6.4.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 92/68

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 7. oktobra 2016 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1778 (2) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz v Unijo nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla, v kolobarjih ali ne (vključno z „razrezanimi izdelki“ in „ozkimi trakovi“), vroče valjane, brez nadaljnje obdelave, neplatirane, neprevlečene in neprekrite („zadevni izdelek“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK).

(2)

Preiskava se je začela 13. februarja 2016 (3), potem ko je združenje evropskih jeklarjev („Eurofer“ ali „pritožnik“) 4. januarja 2016 vložilo pritožbo v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 90 % celotne proizvodnje nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla v Uniji.

(3)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 23 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučevanje gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2012 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(4)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3 začasne uredbe, je Komisija začela tudi naslednji preiskavi:

(5)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 4 začasne uredbe, je pritožnik 5. aprila 2016 vložil zahtevek za registracijo uvoza zadevnega izdelka iz LRK. Dne 2. junija 2016 je posodobil zahtevek s predložitvijo novejših finančnih podatkov, vendar ga je 11. avgusta 2016 umaknil.

(6)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev (začasno razkritje), je več zainteresiranih strani predložilo pisna stališča. Zaslišanje je bilo odobreno vsem stranem, ki so to zahtevale.

(7)

Kot je podrobno navedeno v uvodni izjavi 135 in v nadaljevanju, so službe Komisije pozvale eno zainteresirano stran, naj zahteva posredovanje pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih trgovinskih postopkih („pooblaščenec za zaslišanje“) v zvezi z natančnostjo začasnih izračunov in njegovo pravico do dostopa do zaupnih informacij. To zaslišanje je potekalo 7. februarja 2017.

(8)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za oblikovanje dokončnih ugotovitev. Vzorčene proizvajalce Unije je pozvala, naj predložijo dodatne podatke, da bi tako dobila celovitejše podatke o stroških proizvodnje Unije (za vrsto izdelka na četrtletje obdobja preiskave). Vsi vzorčeni proizvajalci Unije so predložili zahtevane informacije.

(9)

Komisija je vse strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz zadevnega izdelka v Unijo. Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe glede dokončnega razkritja.

(10)

Pripombe zainteresiranih strani so se proučile in upoštevale, kjer je bilo primerno.

(11)

Zadevni izdelek je začasno opredeljen v uvodni izjavi 24 začasne uredbe.

(12)

V uvodnih izjavah od 29 do 35 začasne uredbe so predstavljeni zahteva kitajskega proizvajalca izvoznika in uvoznika po izključitvi orodnega jekla in hitroreznega jekla iz obsega izdelka ter razlogi, zaradi katerih je Komisija orodno jeklo in hitrorezno jeklo začasno izključila iz obsega izdelka.

(13)

Pritožnik je po dokončnem razkritju ponovil svojo pripombo, da ta zahteva ni utemeljena in da obstaja tveganje izogibanja ukrepom, če bi jo Komisija sprejela. Komisija je pripomnila, da je tveganje izogibanja ukrepom obravnavala že v začasni fazi. Kot je navedeno v uvodni izjavi 34 začasne uredbe, je ugotovila, da uvoz orodnega jekla in hitroreznega jekla po obsegu zajema približno 1,25 % celotnega kitajskega uvoza v letu 2015 ter da se izdelka uvrščata pod druge specifične oznake KN. Poleg tega ni Komisija po uvedbi začasnih ukrepov prejela nobenih dokazov o spremembi vzorca trgovanja, ki bi pomenila morebitno izogibanje ukrepom.

(14)

Iz razlogov iz uvodnih izjav od 32 do 34 začasne uredbe in ker niso bila predložena nobena nova dejstva ali dokazi, Komisija vztraja pri odločitvi o izključitvi orodnega jekla in hitroreznega jekla iz obsega izdelka.

(15)

V uvodnih izjavah 36 in 37 začasne uredbe je predstavljena zahteva italijanskega uporabnika, da je treba nekatere druge vrste izdelkov izključiti iz obsega izdelka. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 38 in 39 začasne uredbe, je Komisija te zahtevke začasno zavrnila, vendar navedla, da bo ta zahtevek o izključitvi izdelka dodatno proučila. Po začasnem razkritju je ta italijanski uporabnik znova predložil zahtevek.

(16)

Komisija je med preveritvenim obiskom na kraju samem v prostorih družbe poskušala razjasniti vprašanja, na katera je opozoril ta uporabnik.

