnja za lastno uporabo na trgu Unije (v tonah)

(225)

V obravnavanem obdobju je potrošnja Unije za lastno uporabo na trgu Unije ostala stabilna.

(226)

Komisija je potrošnjo Unije na prostem trgu določila na podlagi (a) prodaje vseh znanih proizvajalcev Unije na trgu Unije in (b) uvoza iz vseh tretjih držav v Unijo v skladu s poročili Eurostata, pri čemer je upoštevala tudi podatke, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki v zadevnih državah. Na podlagi tega se je potrošnja Unije na prostem trgu gibala, kot sledi.

Preglednica 2

Potrošnja na prostem trgu (v tonah)

(227)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije na prostem trgu povečala za približno 5 %. To povečanje je predvsem posledica gospodarskega okrevanja industrije, ki je nižje v prodajni verigi.

(228)

Komisija je v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe proučila, ali je treba uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav oceniti kumulativno.

(229)

Navedena določba določa, da se uvoz iz več kot ene države oceni kumulativno samo, če se ugotovi, da:

(230)

Stopnje dampinga, določene glede na uvoz iz zadevnih držav, so navedene zgoraj v oddelku 3 „Damping“. Vse navedene stopnje so višje od praga de minimis, določenega v členu 9(3) osnovne uredbe.

(231)

Ocenjeno je bilo, da obseg uvoza iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine ni bil zanemarljiv v smislu člena 3(4) osnovne uredbe. Tržni deleži Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine so v obdobju preiskave znašali 1,79 %, 3,32 %, 4,29 % oziroma 3,17 %, kot je navedeno v preglednici 3 spodaj.

(232)

Po drugi strani je bilo ugotovljeno, da je bil obseg uvoza iz Srbije zanemarljiv v smislu člena 3(4) osnovne uredbe. Obseg izvoza iz Srbije se je s 427 558 ton leta 2015 zmanjšal na približno 354 000 ton v obdobju preiskave, kar pomeni, da je tržni delež znašal samo 1,04 %. V skladu s prakso Komisije se za „zanemarljivega“ šteje tržni delež, ki v začetni fazi ne presega 1-odstotnega praga iz osnovne uredbe. Vendar je Komisija v tem primeru ugotovila, da je 1,04-odstotni delež še vedno zanemarljiv, ker bi morali 0,04 % šteti za nepomembne, zlasti ker je, relativno, obseg srbskega izvoza znatno manjši od obsega izvoza iz vsake od ostalih štirih držav. Obseg srbskega izvoza je bil skoraj polovico manjši od obsega izvoza iz Brazilije, katere obseg izvoza je bil drugi najmanjši.

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(233)

Po dokončnem razkritju in na zaslišanju 27. julija 2017 je pritožnik trdil, da bi moral biti srbski izvoz ocenjen kumulativno z izvozom iz ostalih štirih držav, saj je srbski izvoz presegal 1-odstotni prag de minimis. Po njegovem mnenju 1-odstotni prag ne dovoljuje kakršne koli izjeme, ne glede na to, za kako majhen delež je presežen.

(234)

Komisija je ta argument zavrnila. Odločitev o tem, ali je treba izvoz oceniti kumulativno ali ne, mora temeljiti na vseh merilih iz člena 3(3) osnovne uredbe. Člen 3(4) osnove uredbe ne pripisuje nobene posebne teže kateremu koli od teh posameznih meril. Res je, da izvoza iz države ni mogoče obravnavati kumulativno, če je njegov obseg zanemarljiv, vendar v obratnem primeru ne pomeni, da mora biti obravnavan kumulativno ipso facto. Poleg tega v osnovni uredbi ni izrecno določen noben prag zanemarljivosti. Člen 5(7) osnovne uredbe se sicer lahko uporablja kot smernica glede zanemarljivega obsega izvoza, vendar člen 3(4) ne vključuje sklicevanja na te prage. Besedilo daje Komisiji zadostno prožnost, da lahko izvede analizo za vsak primer posebej, pri čemer upošteva, da je „dodaten“ obseg v višini 0,04 % nepomemben.

(235)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da so se srbske izvozne cene razlikovale od izvoznih cen ostalih štirih zadevnih držav zaradi naslednjega:

Preglednica 4

Cene uvoza (v EUR/tono)

(236)

V zvezi s tem je iz določanja cen, skupaj z zanemarljivim obsegom, videti, da srbski proizvajalec izvoznik cenam zadevnega izdelka bolj sledi kot pa jih oblikuje. To na primer potrjuje tudi dejstvo, da so se njegove cene med letom 2015 in obdobjem preiskave manj znižale tudi relativno, v primerjavi z znižanjem cen ostalih štirih zadevnih držav.

(237)

Po dokončnem razkritju je pritožnik na zaslišanju 27. julija 2017 (glej uvodno izjavo (33)) zahteval, naj službe Komisije zagotovijo podatke o nelojalnem nižanju prodajnih in ciljnih cen za srbskega proizvajalca izvoznika, da bi lahko pregledal navedbe Komisije iz uvodnih izjav (235) in (236), da srbski proizvajalec izvoznik cenam bolj sledi kot pa jih oblikuje. Poleg tega po mnenju pritožnika ni dokazov, da Srbija cenam sledi.

(238)

Komisija je opozorila, da je zgoraj razkrila povprečno ceno uvoza iz zadevnih držav. Ti podatki kažejo, da so bile srbske uvozne cene leta 2013 najvišje (468 EUR na tono) in so v naslednjih letih ostale najvišje do cene v obdobju preiskave (365 EUR na tono). Poleg tega indeks v preglednici 4 zgoraj kaže, da so se srbske cene s 100 sorazmerno znižale na 78, pri čemer je letu 2013 pripisan indeks 100, medtem ko so se v drugih državah znižale na 75 (Brazilija), 70 (Iran), 72 (Rusija) in 74 (Ukrajina). Pritožnik je torej lahko pregledal ugotovitev Komisije, da je srbski proizvajalec izvoznik cenam bolj sledil kot jih oblikoval, tako glede uvozne cene kot njenega sorazmernega znižanja med letom 2013 in obdobjem preiskave. Komisija pri tej oceni ni uporabila podatkov o nelojalnem nižanju prodajnih ali ciljnih cen, ker izračuni nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen prikazujejo samo stanje v obdobju preiskave in ne omogočajo primerjave gibanja cen v večletnem obdobju. Ker pritožnik ni navedel drugih razlogov za potrebo po dokončnem razkritju podatkov o nelojalnem nižanju prodajnih in ciljnih cen, razen pregleda navedb iz uvodnih izjav (235) in (236), je Komisija navedeno zahtevo zavrnila.

(239)

Ker pritožnik ni izpodbijal podatkov iz preglednice 4, je Komisija potrdila svojo ugotovitev, da je srbski izvoznik samo sledil cenovnemu gibanju, ki so ga določali drugi uvozniki, in ni uporabljal agresivne strategije oblikovanja cen kot oblikovalec cen.

(240)

Zato je Komisija sklenila, da uvoz iz Srbije ne bi smel biti ocenjen kumulativno z izvozom iz ostalih štirih držav. Zaradi ugotovitve, da je bil izvoz iz Srbije de minimis, zaščitni ukrepi za uvoz vroče valjanih ploščatih izdelkov s poreklom iz Srbije niso potrebni. Zato bi bilo treba v skladu s členom 9(2) osnovne uredbe postopek glede uvoza iz Srbije zaključiti.

(241)

Komisija je ocenila tudi konkurenčne pogoje med dampinškim uvozom iz ostalih štirih zadevnih držav in konkurenčne pogoje med dampinškim uvozom in podobnim izdelkom ter ugotovila, da so bili podobni. Uvoženi izdelki so bili namreč v konkurenci med seboj in s podobnim izdelkom, proizvedenim v Uniji. Izdelki so medsebojno zamenljivi in so se v Uniji prodajali po primerljivih prodajnih poteh in podobnim kategorijam končnih strank.

(242)

Po začetku preiskave je več strani predložilo pripombe glede kumulativne ocene učinkov uvoza iz zadevnih držav. Stalna misija Ukrajine pri Evropski uniji, rusko ministrstvo za industrijo in trgovino in eden od ruskih proizvajalcev izvoznikov ter dva proizvajalca izvoznika iz Brazilije so ugovarjali ustreznosti kumulativne ocene uvoza njihovih držav z drugimi preiskovanimi državami ter trdili, da uvoz njihovih držav ne bi smel biti obravnavan kumulativno z njimi. Stalna misija Ukrajine pri Evropski uniji je trdila, da je bil ukrajinski obseg uvoza v obdobju 2011–2016 v nasprotju z drugimi državami stabilen ter da obstaja precejšnja razlika med geografsko strukturo uvoza iz Ukrajine na eni strani in Brazilije, Irana, Srbije in Rusije na drugi strani. Rusko ministrstvo za industrijo in trgovino je menilo, da je treba opraviti celovito ovrednotenje konkurenčnih pogojev. Ruski proizvajalec izvoznik je trdil, da se je njegov uvoz v obravnavanem obdobju dejansko zmanjšal, da je bila del njegovega uvoza dobava znotraj skupine za lastno uporabo, ki kot taka ni vstopila na notranji trg Unije, ter da so bile vrste prodanega izdelka različne. Poleg tega je en brazilski proizvajalec izvoznik trdil, da ni sledil podobnemu cenovnemu gibanju in da je bil ta uvoz distribuiran prek drugačnih prodajnih poti kot uvoz iz ostalih štirih zadevnih držav. Drug brazilski proizvajalec izvoznik je trdil, da je bil brazilski uvoz zanemarljiv in da uvoz iz Brazilije ni sledil istim gibanjem kot uvoz iz ostalih štirih zadevnih držav, kar zadeva obseg, tržni delež in ceno.

(243)

Komisija je te trditve zavrnila. Uvoz iz Rusije in Ukrajine v Unijo se je v absolutnem smislu v obravnavanem obdobju povečal. Poleg tega tudi če se bi uvoz v obravnavanem obdobju zmanjšal, to dejstvo ni merilo za določitev, ali je obseg uvoza zanemarljiv v smislu člena 3(4) osnovne uredbe.

(244)

Konkurenčni pogoji med dampinškim uvozom iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine in podobnim izdelkom so bili ocenjeni za podobne iz naslednjih razlogov.

(245)

Komisija je na podlagi navedenega ugotovila, da so pogoji za kumulativno oceno učinkov uvoza iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine izpolnjeni. Zato je bil ta uvoz za določitev škode proučen kumulativno.

(246)

Po razkritju informativnega dokumenta je Komisija prejela več stališč glede kumulativne ocene zadevnih držav, ki se obravnavajo v uvodnih izjavah v nadaljevanju.

(247)

Pritožnik je trdil, da je uvoz iz Srbije škodil proizvajalcem Unije podobno kot uvoz iz ostalih štirih držav. V zvezi s tem se je skliceval na dejstvo, da se je uvoz iz Srbije v obdobju med letom 2013 in obdobjem preiskave podvojil v absolutnem smislu in glede na tržni delež, da so se tudi cene tega uvoza v tem obdobju znižale in da so se zaradi uvoza iz Srbije znatno nelojalno nižale prodajne cene proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Poleg tega je pritožnik trdil, da je tržni delež uvoza iz Srbije 1,04 %, kar je malo nad 1-odstotnim pragom iz člena 5(7) osnovne uredbe. Poleg tega je pritožnik opozoril na morebitno tveganje izogibanja, ker bi zaradi prenehanja veljave v zvezi s Srbijo kitajska nadrejena družba edinega srbskega proizvajalca izvoznika lahko prodajala Uniji prek svoje srbske odvisne družbe.

(248)

Komisija je zavrnila trditev, da je uvoz iz Srbije škodil proizvajalcem Unije podobno kot uvoz iz ostalih držav iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

(249)

Dva vzorčena brazilska proizvajalca izvoznika sta trdila, da kumulativna ocena uvoza iz Brazilije skupaj z uvozom iz Irana, Rusije in Ukrajine ni utemeljena zaradi razlogov, navedenih v naslednjih uvodnih izjavah.

