2.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 142/53

(1)

Svet je z Uredbo Sveta (EGS) št. 2737/90 (2) uvedel 33-odstotno dokončno protidampinško dajatev na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“, „Kitajska“ ali „zadevna država“) („prvotna preiskava“). Komisija je s Sklepom 90/480/EGS (3) sprejela zaveze dveh glavnih izvoznikov v zvezi z izdelkom, ki je predmet ukrepov.

(2)

Svet je po umiku zavez dveh zadevnih kitajskih izvoznikov z Uredbo Sveta (ES) št. 610/95 (4) spremenil Uredbo (EGS) št. 2737/90 in uvedel 33-odstotno dokončno dajatev na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida.

(3)

Po pregledu zaradi izteka ukrepa so bili ti ukrepi z Uredbo Sveta (ES) št. 771/98 (5) podaljšani še za dodatno petletno obdobje.

(4)

Po pregledu zaradi izteka ukrepa je Svet z Uredbo Sveta (ES) št. 2268/2004 (6) uvedel 33-odstotno protidampinško dajatev na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz LRK.

(5)

Svet je z Uredbo Sveta (ES) št. 1275/2005 (7) spremenil opredelitev obsega izdelka, da ta vključuje tudi volframov karbid z dodatkom kovinskega prahu.

(6)

Svet je po pregledu v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (8), z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 287/2011 (9) podaljšal ukrepe še za dodatno petletno obdobje („prejšnji pregled zaradi izteka ukrepa“).

(7)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (10) veljavnih ukrepov je Komisija 7. decembra 2015 prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 („zahtevek za pregled“).

(8)

Zahtevek je bil vložen v imenu šestih proizvajalcev Unije („vložnik“), ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje volframovega karbida, taljenega volframovega karbida in volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu („volframov karbid“) v Uniji.

(9)

Zahtevek temelji na izhodišču, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in ponovitev škode za industrijo Unije.

(10)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in je zato 23. marca 2016 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (11) („obvestilo o začetku“), napovedala začetek pregleda zaradi izteka ukrepa na podlagi člena 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009.

(11)

Več uporabnikov je trdilo, da so pred začetkom sedanje preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa Komisiji predložili zahtevek, da bi bilo treba v primeru začetka preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa hkrati začeti vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. To trditev so ponovili tudi po razkritju.

(12)

V nasprotju s trditvami Komisiji ni bil predložen noben tak zahtevek. Zadevne strani so Komisiji preprosto postavile vprašanje, ali še vedno veljajo prejšnje ugotovitve o dampingu in škodi. Ta vprašanja niso bila povezana z zahtevkom za začetek vmesnega pregleda, niti niso strani predložile dokazov o trajni spremembi okoliščin. Za veljavnega se lahko šteje samo zahtevek, podprt z zadostnimi dokazi o taki trajni spremembi okoliščin.

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija izrecno obvestila znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, kitajske organe, znane uvoznike in uporabnike o začetku preiskave ter jih povabila k sodelovanju.

(14)

Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v rokih iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(15)

Med preiskavo so bila opravljena štiri zaslišanja: dve z več uporabniki, eno s proizvajalci Unije in eno v navzočnosti pooblaščenca za zaslišanje v trgovinskih postopkih za enega uvoznika/uporabnika.

(16)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izvedla vzorčenje zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(17)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov iz LRK je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje.

(18)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je misijo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji prosila, naj opredeli druge proizvajalce izvoznike, ki bi morda želeli sodelovati v preiskavi, če ti obstajajo, in/ali stopi v stik z njimi.

(19)

Informacije za vzorčenje je predložilo osem proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov s sedežem v LRK.

(20)

Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe najprej izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki/skupinami proizvajalcev izvoznikov in organi LRK opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Prejete niso bile nobene pripombe.

(21)

Vprašalniki so bili poslani trem vzorčenim proizvajalcem izvoznikom/skupinam proizvajalcev izvoznikov, vendar Komisiji nihče od njih ni predložil zahtevanih informacij. Zato si je bilo treba za zbiranje informacij, potrebnih za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode, po mnenju služb Komisije prizadevati za sodelovanje preostalih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov, ki so predložili informacije za vzorčenje. Z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki/skupinami proizvajalcev izvoznikov in organi LRK so bila opravljena posvetovanja o novem vzorcu. Prejete niso bile nobene pripombe. Vprašalniki so bili zato poslani preostalim proizvajalcem izvoznikom/skupinam proizvajalcev izvoznikov. Vendar noben kitajski proizvajalec izvoznik/skupina proizvajalcev izvoznikov Komisiji ni predložila zahtevanih informacij.

(22)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Glede na zahtevek za pregled je v Uniji devet proizvajalcev volframovega karbida, od katerih jih šest proizvaja za prosti trg, trije pa večinoma za lastno uporabo. Med ugotavljanjem reprezentativnosti se je javilo vseh šest proizvajalcev/skupin proizvajalcev Unije, ki proizvajajo za prosti trg in predstavljajo 65 % celotne proizvodnje Unije. Komisija se je odločila, da bo v vzorec vključila vseh šest proizvajalcev. Zainteresirane strani je pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Do izteka roka ni prejela nobenih pripomb, zato je bil začasni vzorec potrjen. Vzorec se je štel za reprezentativnega za industrijo Unije.

(23)

Trije proizvajalci, ki večinoma proizvajajo za zaprti trg, čeprav niso sodelovali, niso nasprotovali preiskavi.

(24)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je stopila v stik z desetimi znanimi uvozniki/uporabniki in jih pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(25)

V roku se je javilo sedem družb in vprašalniki so bili poslani vsem tem družbam. Vse so bile uporabniki.

(26)

Komisija je poslala vprašalnike šestim vzorčenim proizvajalcem Unije, sedmim znanim uporabnikom, osmim proizvajalcem izvoznikom/skupinam proizvajalcev izvoznikov iz LRK in 20 znanim proizvajalcem v možnih primerljivih državah (Kanada, Japonska in Združene države Amerike).

(27)

Izpolnjene vprašalnike je prejela od šestih proizvajalcev Unije, osmih uporabnikov (dva od njih povezana), enega proizvajalca iz Združenih držav Amerike kot možne primerljive države in enega proizvajalca iz Japonske kot možne primerljive države. Noben kitajski proizvajalec izvoznik/skupina proizvajalcev izvoznikov ni izpolnila vprašalnika.

(28)

Javilo se je eno nemško združenje za neželezne kovine, ki je podprlo nadaljevanje ukrepov.

(29)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(30)

Preiskava glede verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2012 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

(31)

Izdelek, ki se pregleduje, je volframov karbid, taljeni volframov karbid in volframov karbid z dodatkom kovinskega prahu („izdelek, ki se pregleduje“), trenutno uvrščen pod oznaki KN 2849 90 30 in ex 3824 30 00 (oznaka TARIC 3824300010).

(32)

Volframov karbid, taljeni volframov karbid in volframov karbid z dodatkom kovinskega prahu so spojine ogljika in volframa, ki se pridobivajo s toplotno obdelavo. Ti izdelki so polizdelki, ki se uporabljajo kot surovine za izdelavo komponent iz karbidne trdine, kot so na primer rezalna orodja iz cementnega karbida in deli, ki se hitro obrabijo, za izdelavo premazov proti odrgninam, za svedre za vrtanje naftnih vrtin, za rudarska orodja, pa tudi za matrice in konice za vlečenje in kovanje kovin.

(33)

V obravnavanem obdobju se je izdelek, ki se pregleduje, v Uniji proizvajal iz primarnih surovin (ruda, koncentrat, amonijev paravolframat – APT in oksid) s postopkom, imenovanim „proizvodnja iz primarnih surovin“, in iz ostankov s postopkom, imenovanim „proizvodnja z recikliranjem“. Ostanki iz trdih kovin nastajajo pri proizvodnem postopku družb proizvajalk trdih kovin, pri proizvodnji orodja in pri končnih uporabnikih izdelkov iz trdih kovin. V industriji volframa se lahko ostanki reciklirajo s kemijskim recikliranjem ali postopkom predelave cinka.

(34)

Volframov karbid iz primarnih surovin in kemično reciklirani volframov karbid imata enake fizikalne in kemijske lastnosti ter enako uporabo. Poleg tega se pri proizvodnem postopku ne razlikuje med volframovim karbidom, proizvedenim iz primarnih surovin, in volframovim karbidom, proizvedenim iz ostankov.

(35)

Pri postopku predelave cinka nastaja volframov karbid z dodatkom kovinskega prahu, kot je na primer kobalt. Ta proizvodni postopek je fizično-mehanski postopek recikliranja, kakovost surovin (uporabljenih ostankov) pa določa kakovost volframovega karbida.

(36)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da ta preiskava ne bi smela zajemati prahu, pridobljenega s predelavo cinka, in sicer zaradi različnih proizvodnih stroškov, različne ravni povpraševanja, različnih strank in različnih uporab v primerjavi z volframovim karbidom, pridobljenim iz primarnih surovin.

(37)

Prah, pridobljen s predelavo cinka, spada pod opis volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu, ki je ena od treh vrst izdelka, zajetih v tej preiskavi. Sedanja preiskava je pokazala, da ima prah, pridobljen s predelavo cinka, nižjo kemično čistočo in širšo porazdelitev velikosti zrn kot volframov karbid, ki se proizvaja iz primarnih surovin ali iz ostankov volframa s postopkom kemijskega recikliranja. Kakovost pridobljenega prahu je odvisna od kakovosti ostankov kot surovine. Čeprav prahu, pridobljenega s predelavo cinka, ni mogoče povsod uporabljati kot volframov karbid, se kot volframov karbid uporablja za proizvodnjo nekaterih orodij iz trdih kovin. Zato je bilo sklenjeno, da ima ta vrsta volframovega karbida podobne fizikalne in kemijske lastnosti ter podobne uporabe kot volframov karbid, ki se proizvaja iz primarnih surovin ali ostankov s postopkom kemijskega recikliranja. Poleg tega drugi elementi, navedeni v uvodni izjavi 36, kot so proizvodni stroški in povpraševanje, kot taki niso pomembni za opredelitev izdelka, ki se pregleduje. Kar zadeva domnevno različne stranke, ki kupujejo prah, pridobljen s predelavo cinka, je preiskava pokazala, da so bile tri zainteresirane strani, ki so to trdile, dejansko stranke, ki kupujejo tovrstni izdelek, pa tudi volframov karbid. Zato je bila trditev zavrnjena.

(38)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da sedanja preiskava ne bi smela zajemati volframovega karbida, proizvedenega iz ostankov. Trdilo se je, da se izdelek, ki se pregleduje in uvaža iz LRK, skoraj izključno proizvaja iz primarnih surovin, medtem ko industrija Unije proizvaja volframom karbid tudi iz recikliranega materiala. Te strani so trdile, da se stroški proizvodnje volframovega karbida razlikujejo glede na uporabljene surovine ter da zbiranje, prevoz in predelava ostankov vodijo do različne strukture stroškov.