(17)

Vendar ni uporabnik med temi razpravami predložil nobenega novega elementa. Zato je Komisija te trditve zavrnila in potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 38 in 39 začasne uredbe.

(18)

Italijanski uporabnik je po dokončnem razkritju ponovil svojo zahtevo, naj se v zvezi z zadevnim izdelkom izključijo vrste jekla IF (jeklo brez intersticijsko raztopljenih elementov), vrste dualnega jekla, vrste mnogoogljičnega jekla in vrste jekla, ki niso zrnato usmerjene. Ta uporabnik se je skliceval na razpravo s preiskovalci Komisije, med katero naj bi uradniki Komisije glede na njegove trditve priznali razliko v kemijskih značilnostih in končnih uporabah med „navadnim“ zadevnim izdelkom in drugimi vrstami zadevnega izdelka visoke kakovosti. Poleg tega se je skliceval še na drugi preiskavi, pri katerih naj bi se Komisija odločila izključiti nekatere vrste izdelka. Prvi primer se je nanašal na preiskavo proti izogibanju v zvezi z nekaterimi aluminijastimi folijami iz Ljudske republike Kitajske, ki je temeljila na domnevni manjši spremembi izdelka. V navedenem primeru je bila določena vrsta aluminijaste folije, ki se uporablja za nadaljnjo predelavo, domnevno izključena iz razširitve na nekoliko spremenjen izdelek (6). Drugi primer se je nanašal na preiskavo nekaterih jekel, odpornih proti koroziji, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (7), v zvezi s katerimi je bil obseg izdelka opredeljen tako, da so bili iz področja uporabe ukrepov izključeni avtomobilski razredi (automotive grades).

(19)

Komisija je ta zahtevek zavrnila. Prvič, namen sestanka v prostorih podjetja je bil izmenjava informacij, da bi se pojasnila nekatera vprašanja, na katera je opozoril uporabnik. Uporabnik ne more imeti legitimnih pričakovanj na podlagi takega neuradnega sestanka. Poleg tega niso preiskovalci Komisije v nasprotju z navedbami uporabnika nikoli priznali razlik med nekaterimi vrstami zadevnega izdelka v smislu kemijskih značilnosti in končnih uporab. Drugič, z vidika kakovosti sedanji opis in oznake KN zadevnega izdelka dejansko vključujejo veliko različnih vrst. Vendar proizvodni postopek zadevnega izdelka, ki ga izvajajo Unija in proizvajalci izvozniki, že vključuje proizvodnjo visokokakovostnih vrst zadevnega izdelka, pri čemer so vrste višje kakovosti proizvedene iz enakega proizvodnega materiala in z isto proizvodno opremo. Zato ta trditev ne zadostuje za izključitev, ki jo zahteva uporabnik. Tretjič, primera preiskav, na katera se sklicuje uporabnik, še vedno potekata, končni sklep pa še ni bil sprejet. Poleg tega se eden od teh primerov (ki zadeva določeno vrsto aluminijaste folije) nanaša na zadevo proti izogibanju, zato je brezpredmeten. Četrtič, pri različnih vrstah zadevnega izdelka, vključno s tako imenovanimi visokokakovostnimi vrstami, razlike med številnimi vrstami zadevnega izdelka ni mogoče določiti na podlagi vizualnega pregleda, zato carinski organi ne bi mogli izvajati izključitve. Petič, izdelkov v veliko primerih ni mogoče razlikovati niti s kemijsko analizo ali mikrostrukturnimi testi, ker se te posebne značilnosti pojavijo šele pozneje med nadaljnjim postopkom hladnega valjanja. Skratka, za te vrste, ki so razmeroma višje kakovosti, tudi v celoti velja opredelitev zadevnega izdelka, za njihovo izključitev iz obsega zadevnega izdelka pa prepričljiv argument ni bil predložen.

(20)

Drugih pripomb v zvezi z obsegom izdelka in podobnim izdelkom ni bilo, zato se sklepi iz uvodnih izjav od 24 do 28 začasne uredbe potrdijo.

(21)

Zadevni izdelek je torej opredeljen kot nekateri ploščato valjani izdelki iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla, v kolobarjih ali ne (vključno z „razrezanimi izdelki“ in „ozkimi trakovi“), vroče valjani, brez nadaljnje obdelave, neplatirani, neprevlečeni in neprekriti ter s poreklom iz LRK.