(250)

Eden je trdil, da več kot tretjina uvoza iz Brazilije ni bila v konkurenci z izdelki iz Irana, Rusije in Ukrajine, kar naj bi dokazovalo, da so bile prodajne poti uvoza iz Brazilije drugačne kot tiste iz Irana, Rusije in Ukrajine. Poleg tega je ta proizvajalec izvoznik trdil, da so bile brazilske cene, podobno kot srbske, znatno višje od povprečnih cen Irana, Rusije in Ukrajine ter da so tudi brazilski proizvajalci izvozniki cenam bolj sledili kot jih oblikovali. Nazadnje je trdil, da nobeden od brazilskih proizvajalcev industriji Unije ni nelojalno nižal prodajnih cen.

(251)

Drugi brazilski proizvajalec izvoznik je trdil, da je taka kumulativna ocena neustrezna zaradi zanemarljivega obsega brazilskega uvoza (tako kot v primeru Srbije) in razlike v konkurenčnih pogojih. Glede tega je brazilski proizvajalec izvoznik v zvezi z zanemarljivim obsegom trdil, da tržni delež Brazilije šele od leta 2015 presega 1-odstotni prag in da je v obdobju preiskave znašal samo 1,79 %. Poleg tega je bil obseg njenega uvoza premajhen, da bi prispeval k škodi, in torej podobno nepomemben. V zvezi z različnimi konkurenčnimi pogoji se je skliceval na dejstvo, da se je skoraj 60 % uvoza zadevnega izdelka iz Brazilije v obdobju preiskave nanašalo na prodajo ali prenos povezanim evropskim družbam, ki ne pomenita neposredne konkurence izdelkom, namenjenim prostemu trgu, zaradi česar so konkurenčni pogoji drugačni. Poleg tega je nasprotoval navedbi Komisije v informativnem dokumentu, da sta uvoz iz Brazilije in podobni izdelek iz Unije medsebojno zamenljiva. V tem okviru je trdil, da brazilski proizvajalci izvozniki večinoma izvažajo komercialne vrste vroče valjanih ploščatih izdelkov, ki imajo drugačne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter drugačne končne uporabe kot izdelki, ki jih prodaja industrija Unije, ki so večinoma visoko kakovostne vrste vroče valjanih ploščatih izdelkov. Poleg tega se ni strinjal, da brazilski proizvajalci izvozniki uporabljajo podobne prodajne poti kot proizvajalci izvozniki iz drugih zadevnih držav. Trdil je, da navedeni proizvajalci običajno prodajajo neposredno neodvisnim strankam na prostem trgu Unije, kar je nasprotno kot večina uvoza iz Brazilije. Na koncu je navedel pripombe glede cen, ki so podobne pripombam drugega brazilskega proizvajalca izvoznika.

(252)

Komisija je zavrnila trditve dveh vzorčenih brazilskih proizvajalcev izvoznikov, kot je navedeno v nadaljevanju.

(253)

Prvič, Komisija je za opredelitev potrošnje upoštevala celotni brazilski uvoz, ne glede na to, ali je ta vključeval dobavo znotraj skupine. Če ne bi bilo takega uvoza, bi namreč družbe najverjetneje pridobile vroče valjane ploščate izdelke iz drugih virov, ki so na voljo na prostem trgu Unije, vključno s podobnim izdelkom, ki ga proizvaja industrija Unije.

(254)

Drugič, prodajne poti iz Brazilije se za del njene prodaje ne razlikujejo od tistih iz Irana, Rusije in Ukrajine. Vsi sodelujoči proizvajalci iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine uporabljajo podobne prodajne poti – prodajajo bodisi neposredno bodisi prek povezanega trgovca/uvoznika s sedežem v Uniji ali zunaj nje. Poleg tega je mogoče glede trditve, da se je 60 % uvoza zadevnega izdelka iz Brazilije v obdobju preiskave nanašalo na prodajo ali prenos povezanim evropskim družbam, ki nista v neposredni konkurenci z izdelki, namenjenimi prostemu trgu, in se takoj srečujejo z drugačnimi konkurenčnimi pogoji, navesti naslednje. Del uvoza zadevnega izdelka od ruskih proizvajalcev izvoznikov je bil tudi prodaja povezanim evropskim družbam, katere del so te povezane evropske družbe nadalje predelale. To pomeni, da so za te proizvajalce izvoznike konkurenčni pogoji enaki.

(255)

Tretjič, kot je prikazano v preglednici 4, je Komisija priznala, da so bile brazilske cene višje od povprečnih cen Irana, Rusije in Ukrajine. Vendar je v preglednici 4 prikazano tudi, da so bile brazilske cene v obravnavanem obdobju, tj. v letih 2013, 2014 in 2015 ter obdobju preiskave, stalno nižje od srbskih uvoznih cen.

(256)

Četrtič, v zvezi s trditvijo, da tudi brazilski proizvajalci izvozniki bolj sledijo cenam kot jih oblikujejo, je treba opozoriti, da je bila cena srbskega proizvajalca izvoznika ocenjena v kombinaciji s svojim zanemarljivim obsegom. Zato glede Brazilije ni mogoče priti do enake ugotovitve.

(257)

Petič, v zvezi z obsegom, je treba, kot je prikazano v preglednici 3, navesti, da je v obdobju preiskave brazilski uvoz znašal 608 541 ton, srbski pa 354 145 ton. Skladno s tem je bil obseg brazilskega uvoza vroče valjanih ploščatih izdelkov za več kot 70 % višji od srbskega in je predstavljal tržni delež 1,79 %, v primerjavi s srbskim tržnim deležem, ki je znašal 1,04 %. Zato se ta uvoz ni štel za zanemarljivega.

(258)

Nazadnje, kar zadeva trditev o drugačni ponudbi izdelkov brazilskih proizvajalcev izvoznikov, je treba navesti, da so njihovi izdelki v jasni neposredni konkurenci z izdelki Unije in izdelki drugih proizvajalcev izvoznikov. Preiskava je v nasprotju s trditvijo proizvajalca izvoznika pokazala, da so vse vrste zadevnega izdelka, vključno z vrstami, ki so jih prodajali brazilski proizvajalci izvozniki, proizvajali in prodajali tudi proizvajalci Unije. Glede tega je Komisija ugotovila, da so več kot 99,9 % vseh vrst izdelka, ki so ga prodajali trije brazilski proizvajalci izvozniki, v obdobju preiskave prodajali tudi vzorčeni proizvajalci Unije. Poleg tega se kumulativna ocena izvaja na ravni države glede na celoten obseg zadevnega izdelka, ne pa da bi se upoštevale samo določene vrste zadevnega izdelka.

(259)

Po dokončnem razkritju je brazilski proizvajalec izvoznik CSN ponovil, da so prodajne poti in uvozne cene iz Brazilije precej drugačne kot pri uvozu iz Irana, Rusije in Ukrajine. V zvezi s prodajnimi potmi je navedel, da njegova odvisna družba Lusosider ni ne trgovec ne zgolj uvoznik, temveč uporabnik vroče valjanih ploščatih izdelkov. Trdil je, da zlasti položaj družbe NLMK Europe ni enak kot položaj družbe Lusosider. Navedel je tudi, da Lusosider ni imel lahkega dostopa do vroče valjanih pločevinastih izdelkov, ki so se prodajali na trgu Unije. Glede uvoznih cen je navedel, da cenovno gibanje uvoza iz Brazilije sledi enakemu gibanju rasti kot cene uvoza iz Srbije.

(260)

Komisija je te trditve zavrnila kot neutemeljene. Kar zadeva prodajne poti, so obstajale druge ruske odvisne družbe s sedežem v Latviji in na Poljskem in z rusko matično družbo, ki ni bila NLMK, ki so v obdobju preiskave delno uporabljale in nekoliko predelovale vroče valjane ploščate izdelke, ki so jih nabavile pri svoji ruski matični družbi. Poleg tega je bila Komisija kljub trditvam, da družba Lusosider ni imela lahkega dostopa do vroče valjanih ploščatih izdelkov, ki so bili na prodaj na trgu Unije, na zaslišanju obveščena, da je družba Lusosider v obdobju preiskave dobavljala iz drugih virov, kot so Turčija, Tajvan in Rusija. Poleg tega Komisija v dokumentaciji nima dokazov, da proizvajalci Unije ne bi želeli dobavljati družbi Lusosider, niti ni družba Lusosider predložila takih dokazov. Poleg tega je Komisija v zvezi s cenami spomnila, da so bile brazilske cene v obravnavanem obdobju, tj. v letih 2013, 2014 in 2015 ter obdobju preiskave, stalno nižje od srbskih uvoznih cen (glej uvodno izjavo (235)). Zato Komisija ni sprejela zahteve brazilskega proizvajalca izvoznika, da uvoz iz Brazilije ne bi smel biti ocenjen kumulativno z izvozom iz ostalih treh držav.

(261)

Komisija je zato ugotovila, da so vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe za ostale štiri države izpolnjena, zato je bil uvoz iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine ocenjen kumulativno, da bi se določila škoda.

(262)

Uvoz v Unijo iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine se je gibal, kot sledi.

Preglednica 5

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(263)

Iz zgornje preglednice je razvidno, da se je v obravnavanem obdobju absolutna vrednost uvoza iz zadevnih držav močno povečala. Obenem se je skupni tržni delež njihovega uvoza v Unijo v obravnavanem obdobju povečal za skoraj 5 odstotnih točk (s 7,45 % leta 2013 na 12,57 %, kar je bilo povečanje za 69 %).

(264)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tehtana povprečna cena uvoza iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine v Unijo se je gibala, kot sledi.

Preglednica 6

Cene uvoza (v EUR/tono)

(265)

Povprečne cene uvoza iz zadevnih držav so se znižale s 442 EUR/tono v letu 2013 na 323 EUR/tono v obdobju preiskave. V obravnavanem obdobju se je povprečna cena dampinškega uvoza na enoto znižala za 27 %.

(266)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave ocenila tako, da je primerjala:

(267)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto izdelka posebej za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot delež prihodkov od prodaje proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Glavne prilagoditve so bile povezane s stroški dostave (ki so se gibali med 3,4 % in 8,9 % na vzorčenega proizvajalca Unije), stroški kredita (ki so se gibali med 0,1 % in 0,4 %) in popusti (ki so se gibali med 0,1 % in 2 %).

(268)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (16), je izpolnjen vprašalnik predložil samo en nepovezan uvoznik. Na podlagi dokazov, zbranih pri preverjanju pri tem nepovezanem uvozniku, so bili prišteti stroški po uvozu v višini 7 EUR/tono.

(269)

Na podlagi navedenega je bilo za dampinški uvoz iz večine vzorčenih zadevnih proizvajalcev izvoznikov ugotovljeno, da je nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije v razponu od 8,45 % do 17,74 %, kot je razvidno iz spodnje preglednice. Za nobeno brazilsko družbo ni bilo ugotovljeno nelojalno nižanje prodajnih cen.

Preglednica 7

Stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen

(270)

Po razkritju informativnega dokumenta sta pritožnik in iranski proizvajalec izvoznik opozorila, da se informacije iz informativnega dokumenta ne ujemajo z informacijami iz ene od prilog k temu dokumentu. Medtem ko je bilo v dokumentu navedeno, da za iransko družbo ni bilo ugotovljeno nelojalno nižanje prodajnih cen, je bila v posebni prilogi za to družbo prikazana stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen v višini 8,45 %.

(271)

Komisija v odgovor na te pripombe potrjuje, da je besedilo informativnega dokumenta vsebovalo nepravilno navedbo iranske družbe in da je bila stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen, navedena v prilogi, pravilna.

(272)

Po dokončnem razkritju je brazilski proizvajalec izvoznik Usiminas trdil, da mora Komisija v skladu s členoma 3(2) in 3(3) osnovne uredbe opraviti ustrezno analizo cenovnega učinka dampinškega uvoza ter proučiti, ali je obstajalo znatno nelojalno nižanje prodajnih cen. Taka analiza ne bi smela biti omejena na preprosto matematično primerjavo, temveč bi morala vključevati dinamično oceno razvoja in gibanja cen v razmerju med cenami dampinškega uvoza in cenami domačih podobnih izdelkov v zadevnem obdobju.