(39)

Stroški proizvodnje, ki so odvisni od uporabljenih surovin (primarne surovine ali ostanki), kot taki niso pomembni za opredelitev izdelka, temveč so pomembne tehnične, fizikalne in kemijske lastnosti ter osnovne uporabe izdelka. Poleg tega se, kot je bilo ugotovljeno med ocenjevanjem proizvodnega postopka industrije Unije, ne razlikuje med volframovim karbidom, proizvedenim iz primarnih surovin, in volframovim karbidom, proizvedenim iz ostankov. Nekateri proizvajalci Unije v proizvodnem postopku uporabljajo samo primarne surovine, medtem ko drugi uporabljajo tudi ostanke. Kot je navedeno v uvodni izjavi 34, imata volframov karbid, proizveden iz primarnih surovin, in volframov karbid, proizveden iz ostankov, enake fizikalne in kemijske lastnosti ter enako uporabo. Vsekakor pa, kot je navedeno v uvodni izjavi 21, noben kitajski proizvajalec izvoznik ni izpolnil vprašalnika. Zato Komisija ni mogla oceniti njihovega proizvodnega postopka in vrst izdelka, ki se izvažajo v Unijo. Trditev, da sedanja preiskava ne bi smela zajemati volframovega karbida, proizvedenega iz ostankov, je bila zato zavrnjena.

(40)

Eden od uporabnikov je trdil, da bi bilo treba pri preiskavi upoštevati različne tržne lastnosti volframovega karbida, saj različne vrste volframovega karbida (kot so volframov karbid z izredno majhnimi delci, standardne vrste volframovega karbida in vrste volframovega karbida, ki se karbonizirajo pri visokih temperaturah) vplivajo na cene in primerljivost cen. Poleg tega se je trdilo, da so kitajski proizvajalci izvozniki specializirani za proizvodnjo standardnih vrst, medtem ko industrija Unije proizvaja vse vrste.

(41)

Ta trditev ni bila utemeljena in je v preiskavi ni bilo mogoče potrditi. Zadevni uporabnik ni zagotovil nobenih dokazov o znatni razliki v cenah med različnimi vrstami/lastnostmi. Prav tako ta trditev ni bila potrjena z informacijami, zbranimi med preiskavo. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 21, noben kitajski proizvajalec izvoznik ni predložil izpolnjenega vprašalnika. Zato Komisija poleg drugih elementov ni mogla oceniti niti vrste izdelkov, ki jih proizvajajo, njihove strukture stroškov in njihovih prodajnih cen. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(42)

Preiskava je pokazala, da je izdelek, ki se pregleduje ter ga proizvajajo proizvajalci izvozniki in prodajajo v Unijo, v smislu fizikalnih in kemijskih lastnosti ter uporab enak izdelku, ki ga proizvajajo proizvajalci Unije in prodajajo na trg Unije, ali izdelku, ki se proizvaja in prodaja v primerljivi državi.

(43)

Komisija je zato sklenila, da sta ta izdelka podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(44)

Nobenemu od kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni bila v prvotni preiskavi odobrena tržnogospodarska obravnava. V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se normalna vrednost za vse proizvajalce izvoznike določi na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom. V ta namen je bilo treba izbrati tretjo državo s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“).

(45)

Združene države Amerike („ZDA“) so bile pri prejšnjih pregledih zaradi izteka ukrepa izbrane za primerljivo državo. Komisija je v obvestilu o začetku sedanjega pregleda predlagala, naj se kot primerljiva država znova uporabijo ZDA, in zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe.

(46)

Prizadevala si je za sodelovanje v drugih možnih primerljivih državah in vzpostavila stik z znanimi proizvajalci volframovega karbida na Japonskem in v Kanadi ter jih pozvala, naj zagotovijo potrebne informacije. Vzpostavila je stik z organi Izraela, Japonske, ZDA, Kanade, Republike Koreje, Indije in Ruske federacije ter jih pozvala, naj zagotovijo informacije v zvezi s proizvodnjo volframovega karbida v svoji državi. Od Kanade, Japonske in ZDA je prejela informacije o 20 znanih proizvajalcih podobnega izdelka v teh državah, s katerimi je vzpostavila stik in jih pozvala, naj izpolnijo vprašalnik. Javila sta se samo en proizvajalec iz ZDA in en iz Japonske, ki sta predložila zahtevane informacije.

(47)

Oba trga, tj. trg ZDA in Japonske, sta bila podobna v smislu števila domačih proizvajalcev, neobstoja veljavnih protidampinških ukrepov in velikega obsega uvoza iz Kitajske. To je bil dokaz, da sta bila oba trga konkurenčna.

(48)

Medtem ko je japonski proizvajalec v OPP na svojem domačem trgu prodal le zanemarljive količine podobnega izdelka, pa je proizvajalec iz ZDA v tem obdobju na svojem domačem trgu prodal znatne količine.

(49)

Čeprav je več strani ugotovilo, da je bil proizvajalec iz ZDA povezan z industrijo Unije, to dejstvo samo po sebi ne ovira izbire ZDA kot primerljive države. Dejansko nobena stran ni predložila dokazov, da je v tem primeru to razmerje vplivalo na domače cene v ZDA in da zato ZDA ne bi bile primerna primerljiva država.

(50)

Več zainteresiranih strani je tudi trdilo, da se niso upoštevali načini proizvodnje, ki se uporabljajo v ZDA, zlasti to, ali se je volframov karbid proizvajal iz primarnih surovin ali ostankov (kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 33. Te strani so trdile, da so ti različni načini proizvodnje vplivali na povpraševanje in cene na trgu ZDA, kar bi bilo treba upoštevati. Trdile so tudi, da so bile cene v ZDA zelo visoke glede na to, da so imeli proizvajalci iz ZDA sklenjene pogodbe z ameriško vojsko, v katerih so bile določene visoke cene.

(51)

Kot je bilo že navedeno v uvodni izjavi 34, imata volframov karbid, proizveden iz primarnih surovin, in volframov karbid, proizveden iz ostankov, enake fizikalne in kemijske lastnosti ter enako uporabo. Zato se tudi v ZDA pri proizvodnem postopku ni razlikovalo med volframovim karbidom, proizvedenim iz primarnih surovin, in volframovim karbidom, proizvedenim iz ostankov. Poleg tega je preiskava pokazala, da proizvodni postopek ni vplival na povpraševanje in cene.

(52)

Čeprav se volframov karbid dejansko uporablja za vojaške namene, na podlagi informacij, zbranih med preiskavo, ni bilo dokazov, da bi kakršno koli sodelovanje z vlado vplivalo na domačo ceno proizvajalca na primerljivem trgu.

(53)

Te zainteresirane strani niso predlagale nobene alternativne primerljive države.

(54)

Trditve, s katerimi se je izpodbijala primernost ZDA kot primerljivega trga, so bile zato zavrnjene.

(55)

Na podlagi navedenega so se ZDA ob upoštevanju količin, prodanih na domačih trgih proizvajalcev v možni primerljivi državi v času izbire, glede na to, da so bile ZDA uporabljene kot primerljiva država v prvotni preiskavi, in glede na dejstvo, da Komisija ni prejela nobenih pripomb od zainteresiranih strani, ki so lahko izpodbijale primernost ZDA kot primerljive države, štele za primerno primerljivo državo.

(56)

Zainteresirane strani so bile o tej izbiri obveščene. Prejete niso bile nobene pripombe.

(57)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je bil celotni obseg prodaje proizvajalca podobnega izdelka iz primerljive države na domačem trgu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom reprezentativen. Ta prodaja se je štela za reprezentativno, če je celotni obseg prodaje neodvisnim strankam v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega kitajskega izvoza izdelka, ki se pregleduje, v Unijo, kot je navedeno v uvodni izjavi 111 v nadaljevanju. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da je bila prodaja podobnega izdelka proizvajalca iz primerljive države na domačem trgu reprezentativna.

(58)

Komisija je nato v zvezi s proizvajalcem v primerljivi državi proučila, ali je bil izdelek, ki se je prodajal na domačem trgu, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dobičkonosen in bi se tako lahko zanj štelo, da je bil proizveden v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(59)

Obseg dobičkonosne prodaje podobnega izdelka je predstavljal manj kot 80 % celotnega obsega prodaje podobnega izdelka, zato je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani le kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje.

(60)

Kot je navedeno zgoraj v uvodni izjavi 21, je zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov izvozna cena v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljila na razpoložljivih dejstvih, tj. na informacijah Eurostata, revidiranih s podatki, prejetimi od uporabnikov, ki so uvažali volframov karbid iz Kitajske.

(61)

Izvoz iz Kitajske je potekal v okviru postopka aktivnega oplemenitenja (12) in običajnega režima. Kot je navedeno v uvodni izjavi 111, se je izvoz v okviru običajnega režima glede na to, da je v OPP predstavljal samo 0,1 % tržnega deleža Unije, štel za zanemarljivega, izračuni pa so bili opravljeni samo za izvozno ceno v okviru postopka aktivnega oplemenitenja.

(62)

Komisija je določila normalno vrednost in izvozno ceno na podlagi franko tovarna. Kadar je bilo to upravičeno s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, sta se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvozna cena in normalna vrednost prilagodili za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve za prevozne stroške (domači in čezmorski prevoz) in izvozni davek v višini 5 % (ukinjen maja 2015) so bile v skladu s členom 18 osnovne uredbe izvedene na podlagi razpoložljivih dejstev, tj. zahtevka za pregled.

(63)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da imajo kitajski proizvajalci primerjalno prednost, kar zadeva ceno surovin, tj. APT, in zato nižje proizvodne stroške. To trditev so ponovile tudi po razkritju. Trdile so tudi, da so imeli kitajski proizvajalci izvozniki učinkovitejšo proizvodnjo in ekonomijo obsega. Te elemente bi bilo treba upoštevati pri izračunu stopnje dampinga.

(64)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 21 zgoraj, noben kitajski proizvajalec izvoznik/skupina proizvajalcev izvoznikov Komisiji ni predložila izpolnjenega vprašalnika. Poleg tega nobena od zainteresiranih strani ni predložila dokazov v podporo svoji trditvi. Zato v proizvodnem postopku kitajskih proizvajalcev ni bilo mogoče oceniti domnevne primerjalne prednosti v primerjavi s proizvajalcem iz primerljive države. Trditev je bila zato zavrnjena.

(65)

Po razkritju je več uporabnikov trdilo, da je treba pri izračunu stopenj dampinga in škode upoštevati razlike v kakovosti za uporabe, stroške proizvodnje in prodajo.

(66)

V zvezi s tem, kot je pojasnjeno zgoraj v uvodnih izjavah 34 in 37, imajo vse tri vrste izdelka podobne fizikalne in kemijske lastnosti ter podobne uporabe. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 21, noben kitajski proizvajalec izvoznik ni predložil izpolnjenega vprašalnika. Zato Komisija, poleg drugih elementov, ni mogla oceniti vrste izdelkov, ki jih proizvajajo, razlik v kakovosti in njihovih končnih uporabah, strukture stroškov in njihovih prodajnih cen. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(67)

Poleg tega je po razkritju več uporabnikov trdilo, da se je Komisija zaradi neuporabe kontrolnih številk izdelka v tej preiskavi oddaljila od svoje običajne prakse.