Zadevni izdelek ne zajema:

Zadevni izdelek se trenutno uvršča pod oznake KN 7208 10 00, 7208 25 00, 7208 26 00, 7208 27 00, 7208 36 00, 7208 37 00, 7208 38 00, 7208 39 00, 7208 40 00, 7208 52 10, 7208 52 99, 7208 53 10, 7208 53 90, 7208 54 00, 7211 13 00, 7211 14 00, 7211 19 00, ex 7225 19 10, 7225 30 90, ex 7225 40 60, 7225 40 90, ex 7226 19 10, 7226 91 91 in 7226 91 99.

(22)

Kitajsko združenje železarjev in jeklarjev (CISA) je po uvedbi začasnih ukrepov in po dokončnem razkritju trdilo, da razlika med škodo in stopnjo dampinga poraja dvome o točnosti metodologije Komisije. Ocenilo je, da je normalna vrednost v primerljivi državi 61 % višja od ciljne cene za industrijo Unije. Po njegovih navedbah so normalne vrednosti, ki jih zagotovi proizvajalec, povezan s pritožnikom, kot velja v tej preiskavi, včasih neobičajno visoke.

(23)

Poleg tega je združenje CISA trdilo, da bi morala Komisija, če so podatki točni, zaradi take razlike razveljaviti izbiro ZDA kot upravičene primerljive države, prilagoditi podatke ali namesto tega uporabiti podatke EU.

(24)

Komisija je v skladu s pravom Unije upravičena do uporabe cen podjetij, povezanih s proizvajalci EU, če je primerljiva država ustrezna. Tako je bilo v zvezi s preiskavama o armaturnih palicah iz jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti (Južna Afrika) (8) in hladno valjanih ploščatih izdelkih (Kanada) (9), kot je navedlo samo združenje CISA. Obstoj razmerja med proizvajalcem iz primerljive države in proizvajalcem Unije ne razveljavi določitve normalne vrednosti, ki temelji na ustrezno preverjenih podatkih, niti ne vpliva nanjo.

(25)

Izračuni glede normalne vrednosti so bili izvedeni in potrjeni v skladu z veljavnimi pravnimi predpisi in so točni.

(26)

ZDA so konkurenčen trg z desetimi domačimi proizvajalci in obsežnim uvozom iz več držav. Izvajajo protidampinške in izravnalne ukrepe, ki ameriškim podjetjem omogočajo delovanje v normalnih konkurenčnih razmerah. Zato Komisija ne vidi razloga, zakaj ne bi uporabila cen ZDA. Poleg tega niso bili predloženi dokazi, ki bi utemeljevali prilagoditev.

(27)

Po dokončnem razkritju je ena zainteresirana stran znova podvomila o izbiri ZDA kot utemeljene primerljive države v obravnavanem primeru, pri čemer je dvomila o zanesljivosti normalne vrednosti v navedeni državi, ki je po njenem mnenju v primerjavi s ceno na trgu Unije veliko previsoka. Ker so bili podatki proizvajalca v primerljivi državi preverjeni in je bila pravilnost teh podatkov potrjena, je bila ta trditev zavrnjena.

(28)

Kar zadeva predlog za cene, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Uniji, se s členom 2(7) osnovne uredbe dovoljuje uporaba teh cen le, če ni mogoča uporaba cen iz tretje države s tržnim gospodarstvom ali njenega izvoza. Ker je v obravnavanem primeru uporaba cen ZDA (metoda primerljive države) mogoča, je bil ta predlog zavrnjen.

(29)

Komisija je zato svoje ugotovitve v zvezi z normalno vrednostjo potrdila.

(30)

Komisija je v začasni fazi prilagodila transakcije, pri katerih proizvajalci izvozniki izvažajo zadevni izdelek v Unijo prek povezanih družb, ki prevzamejo vlogo uvoznika.

(31)

Te prilagoditve so bile izvedene ob sklicevanju na dejanski dobiček povezanih uvoznikov.

(32)

Zaradi odnosa med temi proizvajalci izvozniki in povezanimi trgovci/uvozniki pa je treba dejanski dobiček povezanih uvoznikov šteti za nezanesljiv. Zato bi moral preiskovalni organ v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe na razumni osnovi določiti ustrezno stopnjo dobička. Po mnenju Komisije je v tem primeru razumno osnovo predstavljal dobiček nepovezanega uvoznika.