(273)

Komisija je to trditev zavrnila. Najprej je v preglednici v uvodni izjavi (295) navedla tehtano povprečje prodajnih cen na enoto proizvajalcev Unije na prostem trgu v Uniji. Nato je Komisija, kot je prikazano v uvodni izjavi (297), navedla, da so morali proizvajalci Unije slediti temu spiralnemu padanju cen ter so zlasti v letu 2015 in v obdobju preiskave močno znižali svoje prodajne cene. Ker je zadevni izdelek primarna surovina, so morali proizvajalci Unije slediti spiralnemu padanju cen. Podobne pripombe Komisije so v uvodni izjavi (387). Poleg tega se sklicuje tudi na svojo analizo drugih dejavnikov, ki skupaj ali ločeno niso mogli prekiniti vzročne povezave med dampinškimi uvozi (glej uvodno izjavo (390)). Analiza Komisije zato ni bila omejena na preprosto matematično primerjavo. Ne nazadnje brazilski proizvajalec izvoznik prav tako ni predložil nobenih utemeljitev in tudi Komisija ne ve, zakaj bi taka dodatna analiza dala večji pomen analizi nelojalnega nižanja prodajnih cen, glede na naravo vrste primarne surovine zadevnega izdelka.

(274)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(275)

Makroekonomski kazalniki (proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, zaloge, rast, tržni delež, zaposlenost, produktivnost in višina stopenj dampinga) so se ocenili na ravni celotne industrije Unije. Ocena je temeljila na informacijah, ki jih je navedel pritožnik ter ki so bile navzkrižno preverjene s podatki, ki so jih navedli proizvajalci Unije, in razpoložljivimi uradnimi statističnimi podatki (ki jih je zagotovil Eurostat).

(276)

Analiza mikroekonomskih kazalnikov (prodajne cene, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala, plače in proizvodni stroški) je bila izvedena na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije. Ocena je temeljila na njihovih informacijah, ki so bile ustrezno preverjene.

(277)

Da bi lahko Komisija čim celoviteje ponazorila industrijo Unije, je pridobila podatke za celotno proizvodnjo zadevnega izdelka in določila, ali je proizvodnja namenjena za lastno uporabo ali za prosti trg. Komisija je za nekatere kazalnike v zvezi z industrijo Unije ločeno analizirala podatke o proizvodnji za prosti trg in zaprti trg ter opravila primerjalno analizo. Ti dejavniki so: prodaja, tržni delež, cene na enoto, stroški na enoto, dobičkonosnost in denarni tok. Druge gospodarske kazalnike pa bi bilo mogoče smiselno proučiti le glede na celotno dejavnost, vključno z uporabo proizvodnje industrije Unije za lastno uporabo. Ti dejavniki so: proizvodnja, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, naložbe, donosnost naložb, zaposlenost, produktivnost, zaloge in stroški dela. Za te dejavnike lahko Komisija opravi smiselno ocenjevanje samo, če se to nanaša na celotno dejavnost industrije Unije. Ta analiza je v skladu s sodno prakso sodišč Unije in STO (14).

(278)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi.

Preglednica 8

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(279)

V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje industrije Unije rahlo zmanjšal, in sicer za približno 1,7 milijona ton (– 2 %).

(280)

Sporočeni podatki o zmogljivosti se nanašajo na tehnično zmogljivost, kar kaže, da so bile upoštevane prilagoditve za obdobje vzpostavitve, vzdrževanje, ozka grla in druge običajne zaustavitve, ki so v industriji normalne. Proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju zmanjšala zaradi zmanjšanja nekaterih proizvodnih zmogljivosti, večinoma v Belgiji in Italiji.

(281)

Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti je bila v obravnavanem obdobju razmeroma stabilna ter se je gibala med 74,1 % in 76,2 %.

(282)

Obseg prodaje industrije Unije in tržni delež na prostem trgu sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi.

Preglednica 9

Obseg prodaje in tržni delež (prosti trg)

(283)

Obseg prodaje industrije Unije na prostem trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 5 %, in sicer s 27,5 milijona ton na 26 milijonov ton.

(284)

Tržni delež industrije Unije glede na potrošnjo Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za več kot 8 odstotnih točk, in sicer s 85,1 % na 76,7 %. Zmanjšanje obsega prodaje na prostem trgu Unije in izguba tržnega deleža industrije Unije sta časovno sovpadala s povečanjem potrošnje na prostem trgu Unije, kar kaže na poslabšanje konkurenčnega položaja proizvajalcev jekla iz Unije.

(285)

V zvezi z zaprtim trgom Unije sta se obseg za lastno uporabo in tržni delež v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi.

Preglednica 10

Obseg za lastno uporabo na trgu Unije in tržni delež

(286)

Obseg industrije Unije za lastno uporabo (sestavljen iz prenosov in prodaje za lastno uporabo na trgu Unije) na trgu Unije je bil v obravnavanem obdobju v absolutnem smislu razmeroma stabilen.

(287)

Delež lastne uporabe (izražen kot odstotek skupne proizvodnje) industrije Unije se je v obravnavanem obdobju rahlo povečal, in sicer s 56,9 % leta 2013 na 58,2 % v obdobju preiskave.

(288)

Zaposlenost je bila izračunana tako, da so se upoštevali samo zaposleni, ki delajo neposredno v zvezi s podobnim izdelkom v različnih jeklarnah proizvajalcev Unije. S to metodo so se zagotovili natančni podatki, ki jih je mogoče razmeroma preprosto določiti.

(289)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi.

Preglednica 11

Zaposlenost in produktivnost

(290)

Stopnja zaposlenosti v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju znižala. Komisija je med preiskavo ugotovila, da je to znižanje povzročila potreba po zmanjšanju proizvodnih stroškov in povečanju učinkovitosti zaradi naraščajoče konkurence dampinškega uvoza na trgu. V obravnavanem obdobju se je zato delovna sila zmanjšala za 5 %, pri čemer niso upoštevane morebitne posredne zaposlitve. Zaradi navedenega in kljub nekoliko manjšemu obsegu proizvodnje (– 2 %) v obravnavanem obdobju se je produktivnost delovne sile industrije Unije, izračunana kot proizvodnja na zaposlenega na leto, povečala (+ 3 %). To kaže, da se je industrija Unije poskušala prilagoditi spreminjajočim se razmeram na trgu, da bi ostala konkurenčna.

(291)

Ravni zalog proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi.

Preglednica 12

Zaloge

(292)

Industrija Unije večino vrst podobnega izdelka proizvaja na podlagi posebnih naročil uporabnikov. Zato se zaloge niso štele za pomemben kazalnik škode za to industrijo. To potrjuje tudi analiza gibanja končnih zalog kot deleža proizvodnje. Kot je razvidno iz preglednice, je ta kazalnik ostal razmeroma stabilen in je znašal od približno 3,4 % do 3,7 % obsega proizvodnje.

(293)

Vse stopnje dampinga iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine so bile znatno nad stopnjo de minimis. Učinek višine dejanskih visokih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine ni bil zanemarljiv.

(294)

Potrošnja Unije (prosti trg) se je v obravnavanem obdobju povečala za približno 5 %, obseg prodaje industrije Unije na prostem trgu Unije pa se je zmanjšal za približno 5 %. Industrija Unije je torej izgubila tržni delež, medtem ko se je tržni delež uvoza iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine v obravnavanem obdobju močno povečal.

(295)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto proizvajalcev Unije na prostem trgu v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo, kot sledi.

Preglednica 13

Prodajne cene na prostem trgu v Uniji

(296)

V zgornji preglednici je prikazano gibanje prodajne cene na enoto na prostem trgu Unije v primerjavi z ustreznimi stroški proizvodnje. Prodajne cene so bile v povprečju nižje kot proizvodni stroški na enoto, razen leta 2014, ko je začel trg Unije okrevati in so bili tržni deleži uvoza iz ostalih štirih zadevnih držav manjši kot v obdobju preiskave.

(297)

Proizvodni stroški so na splošno ostali višji kot padajoče prodajne cene, razen leta 2014. Da bi omejili izgubo tržnega deleža in ker je zadevni izdelek primarna surovina, so morali proizvajalci Unije slediti temu spiralnemu padanju cen ter so zlasti v letu 2015 in v obdobju preiskave močno znižali svoje prodajne cene. Ker je zadevni izdelek primarna surovina, so morali proizvajalci Unije slediti spiralnemu padanju cen.

(298)

Med vzorčenimi proizvajalci so bili nekateri vroče valjani ploščati izdelki iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla za potrošnjo za lastno uporabo v skladu z različnimi cenovnimi politikami preneseni ali prodani po transfernih cenah za nadaljnjo predelavo nižje v prodajni verigi (večinoma po nabavni vrednosti za prenose za lastno uporabo in po transfernih cenah za prodajo za lastno uporabo). Zato na podlagi gibanja cen proizvodnje za lastno uporabo ni mogoče sprejeti smiselnega sklepa.

(299)

Povprečni stroški dela proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi.

Preglednica 14

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(300)

V obravnavanem obdobju se je povprečna plača na zaposlenega zvišala za 4 %.

(301)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi.

Preglednica 15

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(302)

Komisija je dobičkonosnost proizvajalcev Unije določila tako, da je neto izgubo pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka na prostem trgu v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje.

(303)

Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju gibala negativno: izgube so nastale v vseh obdobjih, razen v letu 2014. Čeprav so izgube v letu 2013 delno povezane s posledicami dolžniške krize v euroobmočju, so lahko proizvajalci jekla Unije leta 2014 in v prvi polovici leta 2015 delno okrevali. Kot je prikazano v preglednici v uvodni izjavi (295), se je v obravnavanem obdobju prodajna cena na enoto od druge polovice leta 2015 dalje znižala za 23 % zaradi močnega pritiska na cene, ki se je izvajal z dampinškim uvozom. Zato je v obdobju preiskave prišlo do znatne izgube v višini 7,8 %, kar je najslabši rezultat v obravnavanem obdobju.

(304)

Neto denarni tok je zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Gibanje neto denarnega toka se je podobno zmanjševalo kot dobičkonosnost in postalo negativno, in sicer je padlo na nevzdržno raven.

(305)

Kljub izgubam v obravnavanem obdobju so naložbe (vključno z zamenjavo nekaterih proizvodnih sredstev) ostale nad 240 milijoni EUR v vseh letih obravnavanega obdobja. Vendar so bile naložbe v vsem obdobju na razmeroma nizki ravni, ker so na zmožnost zbiranja kapitala vplivale izgube, ki so nastale v obravnavanem obdobju (razen majhnega dobička, doseženega leta 2014).

(306)

Donosnost naložb je dobiček (ali izguba) v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Zaradi izgub je bila donosnost naložb v obravnavanem obdobju negativna, razen leta 2014.

(307)

Po razkritju informativnega dokumenta so ruski proizvajalci izvozniki, skupina MMK in skupina Severstal ter rusko ministrstvo za gospodarski razvoj predložili stališče, da Komisija v svoji analizi mikroekonomskih kazalnikov ni ustrezno obravnavala dejavnika zaprtega trga. Ruski proizvajalci izvozniki so navedli, da je Komisija mikroekonomske kazalnike analizirala samo za prosti trg, ki je manjši segment trga, tj. samo 41,8 %–43,1 % proizvodnje zadevnega izdelka v Uniji. Trdili so, da bi proučitev mikroekonomskih kazalnikov samo v zvezi s prostim trgom Unije verjetno pokazala bolj negativno podobo kot proučitev, ki bi se nanašala na celotni trg podobnega izdelka v EU. Glede tega so se sklicevali na ugotovitve iz poročila pritožbenega organa STO Združene države – protidampinški ukrepi na nekatere vroče valjane izdelke iz jekla z Japonske  (15), ki po njihovem mnenju zahteva, da mora uravnotežena, objektivna proučitev mikroekonomskih kazalnikov vključevati prosti in zaprti trg.

(308)

Komisija je zavrnila trditev, da ni opravila uravnotežene, objektivne proučitve mikroekonomskih kazalnikov, ki vključuje prosti in zaprti trg.

(309)

Prvič, v uvodni izjavi (277) je pojasnila svojo metodologijo in navedla, kako in kdaj je razlikovala med podatki o prostem in zaprtem trgu.