(68)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da za izračun, med drugim, stopenj dampinga ni bilo treba uporabljati različnih kontrolnih številk izdelka, da bi se razlikovalo med vrstami izdelka.

(69)

V sedanji preiskavi je bilo potrjeno, da se dejanske okoliščine, ki bi upravičile odmik od prvotne metodologije, niso spremenile. Poleg tega zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 21, ni bila mogoča primerjava po vrsti izdelka med izdelkom, ki se proizvaja in prodaja na primerljivem trgu, in izdelkom, ki se izvaža iz Kitajske v Unijo. Zato je bila trditev zavrnjena.

(70)

Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe primerjala tehtano povprečno normalno vrednost in tehtano povprečno izvozno ceno, kakor je določena zgoraj.

(71)

Na podlagi tega je tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene stroškov, zavarovanja in prevoznine („CIF“) meja Unije brez plačane dajatve, znašala več kot 40 %.

(72)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da je bilo glede na preusmeritev kitajskih proizvajalcev izvoznikov na proizvodnjo izdelkov, ki so nižje v prodajni verigi, zelo malo verjetno, da bi ti prodajali po dampinška cenah.

(73)

Poudariti je treba, da je bila stopnja dampinga, določena zgoraj v uvodni izjavi 71, skladna z metodologijo, opredeljeno v členu 2 osnovne uredbe. Noben kitajski proizvajalec izvoznik ni sodeloval in predložil ustreznih informacij za izračun stopenj dampinga. Zadevne strani niso predložile nobenega dokaza v podporo svoji trditvi. Trditev je bila zavrnjena.

(74)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da podatki, ki naj bi jih zagotovili kitajski proizvajalci izvozniki in proizvajalec iz primerljive države, niso bili popolni in niso omogočali ustrezne primerjave po vrsti izdelka. Trdili so, da bi bilo treba podatke zbrati na podlagi vrste izdelka.

(75)

Ta trditev ni bila utemeljena. V preiskavi je bilo tako kot v prejšnjih preiskavah v zvezi z zadevnim izdelkom ugotovljeno, da razlike v vrstah/lastnostih volframovega karbida niso pomembno vplivale na stroške in cene. Zadevne zainteresirane strani prav tako niso zagotovile nobenega dokaza o taki znatni razliki v cenah med različnimi vrstami/lastnostmi. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 21, noben kitajski proizvajalec izvoznik ni predložil izpolnjenega vprašalnika, zato Komisija ni mogla ugotoviti vrste izdelkov, ki jih proizvajajo kitajski proizvajalci izvozniki, ter morebitnega vpliva na stroške in cene. Trditev je bila zavrnjena.

(76)

Za določitev verjetnosti ponovitve dampinga v primeru razveljavitve ukrepov so bili proučeni naslednji elementi: (i) proizvodnja, proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost na Kitajskem; (ii) kopičenje zalog surovin in izvozni davek na volframov koncentrat; (iii) kitajski izvoz in privlačnost trga Unije ter (iv) razvoj potrošnje na Kitajskem in njenih drugih glavnih izvoznih trgih.

(77)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov so bile proizvodnja, proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost na Kitajskem določene na podlagi dejstev, ki so bila na voljo v skladu s členom 18 osnovne uredbe, in na podlagi naslednjih virov: (i) informacij, zbranih med vzorčenjem proizvajalcev izvoznikov; (ii) informacij, navedenih v zahtevku za pregled (na podlagi tržnih informacij vložnika), in (iii) javno dostopnih informacij, tj. biltena Metal Bulletin, specializiranega za tržne informacije v zvezi s svetovnimi trgi jekla ter neželeznih in odpadnih kovin.

(78)

V OPP je bila proizvodnja volframovega karbida na Kitajskem ocenjena na približno 30 000 ton, proizvodna zmogljivost pa na 42 000 do 50 000 ton, torej je prosta zmogljivost znašala od 12 000 do 20 000 ton. Tako je ocenjena prosta zmogljivost v OPP predstavljala od 94 do 156 % potrošnje Unije (kot je navedeno v uvodni izjavi 107.

(79)

Komisija je na podlagi javno dostopnih informacij (13) ugotovila, da je Kitajska v OPP in po njem kopičila zaloge surovin (tj. APT in volframovih koncentratov), iz katerih bi bilo mogoče proizvesti več kot 25 000 ton volframovega karbida in tako v kratkem času ustvariti znatne količine. Preiskava ni pokazala nobenih znakov povečanja svetovnega povpraševanja po proizvodnji volframovega karbida iz teh surovin.

(80)

Poleg tega LRK nadzoruje 60 % svetovnih rezerv volframove rude in hkrati zaračunava 20-odstotni izvozni davek na volframov koncentrat (14).

(81)

Kitajski izvoz in privlačnost trga Unije sta bila določena na podlagi dejstev, ki so bila na voljo, v skladu s členom 18 osnovne uredbe, in sicer na podlagi naslednjih virov: (i) kitajske zbirke statističnih podatkov o izvozu; (ii) informacij Eurostata, revidiranih s podatki, prejetimi od uporabnikov, ki so uvažali volframov karbid iz Kitajske, kot je opisano v uvodni izjavi 106; (iii) informacij, zbranih med vzorčenjem proizvajalcev izvoznikov; (iv) informacij o kitajskih promptnih tržnih cenah, zbranih med preiskavo, in (v) informacij, zbranih med preiskavo, o kitajskih cenah, ponujenih Japonski.

(82)

Glavni znani kitajski proizvajalci izvozniki so izvozili približno 20 % svoje proizvodnje izdelka, ki se pregleduje, razmerje med izvozom v Unijo in izvozom v druge tretje države (Japonska, Republika Koreja, ZDA itd.) pa je bilo približno 1: 3.

(83)

Poleg tega se je kitajski izvoz izdelka, ki se pregleduje, v druge tretje države v obravnavanem obdobju povečal za 10 %.

(84)

Kljub veljavnim protidampinškim ukrepom je Kitajska še vedno največja država izvoznica volframovega karbida v Unijo. Dejansko je bil v OPP uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz Kitajske več kot petkrat večji od uvoza leta 2012 (oziroma 406 %), kar je pomenilo povečanje za 6,9 odstotne točke v smislu tržnega deleža Unije (kot je navedeno v uvodni izjavi 109, povečanje z 2,0 % leta 2012 na 8,9 % v OPP). To kaže na stalno zanimanje Kitajske za trg Unije. Unija je za Japonsko drugi največji izvozni trg volframovega karbida za Kitajsko.

(85)

Za oceno privlačnosti trga Unije v smislu cen so se kitajske izvozne cene za Unijo primerjale s kitajskimi domačimi cenami in kitajskimi izvoznimi cenami za druge tretje države.

(86)

Povprečne kitajske domače cene v OPP so bile do 19 % nižje od kitajskih izvoznih cen za Unijo.

(87)

Kitajske izvozne cene, ki so se v OPP zaračunavale drugim tretjim trgom, so bile do 25 % nižje od kitajskih izvoznih cen za Unijo.

(88)

Dejstvo, da so bile v OPP kitajske izvozne cene izdelka, ki se pregleduje, za trg Unije višje od kitajskih domačih cen in njihovih izvoznih cen za druge tretje trge, je jasen dokaz, da je trg Unije privlačen za kitajske proizvajalce izvoznike.

(89)

Poleg tega je treba opozoriti, da je Unija, tudi če v drugih tretjih državah ni protidampinških dajatev, kljub temu drugi največji kitajski izvozni trg volframovega karbida za Japonsko, kot je navedeno zgoraj v uvodni izjavi 84. Poleg tega se je več uporabnikov v svojih ugotovitvah po razkritju strinjalo, da bo na trgu Unije vedno povpraševanje po tem kitajskem izdelku.

(90)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da je stopnja privlačnosti trga Unije za kitajske proizvajalce precej nizka. Po njihovih trditvah je to podkrepljeno z dejstvom, da kitajski proizvajalci izvozniki v zadnjih desetih letih niso uporabljali nobenih praks izogibanja ali absorpcije, da kitajski proizvajalci izvozniki niso znatno povečali svojega izvoza ali tržnih deležev na trgu Unije ali da niso znižali svojih izvoznih cen za Unijo.

(91)

Čeprav so prakse izogibanja ali absorpcije veljavni kazalniki, ki kažejo, ali bi se nekateri proizvajalci izvozniki lahko zanimali za določen trg kljub veljavnim ukrepom, kot take niso nepogrešljive pri ugotavljanju privlačnosti takega trga za uvoz iz tretjih držav. Drugih navedb teh strani ni bilo mogoče potrditi z ugotovitvami te preiskave, saj sta bila, kot je navedeno v uvodnih izjavah 109 in 114 v nadaljevanju, v obravnavanem obdobju ugotovljena povečanje tržnega deleža kitajskih proizvajalcev izvoznikov in znižanje njihovih izvoznih cen za Unijo. Trditev je bila zato zavrnjena.

(92)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da na nobenem drugem trgu ni protidampinških dajatev na volframov karbid, zato ni verjetno, da bi se v primeru izteka veljavnosti ukrepov del te proste zmogljivosti uporabil za povečanje izvoza v Unijo.

(93)

Prvič, kitajski proizvajalci izvozniki so že lahko izvažali v te druge tretje države brez protidampinških dajatev. Drugič, kot je navedeno spodaj v uvodni izjavi 107, se je potrošnja na trgu Unije v obravnavanem obdobju povečala za 15 %. Tretjič, kot je pojasnjeno spodaj v uvodnih izjavah 111 in 112, večina uvoza iz LRK poteka v okviru postopka aktivnega oplemenitenja (brez dajatev), ta pa se je v obravnavanem obdobju povečal za 477 %. Zato bi se kitajski izvoz v EU v primeru odprave protidampinških ukrepov verjetno povečal. Trditev je bila zavrnjena.

(94)

Glede verjetnega razvoja domače potrošnje na Kitajskem preiskava ni pokazala nobenega elementa, ki bi lahko kazal na morebitno znatno povečanje domačega povpraševanja na Kitajskem v bližnji prihodnosti. Komisija je na podlagi povečanja kitajskega izvoza volframovega karbida v Unijo (406 %) in druge tretje države (10 %) (kot je pojasnjeno zgoraj v uvodnih izjavah 83 in 84 sklenila, da domače povpraševanje na Kitajskem ne bi moglo absorbirati razpoložljive proste zmogljivosti.