(33)

Ker pa ni Komisija med to preiskavo k sodelovanju pritegnila nobenega nepovezanega uvoznika, je uporabila dobiček nepovezanega uvoznika zelo podobnega izdelka. Uporabila je torej dobiček uvoznika hladno valjanih ploščatih jeklenih izdelkov, ki so v številnih vidikih podobni zadevnemu izdelku, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 221 začasne uredbe. Ta dobiček je bil določen pri preiskavi hladno valjanih ploščatih jeklenih izdelkov iz uvodne izjave 24 zgoraj. Izračun izvoznih cen je bil ustrezno prilagojen.

(34)

Proizvajalec izvoznik Jiangsu Shagang Group je trdil, da Komisija ni razkrila vseh prilagoditev, izvedenih v zvezi z izvozno ceno družbe Shagang, pri čemer je navedel eno določeno prilagoditev. Komisija je pojasnila, da je bila pravna podlaga za to prilagoditev člen 2(10)(i) osnovne uredbe, saj se nanaša na pribitek, ki ga je prejela povezana družba, katere funkcije so podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije. Družba Shagang je odgovorila, da bi jo bilo treba skupaj z njenimi povezanimi družbami obravnavati kot en sam gospodarski subjekt, zato se ta prilagoditev ne bi smela izvesti. Na zahtevo družbe Shagang je 16. novembra 2016 potekalo zaslišanje med družbo Shagang in službami Komisije, da bi se to vprašanje dodatno obravnavalo. Poleg tega je po dokončnem razkritju 12. januarja 2017 potekalo drugo zaslišanje, da bi se med drugim obravnavala ta prilagoditev.

(35)

Družba Shagang je ponovila, da njeni povezani družbi (dva trgovca s sedežem v Hongkongu oziroma Singapurju), kar zadeva izdelke iz jekla, trgujeta le z izdelki družbe Shagang in da dejstvo, da sta povezana trgovca vključena tudi v trgovanje z izdelki (poleg izdelkov iz jekla), ki jih ne proizvaja družba Shagang, ni pomembno za določitev obstoja enega samega gospodarskega subjekta.

(36)

Institucije Unije morajo v skladu z ustaljeno sodno prakso obravnavati vse dejavnike, ki so potrebni za določitev, ali povezani trgovec opravlja funkcije integriranega prodajnega oddelka zadevnega proizvajalca, pri čemer ti dejavniki ne smejo biti omejeni na zadevni izdelek. Institucije Unije so zlasti upravičene do obravnavanja dejavnikov, kot sta prodaja drugih izdelkov, ne zadevnega izdelka, pri povezanem trgovcu in prodaja izdelkov, ki jih ne dobavlja proizvajalec, s katerim je trgovec povezan, pri takem trgovcu. Komisija je v skladu s tem analizirala več dejavnikov in med drugim ugotovila, da: (i) je povezana družba na Kitajskem povezanim trgovcem v tujini zaračunavala dosleden pribitek; (ii) je glavna dejavnost teh trgovcev, ki je predstavljala približno 90 % njihovega prometa, zajemala trgovanje z drugimi izdelki, ne z zadevnim izdelkom, vključno s trgovalnimi dejavnostmi z nepovezanimi strankami; (iii) v nekaterih primerih je bilo ugotovljeno, da so bili pri izvozni prodaji v Unijo plačani pristojbine in stroški; (iv) v obrtnem dovoljenju enega od teh povezanih trgovcev so bile glavne dejavnosti trgovca opisane kot „posredništvo pri veleprodaji za plačilo ali po pogodbi, npr. komisionarji“; (v) na podlagi bilance stanja poslovnega izida je bilo potrjeno, da so se z dobičkom povezanih trgovcev krili vsi zadevni pisarniški izdatki, namesto da bi se ti izdatki krili s finančnimi prispevki matične družbe. Komisija je zato sklenila, da povezani trgovci in družba Shagang ne pomenijo enega samega gospodarskega subjekta. Trditev je bila zato zavrnjena, prilagoditev v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe pa ohranjena.

(37)

Zaradi popravka pri oblikovanju izvozne cene iz uvodne izjave 33 zgoraj so bile stopnje dampinga dveh skupin družb znova izračunane in so se rahlo zvišale. To zvišanje je vplivalo tudi na stopnjo dampinga vseh drugih sodelujočih in nesodelujočih družb, saj ta stopnja temelji na stopnjah sodelujočih družb.