(310)

Drugič, trditev, da Komisija ni ravnala v skladu s poročilom pritožbenega organa STO, ni pravilna. Komisija pri analizi ni zanemarila zaprtega trga. Zagotovila je namreč podatke za zaprti trg in ga upoštevala pri analizi, kjer je bilo to ustrezno (glej v zvezi s tem uvodne izjave od (224) do (225) in uvodne izjave od (285) do (287)).

(311)

Tretjič, v tej zadevi so večino zaprtega trga pomenili prenosi za lastno uporabo (skoraj 87 % v obdobju preiskave), kot je prikazano v spodnji preglednici:

Preglednica 16

Razčlenitev na prenose za lastno uporabo in prodajo za lastno uporabo

(312)

Taki notranji prenosi ne vstopijo na prosti trg, ker izdelek uporabi integrirani proizvajalec za nadaljnjo predelavo, preoblikovanje ali montažo znotraj integriranega postopka. V nasprotju s prodajo za lastno uporabo je značilnost takih notranjih prenosov, da niso izdani trgovinski računi in da integrirani proizvajalec/uporabnik ni ločena pravna oseba. Zato prodajne cene za take prenose za lastno uporabo ne obstajajo.

(313)

Poleg tega je za take prenose za lastno uporabo zelo težko določiti dobičkonosnost ali donosnost naložb, ker so vrste izdelkov (kadar so preneseni za lastno uporabo) notranje nadalje predelane in v različne izdelke iz jekla, ki so nižje v prodajni verigi, ne da bi bili izdani prodajni računi (kar je bistveno za določitev prihodka in eden od ključnih elementov za določitev dobička).

(314)

Kljub temu so različne vrste vroče valjanih ploščatih izdelkov, kot je navedeno v uvodni izjavi (41), osnovni material za proizvodnjo različnih izdelkov iz jekla z dodano vrednostjo, ki so nižje v prodajni verigi, ki se začne s hladno valjanimi (16) ploščatimi in prevlečenimi izdelki iz jekla. V zvezi s tem je v začasni uredbi o nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkih iz jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Ruske federacije določeno, da „se je položaj industrije Unije na prostem trgu v obravnavanem obdobju bistveno poslabšal, saj je od leta 2012 kopičila izgube. Obseg prodaje na prostem trgu Unije se je zmanjšal za 14 %, prodajne cene na enoto so se znižale za 19 %, strošek proizvodnje pa se je zmanjšal le za 16 %. Poleg tega je industrija Unije zaradi uvoza iz zadevnih držav izgubila tržni delež in je morala zmanjšati naložbe zaradi neprekinjeno negativne donosnosti naložb“ (17). Ta sklep v tej uvodni izjavi je bil potrjen v dokončni fazi (18) in še vedno velja. Obdobje preiskave v primeru hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla (19) je bilo pred obdobjem preiskave v tej zadevi. Kljub temu celo pri drugem obdobju preiskave zgornji kazalniki, podobno kot na prostem trgu, kažejo negativno sliko za hladno valjane ploščate izdelke iz jekla, tj. za prvi trg, ki je nižje v prodajni verigi, za katerega se izvedejo prenosi in prodaja vroče valjanih ploščatih izdelkov za lastno uporabo.

(315)

Zato je Komisija na podlagi zgornjih utemeljitev zavrnila trditve ruskih proizvajalcev izvoznikov in ruskega ministrstva za gospodarski razvoj ter potrdila, da je ravnala s primerno skrbnostjo in zagotovila, da sta bila oba trga ustrezno proučena.

(316)

Kljub konkretnim ukrepom industrije Unije za izboljšanje učinkovitosti z znižanjem stroškov (kot je skrajšanje tedenskega delovnega časa) in skrbnim nadzorom nad proizvodnimi stroški v obravnavanem obdobju, se je gospodarski položaj industrije Unije znatno poslabšal: izgube so se povečale z – 2,7 % leta 2013 na – 7,8 % v obdobju preiskave. Zato so se v obravnavanem obdobju nakopičile izgube, razen leta 2014.

(317)

Poleg tega se je kljub 5-odstotnemu povečanju potrošnje Unije na prostem trgu obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 5 %, prodajne cene na enoto so padle za več kot 20 %, proizvodnja pa se je zmanjšala za 2 %. Zmanjšala se je tudi zaposlenost, in sicer za 5 %. Zato so se tudi drugi kazalniki škode gibali negativno.

(318)

Posledice dolžniške krize v euroobmočju leta 2013 so negativno vplivale na dobičkonosnost za leto 2013, čemur je sledilo zmerno okrevanje leta 2014. Nato so v posebnih okoliščinah te zadeve proizvajalci Unije večinoma od druge polovice leta 2015 zadevni izdelek prodajali po cenah, nižjih od stroškov, da bi ohranili tržni delež. Vsi proizvajalci izvozniki iz zadevnih štirih držav so prodajali po dampinških cenah in njihove cene so bile v večini primerov nelojalno nižje od cen proizvajalcev jekla iz Unije, s čimer so izvajali znaten pritisk na prodajne cene industrije Unije.

(319)

Ker so v obravnavanem obdobju zaradi zgoraj opisanih dejavnikov nastale izgube, so se drugi kazalniki, kot sta denarni tok in donosnost naložb, zmanjševali enako kot kazalnik dobičkonosnosti.

(320)

Zainteresirane strani so bile z razkritjem informativnega dokumenta obveščene, da je Komisija sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe, in dana jim je bila možnost, da predložijo pripombe.

(321)

Ruski proizvajalci izvozniki (skupina MMK in skupina Severstal) in rusko ministrstvo za gospodarski razvoj so trdili, da ni mogoče, da bi Komisija v tem postopku ugotovila znatno škodo, ker je postopek, ki se je nanašal na Kitajsko (20), zajel natančno isti zadevni izdelek in dejansko natančno ista obdobja za oceno gibanja škode in vzročne povezave (do junija 2016 in celo septembra 2016). Iz tega razloga so trdili, da bi bilo treba zaradi močne povezave med dvema postopkoma uskladiti ugotovitve glede škode in vzročnosti pri obeh postopkih.

(322)

Tudi brazilski proizvajalec izvoznik Usiminas je izrazil dvome glede tega, ali se je lahko položaj industrije Unije v samo šestih mesecih poslabšal iz položaja, v katerem je obstajala samo grožnja škode, v položaj znatne škode, glede na to, da sta obdobji preiskave v postopku glede Kitajske in v tem postopku obe zajemali drugo polovico leta 2015. Iz teh razlogov je tudi rusko ministrstvo za gospodarski razvoj zahtevalo od Komisije, naj ponovno prouči določitev znatne škode za industrijo Unije v tem postopku.

(323)

Poleg tega je družba Usiminas trdila, da je več dejavnikov v resnici kazalo na stabilno ali samo rahlo negativno gibanje in da se torej škoda, ki jo je domnevno utrpela industrija Unije, ne šteje za znatno. V zvezi s tem se je ta proizvajalec izvoznik skliceval na rahlo zmanjšanje proizvodnje Unije, obsega prodaje in zaposlenosti. Poleg tega je ta proizvajalec izvoznik trdil, da je bilo zmanjšanje tržnega deleža, čeprav znatnejše, še vedno majhno glede na to, da je industrija Unije v obdobju preiskave ohranila prevladujoč tržni delež v višini 76,7 %.

(324)

Komisija je priznala, da se sedanja preiskava nanaša na popolnoma isti zadevni izdelek in podobni izdelek kot preiskave v zvezi s Kitajsko.

(325)

Vendar sedanja preiskava in preiskave v zvezi s Kitajsko ne zajemajo istih obdobij, pomembnih za oceno gibanj v zvezi s škodo in vzročno zvezo. Preiskava dampinga in škode v sedanji preiskavi je zajemala obdobje med 1. julijem 2015 in 30. junijem 2016, proučitev gibanj za oceno škode pa obdobje med 1. januarjem 2013 in 30. junijem 2016. Pri preiskavah v zvezi s Kitajsko je preiskava dampinga, subvencij in škode zajemala obdobje med 1. januarjem 2015 in 31. decembrom 2015, medtem ko je proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, zajemala obdobje med 1. januarjem 2012 in koncem leta 2015. Čeprav se obdobji preiskav obeh preiskav prekrivata za obdobje šestih mesecev (obdobje med 1. julijem 2015 in 31. decembrom 2015), sta se damping in škoda določila na podlagi obdobja preiskave in obravnavanega obdobja, ki sta se v sedanji preiskavi in v preiskavah v zvezi s Kitajsko razlikovali ter ki sta že bili določeni v skladu z ustreznimi določbami osnovne uredbe in navedeni v obvestilu o začetku postopka. To je bilo jasno obrazloženo v uvodni izjavi 115 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/649 (21) („dokončna uredba, ki se nanaša na Kitajsko“), v kateri je navedeno: „Komisiji se je v tem primeru zdelo nemogoče sešteti dampinški uvoz z združitvijo dveh preiskav. Koncept uvoza, ki je v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe ‚istočasno predmet protidampinških preiskav‘, pomeni uvoz, zajet v isti preiskavi, ali uvoz, zajet v dveh različnih preiskavah, ki potekata istočasno in katerih obdobje preiskave je isto ali se večinoma prekriva. V obravnavanem primeru imata preiskavi različni obdobji preiskave, ki se prekrivata le šest mesecev.“

(326)

V obravnavani zadevi je Komisija prejela dovolj dokazov za začetek postopka, in sicer na podlagi domnev o dejanski škodi, zlasti zaradi zelo nizkih cen med obdobjem preiskave. Nasprotno pa se zadeva, ki se nanaša na Kitajsko nanaša na grožnjo škode in zajema obdobje preiskave, ki se deloma začne prej kot obdobje preiskave v tej zadevi, kar ne temelji samo na oblikovanju cen in obsegu uvoza kitajskih izdelkov, pač pa tudi na pričakovanem prihodnjem ravnanju kitajskih proizvajalcev izvoznikov, zlasti glede na obstoječe neizkoriščene zmogljivosti.

(327)

V skladu s sodno prakso mora Komisija izvesti analizo prispevka različnih dejavnikov. V obravnavani zadevi je uvoz iz štirih držav povzročil dejansko škodo industriji Unije v obdobju preiskave navedene zadeve.

(328)

Ne glede na to dejansko škodo je uvoz iz Kitajske pomenil dodatno grožnjo škode za industrijo Unije. Torej zaradi razlik med obdobjema preiskave in ugotovitev v sedanji preiskavi grožnja škode iz Kitajske ne more pretrgati vzročne zveze v obravnavani zadevi.

(329)

Komisija je navedla tudi, da metoda, uporabljena za izračun stopnje škode, ki temelji na nelojalnem nižanju ciljnih cen, ugotovljenih za družbe iz štirih držav, že zaradi svoje zasnove vključuje kakršen koli pripis škode, ki jo je morda povzročila Kitajska, uvozu iz štirih držav.

(330)

Glede dvomov brazilskega proizvajalca izvoznika o tem, ali se je lahko položaj industrije Unije v samo šestih mesecih poslabšal iz položaja, v katerem je obstajala samo grožnja škode, v položaj znatne škode, je Komisija primerjala obdobje preiskave v zadevah, ki se nanašajo na Kitajsko, z obdobjem preiskave v sedanji zadevi in ugotovila, da se je položaj industrije Unije v tem šestmesečnem obdobju dejansko poslabšal. V zvezi s tem se Komisija sklicuje na primer na nadaljnjo zmanjšanje obsega proizvodnje, obsega prodaje, zaposlenosti in prodajnih cen proizvajalcev Unije ter poslabšano negativno finančno stanje (dobičkonosnost), kot je prikazano v preglednici spodaj.

Preglednica 17

Primerjava nekaterih glavnih makro in mikro kazalnikov med „zadevo, ki se nanaša na Kitajsko“ in zadevo, ki se nanaša na pet držav, za njihova ustrezna obdobja preiskave

(331)

V zvezi s trditvijo, da je več dejavnikov dejansko kazalo na stabilno ali samo rahlo negativno gibanje in da se torej škoda, ki jo je domnevno utrpela industrija Unije, ne šteje za znatno, je Komisija opozorila na nadaljnje poslabšanje glavnih kazalnikov škode, kot je prikazano v uvodnih izjavah od (316) do (319). Komisija je ugotovila, da tako poslabšanje zadostuje, da se za položaj industrije Unije šteje, da je nastala znatna škoda.