(95)

Glede verjetnega razvoja potrošnje na drugih glavnih kitajskih izvoznih trgih (Japonska, Republika Koreja in ZDA) preiskava ni pokazala nobenega elementa, ki bi lahko kazal na morebitno znatno povečanje domačega povpraševanja na teh trgih. Povečanje obsega kitajskega izvoza v te države je bilo v obravnavanem obdobju 8-odstotno, vendar se je obseg kitajskega izvoza v ZDA v istem obdobju zmanjšal za 35 %. Komisija je ob upoštevanju dejstva, da je Kitajska glavna proizvajalka volframa na svetu (kot je pojasnjeno spodaj v uvodni izjavi 192, in čeprav podatki o domači proizvodnji in uvozu iz teh držav niso na voljo, sklenila, da ti trgi ne bi mogli absorbirati znatne razpoložljive proste zmogljivosti, ki obstaja na Kitajskem.

(96)

Stopnja dampinga, ugotovljena v OPP, znatna prosta zmogljivost, na voljo na Kitajskem, in ugotovljena privlačnost trga Unije kažejo, da bi razveljavitev ukrepov verjetno povzročila nadaljevanje dampinga in vstop velikih količin dampinškega izvoza na trg Unije. Zato se šteje, da v primeru izteka veljavnih protidampinških ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga.

(97)

V Uniji podobni izdelek proizvaja devet družb ali skupin družb, od katerih jih šest proizvaja in prodaja na prostem trgu, preostale tri pa proizvajajo volframov karbid večinoma kot surovino za izdelke, ki so nižje v prodajni verigi („za lastno uporabo)“. Šteje se, da predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(98)

En uporabnik je opozoril na dejstvo, da eden od proizvajalcev Unije pri prodaji svojih izdelkov v Uniji uporablja drugačno oznako KN (8101 10 00), ki ni zajeta v sedanji preiskavi. To naj bi pomenilo, da proizvajalec Unije ne bi smel biti del industrije Unije, kot je opredeljena v uvodni izjavi 97.

(99)

Oznake KN, ki se uporabljajo pri prodaji izdelkov v Uniji, niso pomembne za opredelitev izdelka, ki se pregleduje, in opredelitev industrije Unije. Pomembno je, ali izdelek, ki ga proizvajajo proizvajalci Unije, spada pod opredelitev izdelka, ki se pregleduje, navedeno v uvodni izjavi 31. Preiskava je pokazala, da izdelek, ki ga proizvaja ta proizvajalec Unije, dejansko spada pod navedeno opredelitev. Zato je proizvajalec Unije del industrije Unije, kot je opredeljena v uvodni izjavi 97.

(100)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 97, nekateri proizvajalci Unije izdelek, ki se pregleduje, večinoma proizvajajo za lastno uporabo kot primarno surovino za proizvodnjo različnih izdelkov, ki so nižje v prodajni verigi, zato sta se potrošnja na zaprtem in tista na prostem trgu analizirali ločeno.

(101)

Razlikovanje med zaprtim in prostim trgom je pomembno za analizo škode, saj izdelki, ki so namenjeni za lastno uporabo, niso izpostavljeni neposredni konkurenci uvoza, transferne cene pa se določajo v okviru skupin v skladu z različnimi cenovnimi politikami in zato niso zanesljive. Nasprotno s tem je proizvodnja, ki je namenjena za prosti trg, v neposredni konkurenci z uvozom izdelka, ki se pregleduje, cene pa so proste tržne cene.

(102)

Komisija je na podlagi podatkov, pridobljenih od sodelujočih proizvajalcev Unije in vložnika za celotno dejavnost industrije Unije (zaprti in prosti trg), ugotovila, da je bilo približno 31 % celotne proizvodnje Unije namenjene za lastno uporabo.

(103)

Poleg tega industrija Unije na prostem trgu proizvaja na podlagi običajnih sporazumov (industrija Unije je lastnica surovin) in sporazumov o poslih oplemenitenja (stranka, ki kupuje volframov karbid, je lastnica surovin in proizvajalcem Unije plača pristojbino za predelavo surovin v volframov karbid). Sporazumi o poslih oplemenitenja se uporabljajo za dejavnosti recikliranja, saj stranke dobavljajo ostanke industriji Unije za predelavo. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bilo 23 % celotnega obsega proizvodnje proizvedenega na podlagi sporazumov o poslih oplemenitenja, pri čemer je bilo od tega 89 % proizvodnje namenjene za trg Unije. Iz tega sledi, da običajna proizvodnja za prosti trg predstavlja približno 46 % celotne proizvodnje.

(104)

Komisija je določila potrošnjo Unije za lastno uporabo na podlagi lastne uporabe in prodaje za lastno uporabo na trgu Unije vseh znanih proizvajalcev v Uniji. Na podlagi tega se je potrošnja Unije za lastno uporabo gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja za lastno uporabo

(105)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije za lastno uporabo povečala za 18 % in v obdobju preiskave zvezi s pregledom dosegla 2 653 ton.

(106)

Komisija je potrošnjo na prostem trgu Unije določila na podlagi: (a) obsega proste prodaje vseh znanih proizvajalcev v Uniji in (b) celotnega obsega uvoza v Unijo, kot ga je sporočil Eurostat. V zvezi z LRK so bili Eurostatovi podatki o obsegu uvoza revidirani ob upoštevanju preverjenih izpolnjenih vprašalnikov sodelujočih uporabnikov, saj so ti poročali o večjem obsegu uvoza v primerjavi z Eurostatovimi podatki.

(107)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije na prostem trgu gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja na prostem trgu

(108)

Potrošnja Unije na prostem trgu se je v obdobju 2012–2014 povečala za 24 %, nato pa se je v OPP zmanjšala za 7 % v primerjavi z letom 2014 in dosegla 12 814 ton. Na splošno se je potrošnja na prostem trgu v obravnavanem obdobju povečala za 15 %.

(109)

Komisija je določila obseg uvoza na podlagi revidiranih Eurostatovih podatkov ob upoštevanju preverjenih izpolnjenih vprašalnikov sodelujočih uporabnikov, saj so ti poročali o večjem celotnem obsegu izvoza v primerjavi z Eurostatovimi podatki, kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 106. Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza in tržni delež

(110)

Uvoz iz LRK se je v obravnavanem obdobju znatno povečal. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bilo iz LRK uvoženih 1 140 ton, kar je več kot petkratnik obsega uvoza iz LRK na začetku obravnavanega obdobja (225 ton). Povečanje obsega uvoza je presegalo povečanje potrošnje, zato se je kitajski tržni delež v obravnavanem obdobju povečal za 6,9 % odstotne točke, in sicer z 2,0 % leta 2012 na 8,9 % v obdobju preiskave zvezi s pregledom.

(111)

Uvoz iz LRK je potekal v okviru običajnega režima in postopka aktivnega oplemenitenja, kot je prikazano v nadaljevanju:

Preglednica 4

Obseg uvoza in tržni delež na uvozni režim

(112)

Skoraj celotni uvoz iz LRK poteka v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, ki se je v obravnavanem obdobju po obsegu povečal skoraj za petkrat. Uvoz v okviru običajnega režima je bil zanemarljiv v celotnem obravnavanem obdobju (manjši od 0,1 % tržnega deleža) in je kazal celo trend zmanjševanja.

(113)

Komisija je določila trend cen kitajskega uvoza na podlagi podatkov Eurostata, pri čemer je upoštevala tudi preverjene izpolnjene vprašalnike sodelujočih uporabnikov. Ker je bil obseg uvoza iz LRK v okviru običajnega uvoznega režima zanemarljiv, se ni upošteval pri določanju povprečne uvozne cene in izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(114)

Povprečna cena uvoza iz LRK v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Uvozne cene (v EUR/tono) za postopek aktivnega oplemenitenja

(115)

Povprečna cena izdelka, ki se je uvažal v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, se je v obravnavanem obdobju znižala za 15 %. To znižanje cen je sledilo znižanju cene surovin.

(116)

Glede na informacije, ki so jih zagotovili sodelujoči uporabniki, in uvozne režime, ki se uporabljajo za uvoz iz LRK, celoten uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz LRK poteka na podlagi običajnih sporazumov. Zato in zaradi pravične primerjave se pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen ni upoštevala prodaja industrije Unije na podlagi sporazumov o poslih oplemenitenja. Poleg tega je bil uvoz v okviru običajnega režima, kot je navedeno v uvodni izjavi 113, zanemarljiv v celotnem obravnavanem obdobju in se zato ni upošteval. Zato je izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen temeljil samo na uvoznih cenah v okviru postopka aktivnega oplemenitenja.

(117)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(118)

Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek tehtane povprečne cene industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in je v povprečju znašal 13,2 %. Pri izračunu je upoštevano, da se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prah, pridobljen s predelavo cinka, ni uvažal iz LRK in je bil zato izključen.

(119)

Obseg uvoza iz tretjih držav, razen zadevne države, v Unijo je prikazan v spodnji preglednici. Količina in trend cen temeljita na Eurostatovih podatkih in zajemata vse uvozne režime (običajni režim, postopek aktivnega oplemenitenja in postopek pasivnega oplemenitenja). Večino obsega uvoza iz tretjih držav predstavlja uvoz v okviru običajnega režima.

Preglednica 6

Uvoz iz drugih tretjih držav

(120)

Celotni uvoz iz tretjih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 28 %. Trend uvoza iz teh držav ni sledil splošnemu tržnemu trendu, ki ga je sprožilo povečanje potrošnje, kot je opisano v uvodni izjavi 108. Samo leta 2014 se je obseg uvoza povečal za 23 % v primerjavi z letom 2013, vendar se je nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal za 21 % v primerjavi z letom 2014. Tako se je tržni delež tega uvoza v obravnavanem obdobju s 17,0 % zmanjšal na 10,6 %.

(121)

ZDA in Južna Koreja niso sledile temu splošnemu trendu in so v obravnavanem obdobju nekoliko povečale svoj tržni delež, vendar so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegle nižjo raven v primerjavi s kitajskim uvozom. Poleg tega se je povprečna cena uvoza iz ZDA in Južne Koreje v obravnavanem obdobju znižala, vendar je ves čas ostala višja od povprečne prodajne cene kitajskih izvoženih izdelkov, ki so se uvažali v okviru postopka aktivnega oplemenitenja.

(122)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(123)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 97, industrijo Unije sestavlja devet družb ali skupin družb, od katerih šest družb proizvaja in prodaja na prostem trgu, preostale tri družbe pa proizvajajo večinoma za lastno uporabo. Trije proizvajalci Unije so dejavni na prostem trgu, trije proizvajalci na zaprtem trgu pa so vertikalno integrirani. Poleg tega se je Komisija, kot je navedeno v uvodni izjavi 22, odločila, da bo proučila vseh šest proizvajalcev Unije, ki delujejo na prostem trgu, da bi določila morebitno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(124)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike, povezane s celotno industrijo Unije, je ocenila na podlagi informacij, ki jih je zagotovil vložnik. Ocenila je le mikroekonomske kazalnike, povezane z vzorčenimi družbami, in sicer na podlagi podatkov iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije in so bili preverjeni. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta za gospodarski položaj industrije Unije reprezentativna.

(125)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost in višina stopnje dampinga.

(126)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, povprečni stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(127)

Komisija je za nekatere makroekonomske kazalnike v zvezi z industrijo Unije ločeno analizirala podatke o proizvodnji za prosti trg in za zaprti trg ter opravila primerjalno analizo. Ta dejavnika sta: prodaja in tržni delež. Druge gospodarske kazalnike pa je bilo mogoče smiselno proučiti le glede na celotno dejavnost, vključno z uporabo proizvodnje industrije Unije za lastne potrebe, ker so odvisni od celotne dejavnosti, ne glede na to, ali gre za proizvodnjo za lastno uporabo ali za prodajo na prostem trgu. Ti dejavniki so: proizvodnja, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zaposlenost, produktivnost in stroški dela. Za te dejavnike je upravičeno analizirati celotno industrijo Unije, da se določi celovito stanje škode, povzročene industriji Unije, saj obravnavanih podatkov ni mogoče deliti na prodajo na zaprtem in tisto na prostem trgu.

(128)

Za nekatere mikroekonomske kazalnike (povprečna cena na enoto, povprečni stroški na enoto in dobičkonosnost) se je pri analizi razlikovalo med običajnimi sporazumi in sporazumi o poslih oplemenitenja. Vzrok za to je bil, da sporazumi o poslih oplemenitenja ne vključujejo stroškov surovin, cene pa so dejansko pristojbine za predelavo.

(129)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da dejavnost oplemenitenja ne bi smela biti zajeta v preiskavo, pri čemer so trdile, da je glede na to, da je stranka lastnik surovin, vprašljivo, kdo je dejanski proizvajalec. Poleg tega so trdile, da so stroški proizvodnje pri oplemenitenju nižji od stroškov proizvodnje pri običajni proizvodnji, pri kateri industrija Unije ostane lastnica surovin (saj stroški surovin pri sporazumih o poslih oplemenitenja niso vključeni), in da se pri analizi škode ne bi smela mešati oba poslovna modela.

(130)

Preiskava je pokazala, da pri proizvodnem postopku proizvajalcev Unije ni mogoče ločevati med volframovim karbidom, ki se proizvaja na podlagi običajnih sporazumov, in volframovim karbidom, ki se proizvaja na podlagi sporazumov o poslih oplemenitenja. Stranke ne bodo vedele, ali je volframov karbid, ki ga prejmejo, pridobljen iz ostankov ali primarnih surovin. Za serije se lahko uporablja samo postopek predelave cinka, stranka pa v tem primeru prejme volframov karbid, proizveden iz ostankov, ki jih je zagotovila sama. Vendar so bile količine, proizvedene s postopkom predelave cinka v okviru oplemenitenja, v obravnavanem obdobju zelo majhne (manj kot 3 %) v primerjavi s celotno proizvodnjo industrije Unije. Zato količine, proizvedene s tem postopkom v okviru oplemenitenja, ne izkrivljajo splošne ocene proizvodnje Unije. Poleg tega se delež proizvodnje oplemenitenja v celotni proizvodnji Unije iz leta v leto razlikuje glede na razpoložljivost surovin na trgu.

(131)

Kar zadeva razliko med stroški proizvodnje pri oplemenitenju in stroški proizvodnje pri običajni proizvodnji, to ni razlog za izključitev dejavnosti oplemenitenja iz analize škode. Vsekakor je ta razlika upoštevana v analizi. Zato se trditev, da oplemenitenje ne bi smelo biti zajeto v preiskavi, zavrne.

(132)

Celotna proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 7

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(133)

Podatki v zgornji preglednici vključujejo običajno proizvodnjo in proizvodnjo oplemenitenja za izdelke iz primarnih surovin in reciklirane izdelke.

(134)

Celotni obseg proizvodnje se je med letoma 2012 in 2014 povečal za 16 % ter se nato od leta 2014 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom nekoliko zmanjšal, tj. za 3 %, in znašal 14 668 ton. V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje na splošno povečal za 16 %.

(135)

V obravnavanem obdobju se je povečala tudi proizvodna zmogljivost, in sicer za 12 %, in je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegla 21 565 ton. Več proizvajalcev Unije tudi načrtuje, da se bo njihova proizvodna zmogljivost v naslednjih 3 ali 4 letih še naprej povečevala.

(136)

Poleg tega se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti med letoma 2012 in 2014 zvišala za 8 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nekoliko znižala v primerjavi z letom 2012. Na splošno se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v obravnavanem obdobju zvišala za 3 %, tj. na 68 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(137)

Obseg prodaje industrije Unije in tržni delež na prostem trgu sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 8

Obseg prodaje na prostem trgu in tržni delež

(138)

Obseg prodaje na prostem trgu se je med letoma 2012 in 2014 povečal za 24 %, nato pa se je med letom 2014 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal za 8 %. V obravnavanem obdobju se je obseg prodaje na splošno povečal za 14 % in v obdobju preiskave zvezi s pregledom dosegel 10 314 ton. Ta razvoj je bil posledica povečanja potrošnje Unije v istem obdobju.

(139)

Tržni delež industrije Unije na prostem trgu se je med letoma 2012 in 2013 povečal za 4,5 odstotne točke, nato pa se je do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal za 5 odstotnih točk in dosegel 80,5 %. Na splošno se je tržni delež industrije Unije na prostem trgu v obravnavanem obdobju nekoliko zmanjšal, in sicer za 0,5 odstotne točke.

(140)

Kar zadeva zaprti trg, sta se obseg in tržni delež v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 9

Obseg za lastno uporabo in tržni delež

(141)

Obseg prodaje industrije Unije na zaprtem trgu (sestavljene iz lastne uporabe in lastne prodaje industrije Unije) se je v obravnavanem obdobju povečal za 18 %, kar je nekoliko več od povečanja celotne potrošnje na zaprtem in prostem trgu. Zato je tržni delež zaprtega trga industrije Unije, izražen kot odstotek celotne potrošnje (na zaprtem in prostem trgu), v obravnavanem obdobju ostal skoraj nespremenjen in je znašal 17 %.

(142)

Obseg prodaje industrije Unije na prostem trgu je tesno sledil gibanju potrošnje Unije in se je v obravnavanem obdobju povečal za 14 %. Zato je industrija Unije v celotnem obravnavanem obdobju ohranila dokaj stabilno raven tržnega deleža, razen leta 2013, ko se je ta povečal za 4,5 odstotne točke v primerjavi z letom 2012.

(143)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Zaposlenost in produktivnost

(144)

Število zaposlenih v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju nekoliko povečalo, in sicer za 3 % na 704 zaposlene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zaradi večjega povečanja proizvodnje se je produktivnost v obravnavanem obdobju povečala za 12 %.

(145)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, kot je navedeno v uvodni izjavi 71, da se je uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz LRK na trg Unije nadaljeval po znatnih dampinških cenah.

(146)

Industrija Unije si je v veliki meri opomogla od učinkov preteklega dampinga, veljavni protidampinški ukrepi pa so se izkazali za učinkovite. Tako je industrija Unije povečala svoj obseg prodaje za 14 %. Njen tržni delež na prostem trgu se je v obravnavanem obdobju nekoliko zmanjšal, in sicer za 0,5 odstotne točke.

(147)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto proizvajalcev Unije pri prodaji nepovezanim strankam na prostem trgu Unije na podlagi običajnih sporazumov se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 11

Tehtana povprečna prodajna cena na enoto

(148)

Tehtane povprečne prodajne cene na enoto v industriji Unije za običajne količine so se v obravnavanem obdobju znižale za 24 %. Znižanje cen je sledilo znižanju cene surovin.

(149)

Tehtana povprečna pristojbina za predelavo, ki so jo proizvajalci Unije zaračunavali nepovezanim strankam, na enoto za sporazume o poslih oplemenitenja na prostem trgu Unije se je v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 12

Tehtana povprečna pristojbina za predelavo na enoto

(150)

Tehtana povprečna pristojbina za predelavo na enoto v industriji Unije za količine oplemenitenja se je v obravnavanem obdobju zvišala za 5 %.

(151)

Kar zadeva stroške proizvodnje in stroške predelave industrije Unije, je morala Komisija zagotoviti te podatke kot indekse, saj so to zaupne poslovne informacije.

(152)

Tehtani povprečni stroški proizvodnje na enoto v industriji Unije za običajne sporazume so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 13

Tehtani povprečni stroški proizvodnje na enoto za običajne sporazume

(153)

V obravnavanem obdobju so se tehtani povprečni stroški proizvodnje na enoto za običajno proizvodnjo znižali za 22 %. Stroški proizvodnje so sledili tudi znižanju cene surovin.

(154)

Tehtani povprečni stroški predelave na enoto v industriji Unije za sporazume o poslih oplemenitenja so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 14

Tehtani povprečni stroški predelave na enoto za sporazume o poslih oplemenitenja

(155)

Tehtana povprečna pristojbina za predelavo na enoto za proizvodnjo oplemenitenja se je v obravnavanem obdobju znižala za 1 %.

(156)

Povprečni stroški dela proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 15

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(157)

Povprečni stroški dela so se med letoma 2012 in 2014 zvišali za 12 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znižali za 2 % v primerjavi z letom 2014. Na splošno so se povprečni stroški dela v obravnavanem obdobju zvišali za 10 %.

(158)

Ravni zalog proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 16

Zaloge

(159)

Raven zalog se je v obravnavanem obdobju znižala za 11 %. Zaloge so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljale 8 % obsega proizvodnje in ugotovljeno je bilo, da je njihova raven normalna.

(160)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 17

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(161)

Komisija je dobičkonosnost proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje za celotno dejavnost industrije Unije (običajna proizvodnja in proizvodnja oplemenitenja). Dobičkonosnost običajne dejavnosti, ki je predstavljala 77 % celotne proizvodnje v OPP, je bila manjša od dobičkonosnosti dejavnosti oplemenitenja. Poleg tega je treba opozoriti, da je bila dobičkonosnost običajne dejavnosti manjša od ciljnega dobička v višini 10 %.

(162)

Industrija Unije je bila v obravnavanem obdobju dobičkonosna s spremenljivo stopnjo dobičkonosnosti. Tako se je dobičkonosnost leta 2013 v primerjavi z letom 2012 povečala za 4,8 odstotne točke in dosegla 16,8 %, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala za 5,1 odstotne točke na 11,6 %. Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala za 0,3 odstotne točke.

(163)

Denarni tok, tj. sposobnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti, je v obravnavanem obdobju ostal pozitiven. Vendar se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšal, in sicer za 36 %.

(164)

Naložbe so se med letoma 2012 in 2014 povečale za 30 % in nato do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom zmanjšale za 39 % v primerjavi z letom 2014. Na splošno so se naložbe v obravnavanem obdobju zmanjšale za 21 %. V obravnavanem obdobju so naložbe industrije Unije presegle 80 milijonov EUR. Naložbe so bile izvedene, da bi se zagotovila boljša izkoriščenost surovin in s tem znižali stroški proizvodnje, na primer z izboljšavami postopkov sortiranja, izboljšavami odsesavanja v obratu za recikliranje ter izboljšavami dejavnosti drobljenja. Poleg tega je industrija Unije izvedla naložbe za zagotovitev skladnosti z okoljskimi predpisi, ki se uporabljajo v Uniji. Naložbe so bile izvedene tudi za izboljšanje učinkovitosti z zamenjavo stare tehnologije z učinkovitejšo tehnologijo z vidika porabe energije. Poleg tega so bile izvedene naložbe v zamenjavo več peči, da bi bile prilagodljivejše pri mešanju trdih in mehkih ostankov ter bi omogočale predelavo bolj raznolikih ostankov.