(332)

Po dokončnem razkritju sta ruska proizvajalca izvoznika (skupina MMK in skupina Severstal) ugovarjala ugotovitvi Komisije glede znatne škode iz naslednjih razlogov:

(333)

Komisija je te trditve zavrnila iz naslednjih razlogov:

(334)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(335)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je škodo industriji Unije povzročil dampinški uvoz iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko istočasno povzročili škodo industriji Unije. Zagotovila je, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili dejavniki, ki niso dampinški uvoz iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine, ni pripisala temu dampinškemu uvozu.

(336)

Komisija je upoštevala te dejavnike: gospodarsko krizo, nezadostno konkurenčnost proizvajalcev Unije, uvoz iz tretjih držav, vpliv položaja enega italijanskega proizvajalca jekla na stanje škode, izvoz proizvajalcev Unije, „presežne zmogljivosti“ evropske jeklarske industrije ter korelacijo med cenami vroče valjanih ploščatih izdelkov na trgu Unije na eni strani in cenami surovin in vroče valjanih ploščatih izdelkov na svetovni ravni na drugi strani.

(337)

Prodajne cene proizvajalcev izvoznikov so se v povprečju znižale s 442 EUR/tono v letu 2013 na 323 EUR/tono v obdobju preiskave (– 27 %). Proizvajalci izvozniki iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine so lahko s stalnim zniževanjem prodajnih cen na enoto v obravnavanem obdobju svoj tržni delež povečali s 7,45 % leta 2013 na 12,57 % v obdobju preiskave, kot je prikazano v preglednici v uvodni izjavi (262). V primerjavi s prejšnjimi leti se je znatno povečal tudi obseg uvoza iz zadevnih držav leta 2015 in v obdobju preiskave.

(338)

Komisija je ugotovila, da sta naraščajoči obseg in strmo znižanje cen uvoza iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju povzročila škodo industriji Unije. Zaradi agresivne strategije oblikovanja cen proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav proizvajalci Unije namreč niso imeli druge izbire, kot da tudi sami znižajo cene in prodajajo z izgubo, da bi obdržali določeno raven obsega prodaje in tržnega deleža. To je nato negativno vplivalo na dobičkonosnost industrije, ki je v obdobju preiskave dosegla nevzdržno raven – 7,8 %.

(339)

Glede na ugotovljeno časovno sovpadanje stopnje dampinškega uvoza po vedno nižjih cenah na eni strani ter zmanjšanja obsega prodaje industrije Unije in znižanja cen na drugi strani, zaradi česar so nastajale izgube, je Komisija sklenila, da je dampinški uvoz povzročil znatno škodo industriji Uniji.

(340)

Komisija je ugotovila, da so posledice dolžniške krize v euroobmočju negativno vplivale na uspešnost jeklarske industrije Unije leta 2013. Vendar je Komisija, kot je navedeno v uvodni izjavi (303), ugotovila tudi, da je industrija Unije začela okrevati leta 2014 in v prvi polovici leta 2015.

(341)

Zlasti je trg začel okrevati po učinkih krize z razmeroma stabilnim, celo naraščajočim povpraševanjem od leta 2014 dalje. Zato bi lahko industrija Unije okrevanje trga od leta 2014 bolje izkoristila. Vendar je poceni uvoz počasi naraščal in povečal svoj tržni delež na škodo industrije Unije. Nenehni pritisk uvoza je bilo mogoče polno občutiti od druge polovice leta 2015, ko se je začelo obdobje preiskave.

(342)

Zato je Komisija, ob upoštevanju okrevanja trga Unije, kot je razvidno iz povečanja potrošnje na prostem trgu Unije v obravnavanem obdobju (glej preglednico v uvodni izjavi (226)), sklenila, da je dolžniška kriza v euroobmočju negativno vplivala predvsem v letu 2013 obravnavanega obdobja in pred obdobjem preiskave. Vendar pa ni prispevala k znatni škodi, ugotovljeni v obdobju preiskave.

(343)

Obseg uvoza in tržni delež (v obsegu skupnega uvoza) iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju gibal, kot sledi.

Preglednica 18

Količine, cene na enoto in tržni deleži uvoza iz Kitajske

(344)

Kot je prikazano v preglednici zgoraj, se je uvoz iz Kitajske v obravnavanem obdobju povečal za 370 %, uvoz iz tretjih držav (vključno s Kitajsko), razen Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine, pa se je povečal samo za 51 %. Poleg tega je bilo pri primerjavi absolutnih podatkov za uvoz ugotovljeno, da:

(345)

Poleg tega so se kitajske cene znižale s 505 EUR/tono leta 2013 na 339 EUR/tono v obdobju preiskave.

(346)

V skladu s sodno prakso mora Komisija izvesti analizo prispevka različnih dejavnikov. V sedanji preiskavi je uvoz iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine povzročil dejansko škodo industriji Unije v obdobju preiskave te zadeve. Neodvisno od sedanje preiskave je Komisija v okviru preiskave o istem izdelku, uvoženem iz Kitajske, sklenila, da obstaja vzročna zveza med kitajskim dampinškim uvozom in grožnjo znatne škode, povzročene industriji Unije (zlasti v drugi polovici leta 2015) (25).

(347)

Čeprav preiskava, ki se nanaša na Kitajsko, in sedanja preiskava ne zajemata istih obdobij, pomembnih za oceno gibanj v zvezi s škodo in vzročno zvezo, se obdobje preiskave v teh dveh preiskavah prekriva za šest mesecev (obdobje od 1. julija 2015 do 31. decembra 2015). Drugič, kot je navedeno v uvodni izjavi 59 dokončne uredbe, ki se nanaša na Kitajsko (26), se je obseg uvoza iz Kitajske dodatno povečal (za 8,5 %) v prvi polovici leta 2016 (773 275 ton) v primerjavi s prvo polovico leta 2015 (712 390 ton). Poleg tega, kot je prikazano v preglednici v uvodni izjavi (343), obseg uvoza iz Kitajske v obdobju preiskave ni bil zanemarljiv. Tretjič, kot je navedeno v uvodni izjavi 93 dokončne uredbe v zvezi s Kitajsko, so „[k]itajski proizvajalci izvozniki […] cene na trgu Unije določali agresivno, zlasti v drugi polovici leta 2015 in prvi polovici leta 2016. Brez sprejetja ukrepov in ob upoštevanju velike obstoječe presežne zmogljivosti Kitajske v jeklarski industriji, vključno z zadevnim izdelkom, bi lahko kitajski proizvajalci izvozniki ohranili agresivno cenovno politiko in svoje prodajne cene znižali na minimalne ravni.“

(348)

Iz vseh teh razlogov ter zlasti zaradi nezanemarljivega obsega uvoza iz Kitajske in agresivnega oblikovanja cen kitajskih proizvajalcev izvoznikov je mogoče, da je uvoz iz Kitajske prispeval tudi k znatni škodi, ugotovljeni v tej preiskavi.

(349)

Po drugi strani pa ni mogoče sklepati, da je bil uvoz iz Kitajske edini vzrok za poslabšanje položaja industrije Unije. Če bi, hipotetično, učinek uvoza iz Kitajske izločili, bi bil uvoz iz štirih držav še vedno neodvisen vzrok sam po sebi. Predvsem je raven uvoza iz zadevnih štirih držav v obdobju preiskave (4,2 milijona ton v obdobju preiskave) veliko pomembnejša in skoraj trikrat višja od ravni uvoza iz Kitajske v obdobju preiskave (1,6 milijonov ton v obdobju preiskave).

(350)

Poleg tega se je štelo, da kitajski proizvajalci izvozniki oblikujejo cene na trgu Unije, vendar to kitajsko oblikovanje cen vroče valjanih ploščatih izdelkov samo po sebi ni bilo odločilno. Cene na trgu Unije je nižal tudi uvoz iz štirih držav z znatnim obsegom in tržnim deležem. Brez take povezave z agresivno cenovno politiko štirih držav škoda ne bi nastala.

(351)

Zato je Komisija sklenila, da je verjetno, da je uvoz iz Kitajske prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Vendar ni prekinil vzročne zveze med škodo, povzročeno industriji Unije, in dampinškim uvozom iz štirih drugih držav zaradi njegovega znatnega obsega in razmeroma nizkih cen.

(352)

Poleg tega morebitni učinki kitajskega izvoza niso pripisani štirim državam, saj se pri stopnji odprave škode upoštevajo samo učinki dampinškega uvoza iz štirih držav (glej uvodno izjavo (554)).

(353)

Obseg uvoza in tržni delež (v obsegu skupnega uvoza) iz tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal, kot sledi.

Preglednica 19

Količine, cene na enoto in tržni deleži uvoza iz tretjih držav (razen Kitajske)

(354)

Brazilski proizvajalec izvoznik je trdil, da je to, da Turčija ni predmet te preiskave, diskriminatorno. Trdil je, da je bil v obravnavanem obdobju obseg turškega uvoza višji od brazilskega in da so bile tudi turške cene uvoza nižje od cen uvoza iz Brazilije. Iz teh razlogov je ta zainteresirana stran trdila, da je turški uvoz najpomembnejši vzrok za škodo, ki jo je morebiti utrpela industrija Unije, in da pritožnik ni ravnal pravilno, ker ni upošteval vpliva turškega uvoza.

(355)

Komisija je glede trditve o diskriminaciji opozorila, da je pritožnik v pritožbi zagotovil dokaze prima facie, da turški proizvajalci izvozniki ne izvajajo dampinškega uvoza zadevnega izdelka na trg Unije. Po drugi strani so podobni izračuni za Brazilijo in ostale zadevne države pokazali, da je bil uvoz iz teh držav dejansko dampinški, kar je bilo v tej preiskavi potrjeno.

(356)

V zvezi z morebitno škodo zaradi uvoza iz Turčije je Komisija ugotovila, da se je v obravnavanem obdobju obseg uvoza iz Turčije zmanjšal. Tudi če je uvoz iz Turčije prispeval k škodi, ki je bila povzročena industriji Unije, ni mogel biti vzrok za naraščajoča negativna gibanja, ugotovljena pri analizi škode. Poleg tega so turške cene uvoza (344 EUR/tono, glej preglednico v uvodni izjavi (353)) v povprečju višje od povprečnih uvoznih cen iz zadevnih držav, kot je prikazano v preglednici v uvodni izjavi (264), in na podlagi dokazov prima facie, ki jih je predložil pritožnik (glej uvodno izjavo (355)), niso dampinške. Komisija je iz teh razlogov sklenila, da turški uvoz ni prekinil vzročne zveze med dampinškim uvozom iz štirih držav in znatno škodo, ki ga je ta povzročil industriji Unije.

(357)

Komisija je obseg izvoza iz drugih tretjih držav primerjala z uvozom iz zadevnih štirih držav. Ugotovila je, da je uvoz iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine pomenil veliko večino vsega uvoza (4 266 881 ton) v Unijo v obdobju preiskave in da se je njegov obseg v obravnavanem obdobju povečal za 77 %. Njihov tržni delež v obdobju preiskave je znašal 12,58 %. Nasprotno pa je skupni obseg vseh drugih držav v istem obdobju znašal samo 3 636 846 ton, njihov tržni delež pa 10,72 %. Kot je prikazano v preglednici v uvodni izjavi (353), je skupni obseg vseh drugih držav, razen Kitajske, znašal samo 2 057 998 ton, njihov tržni delež pa 6,07 %.

(358)

Poleg tega so bile povprečne uvozne cene iz drugih tretjih držav (365 EUR/tono za vse druge tretje države, glej preglednico 4) višje od povprečnih uvoznih cen Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine (323 EUR/tono v obdobju preiskave, glej uvodno izjavo (265)). Zato je Komisija sklenila, da se zaradi obsega uvoza iz drugih tretjih držav ni prekinila vzročna zveza med dampinškim uvozom iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine in škodo za industrijo Unije.