(165)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. V obravnavanem obdobju je bila pozitivna. Leta 2013 se je povečala za 24 % v primerjavi z letom 2012 in se nato do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala za 25,9 odstotne točke. V obravnavanem obdobju se je na splošno zmanjšala za 17 odstotnih točk.

(166)

Zaradi veljavnih protidampinških dajatev je industrija Unije še vedno okrevala zaradi učinka preteklega dampinga.

(167)

V obravnavanem obdobju sta se obseg prodaje in tržni delež gibala pozitivno, saj je industrija Unije uspela slediti povečani potrošnji. V obravnavnem obdobju sta se povečala tudi proizvodnja in izkoriščenost zmogljivosti.

(168)

Kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije (dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb), so bili v obravnavanem obdobju pozitivni. Kljub temu je bil pri denarnem toku opazen trend zmanjševanja.

(169)

Komisija je glede na navedeno sklenila, da je industrija Unije okrevala od preteklega dampinga in da v obravnavanem obdobju ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(170)

Preiskava je pokazala, da se je uvoz iz Kitajske v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvajal po dampinških ravneh cen in da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi se ukrepi iztekli.

(171)

Ker industrija Unije ni utrpela znatne škode, je bilo ocenjeno, ali obstaja verjetnost ponovitve škode, če bi se ukrepi proti LRK iztekli v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(172)

Za določitev verjetnosti ponovitve škode so bili proučeni naslednji elementi: (i) prosta zmogljivost in kopičenje zalog surovin v LRK; (ii) morebitne ravni cen uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz Kitajske na trg Unije in (iii) njihov vpliv na industrijo Unije.

(173)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 78, ima LRK znatno prosto zmogljivost za proizvodnjo volframovega karbida, ki se lahko oceni na 12 000 do 20 000 ton, kar predstavlja med 94 % in 156 % potrošnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(174)

Poleg tega ima LRK, kot je navedeno v uvodni izjavi 79, zaloge surovin za volframov karbid (tj. APT in volframove koncentrate), iz katerih bi bilo mogoče v kratkem času proizvesti več kot 25 000 ton volframovega karbida.

(175)

Če ne bi bilo protidampinških ukrepov, bi se prosta zmogljivost skupaj z nakopičenimi zalogami surovin verjetno uporabila za proizvodnjo za izvoz v Unijo, saj je to privlačen trg za kitajske proizvajalce izvoznike, kot je opisano v uvodni izjavi 85 in naslednjih. Prav tako nič ne kaže na to, da bi bilo na trgih drugih tretjih držav večje povpraševanje po volframovem karbidu, medtem ko je bil pri potrošnji v Uniji opazen trend povečevanja, trg Unije pa je bil, kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 84, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom največji izvozni trg LRK za Japonsko. Uvoz iz LRK bo zato verjetno znova vstopil na trg Unije v znatnih količinah.

(176)

Po razkritju je več uporabnikov trdilo, da bodo kitajski proizvajalci raje oskrbovali kitajske proizvajalce, ki so nižje v prodajni verigi, kot da bi izvažali surovine na trg Unije. Vendar ta trditev ni bila podprta z nobenim dokazom, zato je bila zavrnjena.

(177)

Kot kazalnik ravni cen, pri kateri je verjetno, da se bo ob razveljavitvi ukrepov volframov karbid iz Kitajske uvažal na trg Unije, so bile upoštevane kitajske uvozne cene za Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V okviru režima postopka aktivnega oplemenitenja so te cene v povprečju nelojalno znižale cene industrije Unije za približno 13,2 %. Poleg tega bi bilo nelojalno nižanje prodajnih cen znatno tudi ob upoštevanju možnih cen v okviru običajnega uvoznega režima, brez protidampinških dajatev in z vključenimi carinami, in bi v povprečju znašalo 8,6 %.

(178)

Poleg tega so se proučile ravni cen kitajskega uvoza v druge tretje države in kitajske cene na domačem trgu. V obeh primerih je bilo ugotovljeno, da so bile kitajske cene do 33 % nižje od cen industrije Unije v primerjavi z drugimi tretjimi državami in do 28 % v primerjavi s kitajskimi domačimi cenami.

(179)

Znatna prosta zmogljivost in kopičenja zalog surovin v LRK, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 173 in 174, bodo skupaj z razliko v cenah, opisano v uvodnih izjavah 85 do 87 in 177, v primeru neobstoja protidampinških ukrepov kitajske proizvajalce izvoznike spodbudili, da bodo v kratkem času na trg Unije izvozili znatne količine po nizkih, dampinških cenah.

(180)

Te velike količine poceni volframovega karbida bodo povzročile znaten cenovni pritisk na industrijo Unije, ki bo morala znižati svoje cene, da bo lahko še vedno prodajala v Uniji. Hkrati pa se bo zmanjšal tudi obseg proizvodnje industrije Unije, saj svojih cen ne bo mogla znižati na tako nizko raven, kot so kitajske izvozne cene. Spomniti je treba, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki, kot je navedeno v uvodni izjavi 80, dostop do cenejših surovin kot industrija Unije, saj LRK nadzoruje 60 % svetovnih rezerv volframove rude in hkrati zaračunava 20-odstotni izvozni davek na volframov koncentrat, kar zvišuje ceno te surovine za strani zunaj LRK.

(181)

Če se kitajske uvozne cene v okviru postopka aktivnega oplemenitenja in carine upoštevajo kot možno referenčno merilo za prihodnjo prodajno ceno industrije Unije po razveljavitvi ukrepov, industrija Unije ne bo več ustvarjala dobička, ampak bo na pragu donosnosti, kar ni vzdržno. Ta scenarij je dejansko konservativen, saj bodo kitajski proizvajalci izvozniki verjetno prodajali na trg Unije po cenah, ki bodo nižje od tega referenčnega merila, ob upoštevanju ravni kitajskih cen, ugotovljenih v drugih tretjih državah. Razlog za to bi imeli, če bi želeli zmanjšati svoje nakopičene zaloge surovin, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 79. V tem primeru bo morala industrija Unije še naprej zniževati svoje prodajne cene, zaradi česar se bo običajna dejavnost v kratkem času (v 1 do 2 letih) spremenila v poslovanje z izgubo. Poleg tega je treba opozoriti, da je za izdelek, ki se pregleduje, značilna velika spremenljivost stopnje dobička. Kot je prikazano v preglednici 17, se je dobičkonosnost industrije Unije v samo dveh letih (od leta 2013 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom) zmanjšala za 5,2 odstotne točke.

(182)

Poleg tega bo industrija Unije verjetno prisiljena zmanjšati tudi svoj obseg proizvodnje, saj svojih cen ne bo mogla uskladiti z nizkimi kitajskimi cenami, ne da bi utrpela izgube. Zmanjšanje obsega neposredno vpliva tudi na dejavnost oplemenitenja. Dejansko je industrija volframa kapitalsko intenzivna industrija, ki mora ohranjati določen obseg proizvodnje za ohranitev stalnih stroškov na razumni ravni. Zaradi zvišanja stalnih stroškov po zmanjšanju proizvodnje se ne bodo zvišali samo stroški proizvodnje pri običajni dejavnosti, temveč tudi stroški predelave, kar bo negativno vplivalo tudi na dobičkonosnost sporazumov o poslih oplemenitenja.

(183)

Na primer, po scenariju zmanjšanja obsega proizvodnje za 25 % (3 700 ton oziroma 23 % kitajske proste zmogljivosti) se bodo stroški predelave zvišali za 82 %, dejavnost oplemenitenja pa se bo iz dobičkonosne spremenila v dejavnost, ki bo ustvarjala več kot 30-odstotno izgubo. To je bilo ugotovljeno tudi v prejšnji preiskavi, ko je zmanjšanje obsega proizvodnje za približno 50 % (6 400 ton) v samo enem letu povzročilo padec dobičkonosnost s 7,6 % na – 19,5 %.

(184)

Dejavnosti oplemenitenja so ekonomsko smiselne za stranke industrije Unije (uporabnike) samo, če so pristojbine za predelavo (stroški predelave in marža) skupaj s stroški ostankov (za uporabnika) nižji od uvozne cene volframovega karbida iz LRK. Ko je ta omejitev dosežena, pa uporabniki ne bodo imeli razloga za sklepanje sporazumov o poslih oplemenitenja z industrijo Unije, temveč bodo kupovali volframov karbid v LRK. Možnost ponovnega pogajanja o pristojbinah za predelavo z industrijo Unije se ne zdi uresničljiva, saj se bodo stroški predelave v industriji Unije zvišali, kot je pojasnjeno zgoraj.

(185)

Poleg tega industrija Unije, čeprav je dejavnost oplemenitenja bolj dobičkonosna od običajne dejavnosti, ne more delovati izključno na podlagi sporazumov o poslih oplemenitenja. Oplemenitenje je primerno samo za dejavnosti recikliranja, zmogljivost industrije Unije za predelavo ostankov v volframov koncentrat pa je premajhna v primerjavi z vsemi potrebami po volframovem koncentratu v proizvodnem postopku. Zato mora industrija Unije potrebe po volframovem koncentratu pokrivati tudi s koncentrati iz primarnih surovin na podlagi običajnih sporazumov. Poleg tega na trgu ni dovolj ostankov, da bi lahko industrija Unije povečala svojo zmogljivost recikliranja.

(186)

Glede na navedeno se bo industrija Unije zaradi znižanja prodajne cene vsaj na raven uvozne cene v okviru postopka aktivnega oplemenitenja v OPP, vključno s carinami, in zmanjšanja obsega spremenila v industrijo, ki bo ustvarjala izgubo.

(187)

Glede na opisana dejstva je Komisija ugotovila, da bo v primeru razveljavitve ukrepov verjetno zelo hitro ponovno prišlo do znatne škode. Zlasti kratkoročno (v 1 do 2 letih) bodo proizvajalci Unije, ki niso vertikalno integrirani, verjetno prisiljeni zapreti svoje podjetje, saj bodo na prostem trgu neposredno izpostavljeni pritisku zniževanja cen s strani dampinškega uvoza iz Kitajske po nizkih cenah. Dve od teh družb nista vključeni v dejavnosti recikliranja, zato ne moreta uporabljati višjih marž na podlagi sporazumov o poslih oplemenitenja. Poleg tega bodo proizvajalci Unije, ki so vertikalno integrirani, še naprej prodajali volframov karbid povezanim uporabnikom po nižjih cenah, vendar se bodo stroški predelave na podlagi sporazumov o poslih oplemenitenja zvišali zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje. Dolgoročneje (v 4 do 5 letih) bodo tudi proizvajalci Unije, ki so vertikalno integrirani, verjetno prenehali opravljati svojo dejavnost, saj dolgoročno ne bodo mogli konkurirati temu pritisku, ker bodo tudi njihovi povezani uporabniki začeli kupovati volframov karbid na Kitajskem. V primeru uresničitve tega scenarija v Uniji ne bi bilo več proizvodnje te strateške surovine.

(188)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov na uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK na podlagi ugotovitev sedanjega pregleda zaradi izteka ukrepa v nasprotju z interesom Unije kot celote. Ugotavljanje interesa Unije je temeljilo na oceni vseh vključenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, uporabnikov in dobaviteljev. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo svoja stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(189)

Spomniti je treba, da se v prejšnjih preiskavah sprejetje ukrepov ni štelo za nasprotno interesu Unije. Poleg tega dejstvo, da je sedanja preiskava pregled zaradi izteka ukrepa, torej analiza stanja, v katerem že veljajo protidampinški ukrepi, omogoča oceno vseh morebitnih negativnih učinkov trenutno veljavnih protidampinških ukrepov na zadevne strani.

(190)

Na podlagi tega je bilo proučeno, ali kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škodljivega dampinga obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi privedli do ugotovitve, da v tem konkretnem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Unije.

(191)

Ob upoštevanju sklepov glede položaja industrije Unije iz uvodnih izjav 166 do 169 in v skladu s trditvami v zvezi z analizo verjetnosti ponovitve škode, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od 170 do 186, je Komisija sklenila, da bi se industrija Unije v primeru izteka protidampinških dajatev verjetno spopadala z resnim poslabšanjem svojega finančnega položaja. Dokazano je, da so ukrepi ključni za ohranitev proizvodnje volframovega karbida v Uniji, saj industrija Unije ne bi mogla kljubovati pritisku velikega obsega dampinškega uvoza volframovega karbida iz LRK, ki bi se prodajal na trgu Unije po cenah, nižjih od ravni cen industrije Unije.

(192)

Šteje se, da bi nadaljevanje ukrepov koristilo industriji Unije, ki bi morala biti nato sposobna še naprej vlagati v novo tehnologijo za svoje proizvodne obrate, zlasti v dejavnosti recikliranja, da bi bila bolj neodvisna od LRK in tako v boljšem položaju za reševanje pomanjkanja primarnih surovin na trgu.

(193)

V primeru razveljavitve ukrepov pa bi to verjetno negativno vplivalo na industrijo Unije. Resno bi ogrozilo sposobnost preživetja industrije Unije, ki bi morala posledično morda ustaviti svojo proizvodnjo, zaradi česar bi se v Uniji zmanjšali razpoložljivi viri dobave in konkurenca. Če bodo proizvajalci Unije ustavili svojo proizvodnjo, bo Unija večinoma odvisna od uvoza iz drugih tretjih držav in predvsem iz LRK, ki ni le največja svetovna proizvajalka volframa, ampak ima v lasti tudi večino svetovnih rezerv surovin.

(194)

Na začetku je bil vzpostavljen stik z desetimi znanimi uvozniki/uporabniki. V roku se je javilo sedem uporabnikov in vprašalniki so bili poslani vsem tem uporabnikom. Volframov karbid so kupovali od LRK, drugih tretjih držav (Južne Koreje, Vietnama, Japonske, Izraela in Indije) ter industrije Unije. Ti uporabniki so volframov karbid uporabljali za proizvodnjo cementnega karbida za proizvodnjo orodja iz trdih kovin za različne industrije, kot sta naftna in rudarska industrija.

(195)

Izpolnjene vprašalnike je poslalo osem uporabnikov (od tega dva povezana). Poročali so o večjem uvozu iz LRK, kot ga je zabeležil Eurostat. Vsi razen enega so uvažali izdelek, ki se pregleduje, samo v okviru postopka aktivnega oplemenitenja. Sodelujoči uporabniki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljali 32 % potrošnje na prostem trgu Unije. Javilo se je še pet uporabnikov, ki so podprli veljavne ukrepe, vendar niso izpolnili vprašalnika. Ti uporabniki so pokrivali približno 8 % celotne potrošnje na prostem trgu.

(196)

Eden od sodelujočih uporabnikov je trdil, da je pri svojem proizvodnem postopku potreboval posebno vrsto izdelka, ki ga industrija Unije ni proizvajala v potrebni kakovosti, in je zahteval oprostitev protidampinške dajatve za to posebno vrsto izdelka. Vendar je vrsta izdelka, ki jo je ta uporabnik uvažal, spadala v obseg izdelka, opisan v uvodnih izjavah 31 in 32. V okviru sedanjega pregleda zaradi izteka ukrepa ni bilo nobenega razloga za izključitev nekaterih vrst izdelka iz obsega preiskave. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(197)

Ostalih sedem sodelujočih uporabnikov je trdilo, da so veljavni protidampinški ukrepi znatno negativno vplivali na njihovo dobičkonosnost.

(198)

Preiskava je pokazala, da je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dejavnost, ki vključuje volframov karbid, za te uporabnike predstavljala od 55 do 100 % njihovih celotnih prihodkov od prodaje. Nekateri uporabniki so bili del skupin družb in so svoje izdelke, proizvedene iz volframovega karbida, prodajali tudi znotraj svoje skupine, medtem ko so bili drugi samostojni subjekti. Te družbe so prodajale orodje iz cementnega karbida neodvisnim strankam na trgu Unije, pa tudi zunaj nje. Za prodajo zunaj trga Unije so uporabniki večinoma kupovali izdelek, ki se pregleduje, iz LRK v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, zato se za ta uvoz niso plačevale uvozne dajatve.

(199)

Vsi sodelujoči uporabniki so proizvajali veliko različnih izdelkov, ki so vključevali izdelek, ki se pregleduje. Stroški volframovega karbida pri celotnih proizvodnih stroških so se med posameznimi uporabniki močno razlikovali in so znašali od 6 do 50 %, odvisno od vrste končnih izdelkov. Nekateri izdelki, ki jih proizvajajo sodelujoči uporabniki, vključujejo znatno dodano vrednost in strokovno znanje, zato lahko ti uporabniki zaračunavajo visoke marže, medtem ko so drugi izdelki, ki vključujejo manj dodane vrednosti, manj dobičkonosni. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je večina sodelujočih uporabnikov v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ustvarjala do več kot 15-odstotni dobiček. Preiskava je tudi pokazala, da so na dobičkonosnost teh uporabnikov vplivali tudi drugi dejavniki, ki niso veljavni protidampinški ukrepi, kot je majhno povpraševanje na trgih, kjer delujejo (vrtanje naftnih vrtin in rudarstvo).

(200)

Pri dodatnih petih uporabnikih iz uvodne izjave 194, ki so se javili in podprli nadaljevanje veljavnih protidampinških ukrepov, je šlo za stranke industrije Unije. Ti uporabniki so trdili, da čeprav bi znižanje cen volframa kratkoročno koristilo uporabnikom, bi se kitajske cene srednje- in dolgoročno verjetno spet zvišale, če ne bi bilo konkurence z industrijo Unije. Poleg tega so trdili, da bi razveljavitev protidampinških ukrepov negativno vplivala tudi na dejavnosti recikliranja v Uniji, saj ta zaradi uvoza velikih količin volframovega karbida iz Kitajske po nizkih cenah ne bi bila dobičkonosna. Ti uporabniki so tudi izrazili svoj interes za več virov dobave, vključno z industrijo Unije.

(201)

Ugotovitve preiskave kažejo, da so lahko uporabniki še naprej kupovali volframov karbid iz več virov. To je vključevalo uvoz volframovega karbida iz LRK v znatnih količinah, brez plačila dajatev v okviru režima postopka aktivnega oplemenitenja. Večina tega uvoza je bila dobičkonosna. Čeprav je razumno pričakovati, da bodo imeli nekateri uporabniki vsaj kratkoročne koristi od razpoložljivosti cenejšega uvoza iz LRK, pa ukrepi resneje ne vplivajo negativno nanje, kar potrjuje, da ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov ne vpliva resneje na uporabnike. Poleg tega je več uporabnikov celo podprlo nadaljevanje ukrepov.

(202)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da bi bilo treba oceno vpliva ukrepov na uporabnike izvesti za celotno obdobje, v katerem so veljali ukrepi, v skladu z zadevo o uvozu fero-silicija (15), pri čemer so trdili, da se uporabniki srečujejo z dolgoročnimi kumulativnimi negativnimi učinki, ki so nesorazmerni s kakršno koli morebitno ali dejansko koristjo za proizvajalce Unije.

(203)

V zvezi s tem je treba opomniti, da čeprav ukrepi veljajo od leta 1990, uporabnikom uspeva, da absorbirajo svoje zvišanje stroškov in so še vedno dobičkonosni. Poleg tega je Komisija v okviru prvotne preiskave in vsakega pregleda zaradi izteka ukrepa, izvedenega v zvezi z njo, ocenila vpliv protidampinških ukrepov na uporabnike. V vseh primerih je ugotovila, da ohranitev protidampinških ukrepov verjetno ne bi resneje vplivala na uporabnike v Uniji. Poleg tega je sedanja ocena potrdila to ugotovitev na podlagi dejanskega vpliva ukrepov. Zato je bila trditev zavrnjena.

(204)

Po razkritju se je javilo več uporabnikov izdelka, ki se pregleduje, med katerimi so bili trije povezani z enim od sodelujočih uporabnikov, ki je predložil izpolnjen vprašalnik. Vendar ima eden od njih sedež v Braziliji, zato se ne šteje za zainteresirano stran v tej preiskavi. Te družbe so nasprotovale ohranitvi veljavnih protidampinških ukrepov.

(205)

Poleg tega je po razkritju več uporabnikov trdilo, da je njihova sposobnost absorbiranja stroškov ukrepov in ohranjanja dobičkonosnosti dosegla zgornjo mejo. Trdilo se je tudi, da so ti uporabniki dokazali, da ni morebitnih tehnoloških izboljšav izdelka in da nadaljnje kritje dodatnih stroškov ni več izvedljivo.

(206)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 198, so sodelujoči uporabniki proizvajali veliko različnih izdelkov, vključno z izdelkom, ki se pregleduje, stroški volframovega karbida pri skupnih proizvodnih stroških pa so se med posameznimi uporabniki močno razlikovali in so znašali od 6 do 50 %, odvisno od vrste končnih izdelkov. Čeprav ni izključeno, da se dobičkonosnost na posamezen izdelek razlikuje, je večina sodelujočih uporabnikov v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ustvarjala do več kot 15-odstotni dobiček. Trditev se zato zavrne.

(207)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da kar zadeva vpliv na uporabnike, nič ne kaže na to, da bi ukrepi znatno negativno vplivali na njihovo dejavnost.

(208)

Javilo se je deset družb na nabavnem trgu, ki so izrazile svojo podporo nadaljevanju ukrepov. Štiri med njimi so bile rudarske družbe in proizvajalci volframovega koncentrata, ki so oskrbovali industrijo Unije.