(359)

V skladu s sodno prakso mora Komisija izvesti analizo prispevka različnih dejavnikov. V sedanji preiskavi je uvoz iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine povzročil dejansko škodo industriji Unije v obdobju preiskave. Neodvisno od sedanje preiskave, pri čemer se upoštevajo sedanje ugotovitve glede obsega in cen iz uvodnih izjav (357) in (358), uvoz iz vseh drugih držav, razen Kitajske, ni prekinil vzročne zveze v obravnavani zadevi in je imel zgolj obrobni vpliv, če sploh, na škodo.

(360)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal, kot sledi.

Preglednica 20

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije

(361)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 13 %. Cene so se v obravnavanem obdobju bistveno znižale, in sicer za 23 %.

(362)

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije je pomenil približno 25 % njihove celotne prodaje na prostem trgu v obdobju preiskave. Znižanje izvoznih cen v odstotkih je sledilo enakemu gibanju kot prodajne cene proizvajalcev Unije na trgu Unije.

(363)

Komisija je sklenila, da je izvoz proizvajalcev Unije prispeval k škodi za industrijo Unije. Vendar je ugotovila, da tudi ta dejavnik ni prekinil vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo za industrijo Unije, in sicer iz istih razlogov, kot so navedeni v uvodnih izjavah (350) in (351), tj. zaradi znatnega obsega in razmeroma nizkih cen uvoza iz štirih držav ter zaradi njihovega zgolj obrobnega vpliva.

(364)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da je vključitev italijanskega proizvajalca Ilva v podatke o škodi izkrivila sliko o škodi. Trdila je, da sta se dejanska proizvodnja in prodaja italijanskega proizvajalca v obravnavanem obdobju bistveno zmanjšali iz razlogov, ki niso povezani z uvozom iz zadevnih držav.

(365)

Prvič, kot je navedeno v uvodni izjavi (215), opredelitev in analiza industrije Unije temeljita na celotni industriji Unije, vključno z italijanskim proizvajalcem. Zato tega proizvajalca ne bi bilo primerno izključiti iz opredelitve industrije Unije. V tem okviru dejstvo, da je ta italijanski proizvajalec v obravnavanem obdobju zmanjšal svojo dejansko proizvodnjo (za manj kot 700 000 ton), ne more v celoti pojasniti zmanjšanja celotnega obsega proizvodnje industrije Unije (– 1,7 milijona ton). Nekateri proizvajalci Unije so bili v obravnavanem obdobju zmožni svojo dejansko proizvodnjo povečati, drugi (kot je Ilva) pa ne. Enako velja za podatke o prodaji.

(366)

Poleg tega je družba Ilva nevzorčen proizvajalec Unije in kot taka ni vplivala na gibanja, ugotovljena za mikroekonomske kazalnike. Glede tega je Komisija ugotovila, da so v obdobju preiskave vsi vzorčeni proizvajalci Unije utrpeli izgubo. S tem je bila potrjena ugotovitev, da je bila škoda povzročena celotni industriji Unije.

(367)

Poleg tega je bil tudi vpliv posebnega položaja italijanskega proizvajalca na celotno stanje industrije Unije omejen. Čeprav je ta italijanski proizvajalec zmanjšal svoj obseg proizvodnje in prodaje, so drugi proizvajalci Unije uspeli proizvesti in prodati razmeroma več ter so zapolnili vrzel, ki jo je ustvaril italijanski proizvajalec. Kljub temu proizvajalci Unije niso imeli druge možnosti, kot da sledijo cenam, določenim z dampinškim uvozom, da bi preprečili nadaljnje zmanjševanje svojega tržnega deleža.

(368)

Poleg tega je lahko dejstvo, da so na trgu Unije nekateri proizvajalci Unije razmeroma uspešnejši od drugih, posledica številnih dejavnikov, vendar to ne vpliva na sklep, da je industrija Unije kot celota utrpela škodo zaradi dampinškega uvoza.

(369)

Komisija je zato sklenila, da je bil vpliv italijanskega proizvajalca omejen in ni prispeval k škodi, povzročeni industriji Unije.

(370)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da škode za industrijo EU ni povzročil uvoz iz zadevnih držav, temveč presežna zmogljivost proizvajalcev Unije. V podporo tej trditvi so se zainteresirane strani sklicevale na akcijski načrt Komisije za jeklo.

(371)

Komisija je ta argument zavrnila. Čeprav obstaja težava s presežno zmogljivostjo v jeklarski industriji na svetovni ravni (27), vključno s trgom Unije, je Komisija ugotovila, da so tri tovarne (28) industrije Unije v obravnavanem obdobju znatno zmanjšale svoj dejanski obseg proizvodnje. Globalno se je obseg proizvodnje proizvajalcev Unije zmanjšal za 2 %, kot je navedeno v preglednici v uvodni izjavi (278).

(372)

Kot je prikazano v preglednici v uvodni izjavi (301), se je v obdobju preiskave dobičkonosnost bistveno poslabšala in nastale so rekordne izgube. To kaže, da ni neposredne povezave med razmeroma stabilnimi podatki o proizvodnji in zmogljivosti na eni strani ter vedno hujšimi izgubami na drugi strani, pri čemer se upošteva pripravljenost industrije Unije, da se prilagodi spreminjajočim se razmeram na trgu, da bi ostala konkurenčna.

(373)

Komisija je zato sklenila, da ta presežna zmogljivost evropske jeklarske industrije ni prekinila vzročne zveze.

(374)

Kar zadeva dodatni argument, da je presežna zmogljivost za proizvodnjo vroče valjanih ploščatih izdelkov na svetovni ravni povzročila škodo industriji Unije, spodnja preglednica prikazuje teoretične proste zmogljivosti za proizvodnjo surovega jekla in dejanske ravni proizvodnje v Braziliji, Iranu, Rusiji in Ukrajini.

Preglednica 21

Zmogljivosti proizvodnje surovega jekla in dejanske ravni proizvodnje podobnega izdelka v Braziliji, Iranu, Ukrajini in Rusiji (v tisoč tonah)

(375)

Zaradi navedenih presežnih zmogljivosti so se pojavile dampinške prakse v vseh zadevnih državah.

(376)

Komisija je zato sklenila, da presežne zmogljivosti na svetovni ravni ne prekinjajo vzročne zveze v posebnih okoliščinah te zadeve. V resnici je v tej zadevi presežna zmogljivost eden od vzrokov za dampinške prakse zadevnih držav.

(377)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da proizvajalci Unije niso bili dovolj konkurenčni zaradi primerjalno višjih stroškov energije (predvsem elektrike). Druga zainteresirana stran je trdila, da je bilo za industrijo Unije značilno pomanjkanje naložb in inovacij.

(378)

Stroški energije so sicer pomemben, vendar ne najpomembnejši sestavni del stroškov proizvodnje zadevnega izdelka. Komisija je na podlagi nedavne strokovne študije ugotovila, da so se evropske cene električne energije v obdobju 2010–2015 znižale za 12 %. Unija je tako postala regija s četrto najnižjo ravnjo cene električne energije na svetu (31). Zato ni mogoče trditi, da so proizvajalci Unije glede tega v razmeroma slabšem položaju. Tretjič, te trditve o stroških električne energije niso skladne z dejstvom, da je bila industrija Unije leta 2013 še vedno zmožna doseči dobiček v višini približno 0,4 %, kot tudi v obdobju 2007–2011, ko bi moral ta domnevno razmeroma slabši položaj prav tako obstajati.

(379)

Komisija je v zvezi z domnevnim pomanjkanjem naložb in inovacij med preiskavo ugotovila, da so v obravnavanem obdobju še vedno potekale naložbe, ki so presegale 240 milijonov EUR (glej uvodno izjavo (305)). Kar zadeva trditev, da industrija Unije ni bila inovativna, zadevna zainteresirana stran ni predložila nobenih dokazov v njeno podporo.

(380)

Zato je Komisija zavrnila trditev, da industrija Unije ni bila dovolj konkurenčna, in sklenila, da ti dejavniki industriji Unije niso škodili.

(381)

Brazilski proizvajalec izvoznik je trdil, da so se tržne cene vroče valjanih ploščatih izdelkov na trgu Unije znižale zaradi nizkih cen surovin pri proizvodnji jekla, zlasti železove rude. Ukrajinski proizvajalec izvoznik je trdil, da domnevnega cenovnega učinka na domačem trgu Unije ni povzročil uvoz iz zadevnih držav, temveč splošno padajoče gibanje cen vroče valjanih ploščatih izdelkov po vsem svetu.

(382)

Komisija je za obravnavano obdobje analizirala cene vroče valjanih ploščatih izdelkov in gibanje cen surovin za te izdelke.

(383)

Med preiskavo je potrdila, da so se cene surovin med letom 2012 in obdobjem preiskave znižale. Cena železove rude se je na primer znižala s približno 141 USD na tono na 52 USD na tono, kar je več kot 60-odstotno znižanje.

(384)

Vendar je Komisija pri analizi stroškov proizvodnje največjega vzorčenega proizvajalca Unije ugotovila, da je učinek tega zniževanja cen surovin veliko manjši od ugotovljenega gibanja cen. Tako so na primer najpomembnejše surovine pomenile približno 70 % njegovih celotnih stroškov proizvodnje leta 2013, v obdobju preiskave pa še vedno približno 60 % njegovih celotnih stroškov proizvodnje. To je pokazalo, da ni neposredne povezave med znižanjem cen surovin in znižanjem stroškov proizvodnje vroče valjanih ploščatih izdelkov.

(385)

Poleg tega so se stroški proizvodnje industrije Unije skupaj zmanjšali za 19 % (glej uvodno izjavo (295)), kar je bilo rezultat ne le nižjih stroškov surovin, temveč tudi povečanja učinkovitosti proizvajalcev Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi (290). Poleg tega so se povprečne uvozne cene v istem obdobju znižale za večji delež, tj. za 27 % (glej uvodno izjavo (265)).

(386)

V pravičnih tržnih razmerah bi industrija Unije lahko ohranila svoje ravni prodajnih cen in tako izkoristila znižanje stroškov ter znova dosegla dobičkonosnost. Vendar so se morali proizvajalci Unije prilagoditi gibanju cen na trgu Unije in tudi znižati cene. V obdobju preiskave so bili proizvajalci Unije prisiljeni prodajati po cenah, nižjih od stroškov, da bi preprečili nadaljnje krčenje svojega tržnega deleža. Zato je Komisija zavrnila trditev, da sta znižanje cen vroče valjanih ploščatih izdelkov po svetu in znižanje cen surovin prispevala k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(387)

Vzročna zveza je bila ugotovljena med dampinškim uvozom iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine na eni strani ter škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, na drugi strani. Močno zvišanje obsega dampinškega uvoza iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine po čedalje nižjih prodajnih cenah je časovno sovpadlo z zmanjšanjem uspešnosti Unije, zlasti od druge polovice leta 2015. Industrija Unije ni imela druge možnosti, kot da sledi cenam, določenim z dampinškim uvozom, da bi preprečila nadaljnje zmanjševanje svojega tržnega deleža. Tako so nastale razmere, v katerih se ustvarja izguba. Zato industrija Unije ni mogla izkoristiti okrevajoče potrošnje v Uniji in je bila svoje izdelke na trgu Unije prisiljena prodajati pod ceno.

(388)

Komisija je ugotovila, da so bili drugi dejavniki, ki bi lahko vplivali na položaj industrije Unije: uvoz iz tretjih držav, izvoz proizvajalcev Unije ter presežna zmogljivost evropske jeklarske industrije in presežna zmogljivost jeklarske industrije na svetovni ravni.

(389)

Komisija je torej menila, da nobeden od argumentov v zvezi z drugimi dejavniki, ki so jih zainteresirane strani predložile po razkritju informativnega dokumenta, ni mogel spremeniti ugotovitev, s katerimi je bila vzpostavljena vzročna zveza med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je v obdobju preiskave utrpela industrija Unije.

(390)

Poleg tega je Komisija sklenila, da ti dejavniki skupaj ali ločeno niso mogli prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki je bila ugotovljena za industrijo Unije, ter da dampinški uvoz iz zadevnih držav ostaja glavni vzrok za škodo iz naslednjih razlogov. Kot je navedeno v uvodni izjavi (357), je uvoz iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine predstavljal veliko večino vsega uvoza (4 266 881 ton) v Unijo v obdobju preiskave, njegov obseg pa se je v obravnavanem obdobju povečal za 77 %. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi (362), izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije predstavlja samo manjši del (25 %) celotne prodaje na prostem trgu, medtem ko so presežne zmogljivosti v zadevnih štirih državah ravno eden od razlogov za dampinške prakse na trgu Unije.