(209)

Ostalih šest družb so predstavljali dobavitelji materialov za recikliranje za industrijo Unije. Trdili so, da bo zaprtje industrije Unije znatno negativno vplivalo na njihovo dejavnost, saj bodo izgubili svoje stranke. Poudarili so tudi pomen recikliranja ostankov v Uniji, pri čemer so trdili, da ima odpadni material večjo vsebnost volframa kot koncentrat volframove rude, zaradi česar so ostanki volframa dragocena surovina, ki lahko zniža stroške surovin za uporabnike.

(210)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da je ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov v interesu dobaviteljev.

(211)

Od leta 2011 je volfram razvrščen kot nujno potrebna surovina (16) v Evropski uniji.

(212)

Zato je v interesu Unije, da se proizvodnja volframa ohrani v Uniji, da se spodbuja recikliranje za zmanjšanje potrošnje primarnih surovin in da se zmanjša njena odvisnost od uvoza.

(213)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da so protidampinški ukrepi znižali raven konkurence v Uniji, saj se je zmanjšala izbira dobaviteljev. Trdile so, da so imeli vsi proizvajalci Unije podobne ravni cen, ki niso bile konkurenčne.

(214)

Na trgu je šest proizvajalcev Unije, ki uporabljajo različne proizvodne postopke in različne surovine. Kot je navedeno v uvodni izjavi 33, nekateri proizvajalci Unije uporabljajo samo primarne surovine, drugi pa primarne surovine in ostanke. Pri postopku proizvodnje iz primarnih surovin se lahko proizvodnja začne iz koncentrata, APT ali volframovega oksida. Ti elementi vplivajo na stroške proizvodnje. Zato na pristojbino, ki jo industrija Unije zaračunava svojim strankam poleg cene za ATP, vplivajo njeni proizvodni stroški. Šest proizvajalcev Unije je medsebojno neodvisnih in medsebojno konkurirajo na trgu Unije. Poleg tega je preiskava pokazala, da za dobavo na trg Unije obstajajo še drugi viri, kot so ZDA, Vietnam, Južna Koreja in Izrael. Trditev se zato zavrne.

(215)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da so uporabniki v Uniji zaradi veljavnih ukrepov v slabšem konkurenčnem položaju v primerjavi z njihovimi konkurenti v drugih tretjih državah, saj ukrepi dajejo prednost uporabnikom zunaj Unije na račun uporabnikov Unije. Poleg tega so trdile, da so nadaljnji uporabniki iz tretjih držav zaradi koristi, ki jih imajo zaradi nižje stroškovne osnove, bolj dobičkonosni od svojih konkurentov v Uniji. Trdile so tudi, da je nanje negativno vplivalo dejstvo, da je LRK maja 2015 odpravila 5-odstotno izvozno dajatev na volframov karbid in omejitve za izdelke, ki so višje v prodajni verigi (izvozne kvote za ATP). Poleg tega so trdile, da bodo morali uporabniki v primeru podaljšanja ukrepov preseliti proizvodne obrate iz Unije, da ne bi izgubili svojih strank.

(216)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 198, je preiskava pokazala, da je bila večina sodelujočih uporabnikov v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dobičkonosna in da na njihovo dobičkonosnost niso vplivali veljavni protidampinški ukrepi, ampak drugi dejavniki, kot je majhno povpraševanje na trgih, kjer delujejo (vrtanje naftnih vrtin in rudarstvo). Trditev, da uporabniki v drugih tretjih državah domnevno ustvarjajo večji dobiček kot uporabniki v Uniji, ni pomembna za oceno interesa Unije. Nadalje, te strani niso mogle pojasniti, kako je odprava izvozne dajatve in omejitev za izdelke, ki so višje v prodajni verigi, s strani LRK negativno vplivala na uporabnike, poleg tega pa ta trditev ni bila podprta z dokazi. Trditev v zvezi s preselitvijo nekaterih uporabnikov je bila neutemeljena, saj je dobičkonosnost teh uporabnikov odvisna od vrste izdelkov, ki se proizvajajo, hkrati pa tudi od drugih dejavnikov, kot je zmanjšanje povpraševanja po teh izdelkih. Vsekakor ni nobenih dokazov, da bi razveljavitev ukrepov preprečila preselitev uporabnikov. Zato se trditve iz uvodne izjave 214 zavrnejo.

(217)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da je večina proizvajalcev volframovega karbida v Uniji vertikalno integrirana, zato lahko njihovi povezani proizvajalci orodja kupujejo surovine po nižjih cenah kot neintegrirani uporabniki, kar povzroča neenake negativne učinke med uporabniki.

(218)

Preiskava je pokazala, da so bili med šestimi proizvajalci volframovega karbida v Uniji za prosti trg vertikalno integrirani trije. Proizvajalci Unije so prodajali izdelek, ki se pregleduje, svojim povezanim družbam po tržnih cenah, zato te niso imele nobene cenovne prednosti pri nabavi surovin v primerjavi z neintegriranimi uporabniki. Trditev se zato zavrne.

(219)

Po razkritju je več uporabnikov trdilo, da tudi vertikalno integrirani dobavitelji konkurirajo uporabnikom in ovirajo pošteno konkurenco, saj lahko prekinejo dobavo izdelka, ki se pregleduje, uporabnikom.

(220)

S preiskavo niso bili razkriti nobeni znaki, da bo industrija Unije prenehala prodajati izdelek, ki se pregleduje, nepovezanim uporabnikom. Nasprotno, v obravnavanem obdobju se je prodaja vertikalno integriranih proizvajalcev Unije nepovezanim uporabnikov povečala za 16 %. Zato je bila trditev zavrnjena.

(221)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da industrija Unije zaradi veljavnih protidampinških ukrepov ni imela spodbude za naložbe v nove tehnologije. Te strani so trdile, da industrija Unije deluje s staro in zastarelo tehnologijo.

(222)

Vendar je preiskava pokazala, kot je navedeno v uvodni izjavi 164, da je industrija Unije v obravnavanem obdobju izvedla znatne naložbe, da bi bolje izkoristila surovine ter s tem znižala stroške proizvodnje, izboljšala učinkovitost, povečala prožnost pri mešanju trdih in mehkih ostankov ter povečala skladnost z okoljskimi predpisi. Trditev se zato zavrne.

(223)

Več uporabnikov je trdilo, da je bil položaj industrije Unije odvisen od njenega dostopa do surovin, njihove razpoložljivosti in oblikovanja cen. Protidampinški ukrepi ne bi smeli biti nadomestilo za morebitni slabši položaj pri nabavi surovin.

(224)

Protidampinški ukrepi so bili uvedeni na podlagi ugotovitve dampinga s strani kitajskih proizvajalcev izvoznikov, kar je povzročilo znatno škodo za industrijo Unije. Zato je bila trditev, da so protidampinški ukrepi nadomestilo za slabši položaj pri nabavi surovin, zavrnjena.

(225)

Novi carinski zakonik Unije

(226)

Več uporabnikov je trdilo, da so bile s členom 169(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 (17) uvedene spremembe carinskih predpisov Unije, v skladu s katerimi postopek aktivnega oplemenitenja ne bo več dovoljen za blago, za katero veljajo protidampinški ukrepi, ali vsaj ne bo več ekonomsko upravičen. Zato se bodo stroški proizvodnje zvišali.

(227)

Trditev je bila dejansko napačna, saj člen 169(2) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 ne prepoveduje uporabe postopka aktivnega oplemenitenja v primeru protidampinških dajatev, ampak se nanaša na uporabo enakovrednega blaga. Tako bo za blago, uvoženo v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, protidampinška dajatev veljala samo, če je nadalje predelano blago pozneje dano v prosti promet v Uniji. Če se predelano blago ponovno izvozi, kot je trenutno pravilo, zanj ne veljajo protidampinške dajatve. Poleg tega zainteresirane strani niso predložile nobenih dokazov, da postopek aktivnega oplemenitenja ne bo več ekonomsko upravičen. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(228)

Po razkritju je več uporabnikov trdilo, da bodo spremembe carinskega zakonika Unije omejile uporabo postopka aktivnega oplemenitenja zaradi obsežnejše dokumentacije in visokega tveganja neizpolnjevanja obveznosti, zaradi česar se bodo stroški surovin zvišali za do 15 %.

(229)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da so spremembe carinskega zakonika Unije namenjene izboljšanju sledljivosti blaga, za katero veljajo protidampinški ukrepi in ki se uvaža v okviru postopka aktivnega oplemenitenja. Zato ni izključeno, da bo to povzročilo zvišanje upravnih stroškov družb. Vendar uporabniki niso predložili nobenih dokazov ali pojasnil o tem, kako je bilo izračunano 15-odstotno zvišanje. Zato je bila trditev zaradi svoje hipotetične narave zavrnjena.

(230)

Zainteresirane strani so trdile, da protidampinški ukrepi za izdelek, ki se pregleduje, veljajo od leta 1990, zato se ne bi smeli več podaljšati.

(231)

Pod pogoji iz člena 11(2) osnovne uredbe je treba, če se ugotovi nadaljevanje ali ponovitev škodljivega dampinga in če ukrepi niso v nasprotju z interesom Unije kot celote, take ukrepe ohraniti. V sedanji preiskavi so bili izpolnjeni vsi pogoji. Prav tako zadevne strani niso navedle nobenega posebnega razloga v smislu splošnega interesa Unije, ki bi nasprotoval ukrepom. Komisija zato nima druge možnosti, kot da uvede protidampinške ukrepe. Ta trditev se zato zavrne.

(232)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da kar zadeva interes Unije, ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi dokončnih protidampinških ukrepov zoper uvoz volframovega karbida, taljenega volframovega karbida in volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu s poreklom iz LRK.

(233)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno, da se ohranijo veljavni protidampinški ukrepi. Odobreno jim je bilo tudi obdobje, v katerem so lahko po tem razkritju predložile pripombe. Vloge in pripombe so bile ustrezno upoštevane, kadar je bilo to upravičeno.

(234)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 65, je več uporabnikov po razkritju trdilo, da je treba pri izračunu stopnje dampinga upoštevati razlike v kakovosti za uporabe, stroške proizvodnje in prodajo.

(235)

Ta trditev je neutemeljena. Spomniti je treba, da je sedanja preiskava pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe, katerega namen je oceniti, ali bi bilo treba veljavne protidampinške ukrepe ohraniti ali razveljaviti. V okviru te preiskave ni izračunana nobena nova stopnja škode.

(236)

Poleg tega je po razkritju več uporabnikov zahtevalo, naj ukrepi prenehajo veljati po izteku dovoljenj za aktivno oplemenitenje, tj. čez dve leti.

(237)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da preiskava ni razkrila nobenih izrednih okoliščin, ki bi upravičile podaljšanje ukrepov za obdobje, krajše od pet let, v skladu z veljavnimi pravili iz osnovne uredbe.

(238)

Iz navedenega sledi, da je treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz volframovega karbida, taljenega volframovega karbida in volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu s poreklom iz LRK. Opozoriti je treba, da te ukrepe sestavljajo dajatve ad valorem.

(239)

Odbor, ustanovljen v skladu s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, ni predložil mnenja –