(391)

Ugotovljeno je bilo, da nekateri od znanih dejavnikov razen dampinškega uvoza – gospodarska kriza, položaj enega določenega italijanskega proizvajalca, nezadostna konkurenčnost proizvajalcev Unije in nizke cene vroče valjanih ploščatih izdelkov na trgu Unije zaradi nizkih cen surovin in/ali nizkih cen vroče valjanih ploščatih izdelkov po svetu – niso povzročili škode industriji Unije v obdobju preiskave.

(392)

Strani so bile o teh ugotovitvah obveščene v informativnem dokumentu. Zainteresirane strani so predložile pripombe, ki so obravnavane v naslednjih uvodnih izjavah. Te pripombe je Komisija upoštevala pri svoji končni ugotovitvi.

(393)

Ruska proizvajalca izvoznika skupina MMK in skupina Severstal sta trdila, da bi bila domnevna vzročna zveza med uvozom iz zadevnih držav in morebitnim poslabšanjem položaja industrije Unije med 1. julijem 2015 in 30. junijem 2016 očitno prekinjena zaradi ugotovitev v dokončni uredbi, ki se nanaša na Kitajsko. V zvezi s tem sta se sklicevala na precejšnjo in hitro rast obsega uvoza iz Kitajske od leta 2015 do konca obdobja preiskave v sedanjem postopku ter na nadaljnje zniževanje kitajskih uvoznih cen (– 33 %), kot je navedeno v uvodni izjavi 161 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1778 (32) („začasna uredba, ki se nanaša na Kitajsko“). Ta ruska proizvajalca izvoznika sta se konkretno sklicevala na uvodne izjave od 178 do 182, 184 in 188 začasne uredbe, ki se nanaša na Kitajsko, kot na dokaz, da je za slabši položaj v obdobju od julija 2015 do junija 2016 odgovoren uvoz iz Kitajske, in ne uvoz iz zadevnih držav. Poleg tega je rusko ministrstvo za gospodarski razvoj, podobno kot ruska proizvajalca izvoznika v svojih pripombah, trdilo, da je bil uvoz iz Kitajske odločilen dejavnik, ki je negativno vplival na stanje industrije Unije, in ne uvoz iz zadevnih držav. Po dokončnem razkritju so ta proizvajalca izvoznika in rusko ministrstvo za industrijo in trgovino ponovili isto trditev.

(394)

Komisija je te trditve zavrnila. Uvodne izjave, na katere sta se sklicevala ruska proizvajalca izvoznika, se nanašajo na obdobje 2012–2015, in ne na obravnavano obdobje v sedanjem postopku. Enako velja za zniževanje kitajskih uvoznih cen. V zvezi s tem Komisija opozarja na pojasnila iz uvodne izjave (325) in ponavlja, da ni navzkrižja med to zadevo in zadevo, ki se nanaša na Kitajsko. Komisija je namreč sklenila, da bi lahko uvoz iz Kitajske prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi (349), vendar ni prekinil vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in znatno škodo, ugotovljeno v obdobju preiskave.

(395)

Rusko ministrstvo za gospodarski razvoj je trdilo tudi, da je – drugače kot pri proizvajalcih Unije – delež stroškov surovin za ruske proizvajalce v celotnih stroških proizvodnje leta 2015 pomenil več kot 60 %. Zaradi znižanja cen surovin so se zato cene vroče valjanih ploščatih izdelkov pri ruskih proizvajalcih izvoznikih znižale bolj kot pri proizvajalcih Unije. Zato je pričakovalo, da bo Komisija ta element ustrezno ovrednotila za namene tega postopka. Poleg tega je rusko ministrstvo trdilo, da so bile izvozne cene industrije Unije veliko nižje od njenih povprečnih stroškov proizvodnje na enoto in da bi lahko bilo tudi pomanjkanje dobičkonosnosti pri izvozu industrije Unije dejavnik, ki je povzročil škodo industriji Unije. Zato je od Komisije zahtevalo, naj ponovno pretehta določitev vzročne zveze v sedanjem postopku. Po dokončnem razkritju je rusko ministrstvo za industrijo in trgovino ponovilo isto trditev v zvezi z izvozom industrije Unije.

(396)

V zvezi s trditvami ruskega ministrstva glede cen surovin se je Komisija sklicevala na uvodno izjavo (381) in naslednje, v katerih je ugotovila, da ni nobene neposredne povezave med padcem cen surovin in zmanjšanjem stroškov proizvodnje vroče valjanih ploščatih izdelkov, kar zadeva proizvajalce Unije. Če je namreč znižanje cen surovin povzročilo večje znižanje cen vroče valjanih ploščatih izdelkov pri ruskih proizvajalcih izvoznikih kot pri proizvajalcih Unije, bi se to moralo izraziti v domačih in izvoznih cenah ruskega proizvajalca. Vendar je Komisija ugotovila, da je ruski proizvajalec izvoznik dampinško prodajal svoje izdelke na trgu EU.

(397)

V zvezi s pomanjkanjem dobičkonosnosti v izvozu industrije Unije se je Komisija sklicevala na uvodno izjavo (360) in naslednje. Ni priznala samo, da so se prodajne cene izvoženih količin znatno znižale, temveč tudi da obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije ni predstavljal več kot 25 % njihove skupne prodaje na prostem trgu v obdobju preiskave (glej uvodno izjavo (362)) Zato je Komisija sklenila, da je izvoz obrobno prispeval k škodi za industrijo Unije, vendar ta dejavnik ni prekinil vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo za industrijo Unije.

(398)

Poleg tega je brazilski proizvajalec izvoznik CSN trdil, da je na točnost ocene vzročnosti škodljivo vplivala (i) vključitev uvoza skupine ArcelorMittal v oceno škode ter (ii) navzkrižje med ugotovitvami v tej zadevi glede učinkov uvoza iz Kitajske in sklepi Komisije v vzporedni protidampinški preiskavi glede uvoza vroče valjanih ploščatih izdelkov iz Kitajske. V zvezi z vključitvijo uvoza skupine ArcelorMittal je družba CSN navedla, da je ta uvoz pomenil zavestno in zlonamerno odločitev znotraj skupine. Brazilski proizvajalec izvoznik Usiminas je predložil podobne pripombe in navedel, da je večina uvoza iz Brazilije prodaja/prenos za lastno uporabo, zlasti iz družbe ArcelorMittal v Braziliji v družbo ArcelorMittal v Evropi. V zvezi z učinki Kitajske se družba CSN ni strinjala s sklepi iz uvodne izjave (349) o tem, da uvoz iz Kitajske ni prekinil vzročne zveze med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in uvozom iz zadevnih štirih držav. V zvezi s tem se je brazilski izvoznik skliceval na povečanje uvoza iz Kitajske – ob nadaljnjih padajočih cenah –, ki se je povečeval veliko hitreje kot uvoz iz zadevnih štirih držav.

(399)

Komisija je te trditve zavrnila. Glede vključitve uvoza, ki ga je skupina ArcelorMittal iz svoje povezane družbe v Braziliji opravila v povezane družbe v Uniji, je Komisija navedla, da je treba po ugotovitvi, da so izpolnjena merila za kumulativno oceno učinka dampinškega uvoza v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe, opraviti analizo vzročnosti v zvezi z zadevnimi štirimi državami skupaj. Kot je pojasnjeno v poglavju 4.3.1, so bili pogoji za kumulativno oceno izpolnjeni za Brazilijo, Rusijo, Iran in Ukrajino. Zato je v obravnavani zadevi vprašanje samopovzročene škode, ali je bil uvoz iz Brazilije v industrijo Unije tak, da je prekinil vzročno zvezo med škodo in dampinškim uvozom, upoštevanim kumulativno. Komisija je v zvezi s tem opozorila, da je uvoz skupine ArcelorMittal v obdobju preiskave predstavljal samo 5,8 % skupnega uvoza zadevnih štirih držav. Na tej podlagi je sklenila, da tako majhen obseg ni mogel prekiniti vzročne zveze med dampingom in ugotovljeno škodo. Njegov vpliv na škodo je bil obroben.

(400)

V zvezi s trditvijo glede uvoza iz Kitajske se je Komisija sklicevala na uvodno izjavo (394). Tudi če je res, da se je uvoz iz Kitajske povečeval hitreje kot uvoz iz zadevnih štirih držav, je raven uvoza iz zadevnih držav v obdobju preiskave (4,2 milijona ton v obdobju preiskave) skoraj trikrat višja od ravni uvoza iz Kitajske v obdobju preiskave (1,6 milijona ton v obdobju preiskave). Zato je Komisija, kot je bilo že omenjeno, sklenila, da bi lahko uvoz iz Kitajske prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi (349), ni pa prekinil vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in znatno škodo, ugotovljeno v obdobju preiskave.

(401)

Brazilski proizvajalec izvoznik Usiminas je trdil, da Komisija ni dokazala, da obstaja vzročna zveza med škodo in uvozom vroče valjanih ploščatih izdelkov iz Brazilije. Trdil je, da ne bi smelo biti dvoma, da uvoz iz Brazilije zaradi majhnega obsega in razmeroma višjih cen preprosto ni mogel imeti navedenih škodljivih učinkov na industrijo Unije. Trdil je tudi, da čeprav se uvoz iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine obravnava kumulativno, se njegov obseg ne more šteti za „znatnega“ v skladu s členom 3(3) osnovne uredbe. Zlasti je skupni tržni delež Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine v obdobju preiskave znašal največ 12,58 %, kar je bilo premalo za povzročitev škode glede na to, da je imela industrija Unije v obravnavanem obdobju 75-odstotni tržni delež. Družba Usiminas je poleg tega trdila, da na podlagi podatkov iz informativnega dokumenta zmanjšanje dobičkonosnosti Unije in povečanje skupnega obsega uvoza iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine nista časovno sovpadala. V zvezi s tem je družba Usiminas na primer trdila, da so največja zmanjšanja dobičkonosnosti nastala med letom 2015 in obdobjem preiskave, ko se je skupni tržni delež uvoza iz zadevnih držav povečal zgolj za 0,08 %. Nazadnje je od Komisije zahtevala, naj pojasni, kako je mogoče, da se je položaj uvoza iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine v tako kratkem času tako zelo spremenil, da je uvoz, ki ni pomenil grožnje škode, postal vzrok za dejansko znatno škodo za industrijo Unije.

(402)

Prvič, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (261), je Komisija ugotovila, da so bili pogoji za kumulativno oceno učinkov uvoza iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine izpolnjeni v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe. Vse stopnje dampinga, določene za uvoz iz teh držav, kot so navedene v oddelku 3 Damping, so bile nad pragom „de minimis“ in torej niso bile zanemarljive.

(403)

Drugič, Komisija je zavrnila trditev, da se obseg uvoza iz zadevnih držav ne more šteti za „znatnega“ v smislu člena 3(3) osnovne uredbe. Skupni tržni delež Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine je leta 2013 znašal 7,45 %, v obdobju preiskave pa je dosegel 12,58 %. Tudi v absolutnem smislu se je obseg uvoza iz teh držav v obravnavanem obdobju znatno povečal, in sicer z 2,4 milijona ton leta 2013 na 4,3 milijona ton v obdobju preiskave. Po drugi strani se je tržni delež industrije Unije v istem obdobju zmanjšal s 85,1 % na 76,7 %, kar kaže na poslabšanje konkurenčnega položaja proizvajalcev jekla iz Unije.

(404)

Tretjič, res je, da se je skupni tržni delež Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine med letom 2015 in obdobjem preiskave povečal samo za 0,08 %. Vendar so se v istem obdobju cene uvoza iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine znatno znižale, in sicer za 10 %, 14 %, 16 % oziroma 14 %, kar je še en element, ki ga je treba upoštevati pri določanju, ali je bil dampinški uvoz iz zadevnih držav vzrok za znatno škodo za industrijo Unije.

(405)

Nazadnje, v zvezi s trditvijo, da obseg uvoza iz zadevnih držav ni pomenil grožnje škode, je v uvodni izjavi 188 začasne uredbe, ki se nanaša na Kitajsko, navedeno, da je „verjetno, da je h grožnji znatne škode prispeval tudi uvoz iz Brazilije, Irana, Rusije, Srbije in Ukrajine“ (33). Ta navedba je bila potrjena v uvodni izjavi 116 dokončne uredbe, ki se nanaša na Kitajsko (34).

(406)

Poleg tega je z analizo vzročne zveze, kot je predstavljena v uvodnih izjavah od (337) do (339), jasno obrazloženo in utemeljeno, zakaj je uvoz iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine postal vzrok za znatno škodo za industrijo Unije. Komisija je glede na ugotovljeno časovno sovpadanje ter ob upoštevanju stopnje dampinškega uvoza po vedno nižjih cenah ter zmanjšanja obsega prodaje industrije Unije in znižanja cen, zaradi česar so nastajale izgube, sklenila, da je dampinški uvoz povzročil znatno škodo industriji Uniji.

(407)

Družba Usiminas je nadalje trdila, da je morebitna škoda, ki jo je v obdobju preiskave utrpela industrija Unije, vsaj delno posledica tega, da so se učinki gospodarske recesije čutili v celotnem obravnavanem obdobju. Trdila je tudi, da je bil uvoz iz Kitajske in tudi Turčije, poleg visokih stroškov energije v Uniji, veliko verjetnejši vzrok za domnevno škodo kot uvoz iz Brazilije.

(408)

Komisija je te trditve zavrnila, kot sledi. V zvezi s trditvijo, da je bila gospodarska recesija vsaj delno vzrok za škodo, je Komisija med preiskavo sklenila, da je dolžniška kriza v euroobmočju leta 2013 sicer imela negativen vpliv, vendar ni povzročila znatne škode, ugotovljene v obdobju preiskave (glej uvodno izjavo (342)).

(409)

V zvezi s trditvijo, da so bili drugi dejavniki (uvoz iz Kitajske in Turčije ter visoki stroški energije) veliko verjetnejši vzrok za škodo, ki jo je domnevno utrpela industrija Unije, kot uvoz iz Brazilije, je mogoče navesti naslednje.

(410)

Komisija je menila, da nobeden od argumentov, ki so jih zainteresirane strani predložile po razkritju informativnega dokumenta, ni mogel spremeniti ugotovitev, s katerimi je bila ugotovljena vzročna zveza med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je v obdobju preiskave utrpela industrija Unije.

(411)

Po dokončnem razkritju je brazilska družba CSN trdila, da je treba vpliv skupine ArcelorMittal na škodo ločiti in razlikovati od uvoza iz Brazilije. Zato bi bilo treba preiskavo v zvezi z Brazilijo končati, saj bi se tržni delež dampinškega uvoza zmanjšal pod prag de minimis, če ne bi upoštevali uvoza skupine ArcelorMittal, označenega za samopovzročeno škodo.

(412)

Komisija je to trditev zavrnila. Tudi če bi Komisija izločila uvoz skupine ArcelorMittal, preostali brazilski uvoz očitno ne bi bil zanemarljiv. Poleg tega je treba, kot je navedeno v uvodni izjavi (399), po ugotovitvi, da so izpolnjena merila za kumulativno oceno učinka dampinškega uvoza v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe, opraviti analizo vzročnosti v zvezi z zadevnimi štirimi državami skupaj.

(413)

Zato je Komisija na podlagi navedenega sklenila, da je znatno škodo za industrijo Unije povzročil dampinški uvoz iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine. Za druge znane dejavnike, ki so hkrati vplivali na položaj industrije Unije, individualno ali kolektivno, ni bilo ugotovljeno, da bi prekinili vzročno zvezo.

(414)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi lahko jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Posebej pozorno je obravnavala potrebo po odpravi učinkov škodljivega dampinga, ki izkrivlja trgovino, in ponovni vzpostavitvi učinkovite konkurence. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih vključenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(415)

Strani so bile o ugotovitvah Komisije glede interesa Unije obveščene z informativnim dokumentom. Zainteresirane strani so predložile pripombe, ki se obravnavajo v naslednjih uvodnih izjavah. Poleg tega je Komisija, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (28) in naslednjih, zbirala tudi dodatne informacije o dogajanju po obdobju preiskave. Po razkritju informativnega dokumenta je obiskala številne uporabnike, združenja in proizvajalce Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi (29). Pripombe strani in dodatno zbrane informacije o dogajanju po obdobju preiskave je Komisija upoštevala pri končni določitvi interesa Unije, obravnavajo pa se v naslednjih uvodnih izjavah.

(416)

Po razkritju informativnega dokumenta je pritožnik trdil, da ima velike zadržke glede ocene podatkov za obdobje po OP, ki jo opravila Komisija za določitev interesa Unije. Pritožnik je trdil, da obdobje po OP ne more biti podlaga za izpodbijanje očitnih sklepov, ki jih je treba narediti na podlagi podatkov o obdobju preiskave. Poleg tega je trdil, da če bi se Komisija odločila oceniti podatke za obdobje po OP, bi morala proučiti tudi obdobje po marcu 2017, ker „so podatki za drugo četrtletje 2017 najboljši dokaz, kaj bi se zgodilo, če se ne bi uvedle dajatve“ (35).

(417)

Poleg tega so člani Konzorcija, proizvajalci izvozniki in Stalna misija Brazilije pri Evropski uniji Komisiji po razkritju informativnega dokumenta poslali pripombe v zvezi s potrebo po upoštevanju pomembnih dogodkov po obdobju preiskave. Večina prejetih pripomb se je nanašala na gibanje cen, zlasti na to, da so se cene zadevnega izdelka in podobnega izdelka po obdobju preiskave znatno zvišale.

(418)

Kar zadeva trditve pritožnika, je osnovno načelo, da se v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe informacije, ki se navezujejo na obdobje po OP, običajno ne upoštevajo. Kljub temu je Komisija opozorila, da se lahko v okviru določanja, ali obstaja interes Unije, kot je predvideno v členu 21(1) osnovne uredbe, upoštevajo podatki, ki se nanašajo na obdobje po OP (36). V oceno podatkov za obdobje po OP je zajeto obdobje po obdobju preiskave, kolikor je bilo to mogoče. Nekaj nadaljnjih vprašanj je bilo poslanih zainteresiranim stranem za obdobje po marcu 2017 in odgovori so bili upoštevani.

(419)

Omenjeni dogodki po obdobju preiskave, zlasti strmo zvišanje cen zadevnega izdelka in podobnega izdelka ter pomanjkanje nekaterih vrst izdelka na trgu, so pomembni za oceno interesa Unije pri uvedbi ustreznih ukrepov, predvsem glede na posebne okoliščine te zadeve. Zato je bila odločitev Komisije, da izjemoma prouči te dogodke po obdobju preiskave v obdobju med julijem 2016 in marcem 2017 (in po marcu 2017) v okviru ocenjevanja interesa Unije, utemeljena in ustrezna.

(420)

Industrija Unije deluje v več državah članicah (v Združenem kraljestvu, Franciji, Nemčiji, na Češkem, Slovaškem, v Italiji, Luksemburgu, Belgiji, na Poljskem, Nizozemskem, v Avstriji, na Finskem, Švedskem, Portugalskem, Madžarskem in v Španiji), v njej pa je zaposlenih približno 18 000 delavcev, katerih delo je neposredno povezano s podobnim izdelkom v različnih jeklarnah proizvajalcev Unije (glej uvodno izjavo (289)).

(421)

V preiskavi je sodelovalo sedemnajst proizvajalcev EU. En italijanski proizvajalec je nasprotoval začetku preiskave.

(422)

Kot je prikazano v uvodni izjavi (387), se je poslabšal položaj celotne industrije Unije, zlasti od druge polovice leta 2015, dampinški uvoz pa je nanjo negativno vplival. Močno prizadeti so bili zlasti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo vzorčenih proizvajalcev Unije, kot je dobičkonosnost.

(423)

Poleg tega se pričakuje, da se bodo z uvedbo dokončnih protidampinških dajatev znova vzpostavili pošteni tržni pogoji na trgu Unije, kar bo omogočilo okrevanje industrije Unije. Tako bi se dobičkonosnost industrije Unije izboljšala in približala ravnem, ki se štejejo za potrebne za to kapitalsko intenzivno industrijo. Industrija Unije je zaradi dampinškega uvoza iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine utrpela znatno škodo.

(424)

Po razkritju informativnega dokumenta je Komisija šestim vzorčenim proizvajalcem Unije poslala dodatne vprašalnike za obdobje po OP. Odgovore na vprašalnike za obdobje po OP je prejela od vseh šestih proizvajalcev Unije in pritožnik je bil obveščen, da bodo prišle službe Komisije preverit zadevne podatke na kraj sam.

(425)

Podatki za obdobje po OP, zbrani pri šestih vzorčenih proizvajalcih Unije, so pokazali, da je bila dobičkonosnost vsakega posameznega proizvajalca Unije različna. V povprečju so imeli vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave izgube v višini 7,8 %. V obdobju po OP, in sicer v obdobjih od julija do decembra 2016 in od januarja do marca 2017, je dobičkonosnost znašala 2 % oziroma 8,6 %. Ti odstotki so tehtano povprečje podatkov vseh vzorčenih proizvajalcev Unije o dobičkonosnosti pred obdavčitvijo, kot je prikazano v njihovih ustreznih izkazih poslovnega izida, izraženi pa so kot odstotek glede na njihovo prodajo nepovezanim strankam v Uniji.

(426)

Komisija ponovno poudarja, da je bila v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe ugotovitev o škodi dosežena na podlagi preverjenih podatkov iz obdobja preiskave. Zbiranje in preverjanje podatkov za obdobje po OP pa je bilo opravljeno samo v okviru analize interesa Unije. Preglednica v uvodni izjavi (301) prikazuje visoke izgube in negativni denarni tok od leta 2013 naprej.

(427)

Komisija je na podlagi prejetih dodatnih informacij ugotovila, da celotna ocena gibanja dobičkov in stroškov v obdobju po OP ne more ublažiti negativnega gibanja, ugotovljenega za druge kazalnike škode, niti nadomestiti štirih zaporednih obdobij visokih izgub.

(428)

Komisija je zato sklenila, da bi bila uvedba dokončnih protidampinških dajatev v interesu industrije Unije.

(429)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (8), je bilo vseh sedem uvoznikov, ki so se javili, članov Konzorcija in so bili proti uvedbi ukrepov v tej preiskavi.

(430)

Za vzorčenega nepovezanega uvoznika so dejavnosti, povezane z zadevnim izdelkom, predstavljale med 5 in 10 % celotnega prometa v obdobju preiskave. Nasprotoval je morebitni uvedbi protidampinških ukrepov, saj je menil, da lahko povzročijo nadaljnje zmanjševanje ali prenehanje uvoza zadevnega izdelka.

(431)

Komisija je opozorila, da so se, kot je navedeno v uvodnih izjavah (453) in (458), z uvozom vroče valjanih ploščatih izdelkov iz držav, ki niso Brazilija, Iran, Rusija in Ukrajina, v prvih mesecih leta 2017 do določene mere nadomestile količine, ki so bile pred začetkom te preiskave uvožene iz zadevnih držav. Zato je Komisija sklenila, da uvedba ukrepov ne bi imela znatnega negativnega cenovnega učinka na uvoznike, temveč da bi ti morali zamenjati vire, kar bi pomenilo dodatne stroške za te uvoznike.

(432)

Vroče valjani ploščati izdelki iz jekla se uporabljajo kot industrijski vložek, ki ga končni uporabniki kupijo za različne uporabe, med drugim v gradbeništvu (proizvodnja jeklenih cevi), ladjedelništvu, pri plinskih rezervoarjih, tlačnih posodah in cevovodih za oskrbo z energijo.

(433)

Uporabniki so v konkurenci z vertikalno integriranimi povezanimi družbami industrije Unije na podrejenih trgih zadevnega izdelka. Zadevni izdelek/podobni izdelek je za različne uporabnike strošek in ti uporabniki ga predelujejo.

(434)

Konzorcij je predložil več pripomb v različnih fazah preiskave. Poleg tega so bila na njegovo zahtevo opravljena tri zaslišanja.