(38)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

Tabela 1

Stopnje dampinga, LRK

(39)

Ker pripomb glede opredelitve industrije in proizvodnje Unije ni bilo, so bili sklepi iz uvodnih izjav od 62 do 66 začasne uredbe potrjeni.

(40)

Ena zainteresirana stran je navedla, da je bila splošna poraba Unije podcenjena, saj se prodaja proizvajalcev Unije povezanim družbam pod pogoji, ki so primerljivi s pogoji na prostem trgu, ni upoštevala v izračunu porabe Unije.

(41)

Ta trditev je bila zavrnjena. Prvič, kot je navedeno v uvodni izjavi 69 začasne uredbe, je razlikovanje med zaprtim in prostim trgom pomembno za analizo škode, saj izdelki, ki so namenjeni za lastne potrebe, niso izpostavljeni neposredni konkurenci uvoza, transferne cene pa so določene v posameznih skupinah v skladu z različnimi politikami cen. Nasprotno s tem je proizvodnja, ki je namenjena za prosti trg, v neposredni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka, cene pa so proste tržne cene. Drugič, celoten prosti trg vključuje prodajo proizvajalcev Unije nepovezanim strankam in prodajo povezanim družbam, ki ni namenjena za lastne potrebe. S preiskavo je bilo potrjeno, da je ta prodaja, ki ni namenjena za lastne potrebe, pravzaprav prodaja po tržnih cenah in da je lahko povezani kupec svobodno izbral dobavitelja, ne glede na to, ali je bil ta dobavitelj povezan ali ne. Zato poraba Unije (na prostem trgu) ni bila podcenjena.

(42)

V zvezi s tem je bil v tabelah 2 in 3 začasne uredbe naveden in pojasnjen razvoj porabe Unije na zaprtem in prostem trgu. Z združitvijo teh dveh tabel se je skupna poraba (torej na zaprtem in prostem trgu) v zadevnem obdobju razvijala, kot sledi.

Tabela 2

Skupna poraba (zaprti in prosti trg) (v tonah)

(43)

Zgornja tabela kaže, da se je skupna poraba povečala na raven, ki je bila v obdobju preiskave višja kot na začetku obravnavanega obdobja. Gibanje je mogoče pojasniti s povečanjem porabe za lastne potrebe, ki se je povečala veliko bolj, kot se je absolutno povečala poraba na prostem trgu.

(44)

Zato je Komisija potrdila svoje sklepe o porabi Unije iz uvodnih izjav od 67 do 74 začasne uredbe.

(45)

Ker pripomb glede obsega, tržnega deleža in cen uvoza iz zadevne države ni bilo, je Komisija tudi v zvezi s temi zadevami potrdila sklepe iz uvodnih izjav od 75 do 82 začasne uredbe.

(46)

V zvezi s tem delom začasne uredbe ni prispela nobena pripomba.

(47)

Po sprejetju začasnih ukrepov je ena zainteresirana stran trdila, da večina makroekonomskih kazalnikov industrije Unije kaže pozitiven trend, in se ni strinjala z ugotovitvijo Komisije, da je industrija Unije utrpela znatno škodo.

(48)

Ta trditev je bila zavrnjena. Prvič, Komisija v začasni uredbi ni navedla, da je industrija Unije utrpela znatno škodo. Ravno nasprotno, v uvodni izjavi 119 je navedla, da je bila industrija Unije ob koncu obdobja preiskave v slabem položaju, vendar ne tako slabem, da bi v obravnavanem obdobju utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe. Drugič, Komisija se je v zvezi s tem, kot je opisano v uvodni izjavi 117 začasne uredbe, sklicevala na dejstvo, da so bili nekateri makroekonomski kazalniki (na primer obseg proizvodnje, izkoriščenost zmogljivosti zaradi povečanja porabe za lastne potrebe in proste porabe) še vedno pozitivni.

(49)

Zato je Komisija potrdila svoje sklepe o makroekonomskih kazalnikih iz uvodnih izjav od 87 do 103 začasne uredbe.

(50)

Ista zainteresirana stran je navedla, da so bili stroški na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju razen leta 2014 ne glede na (velik ali majhen) obseg uvoza iz Kitajske vedno višji od njihovih prodajnih cen. Navedla je tudi, da so vzorčeni proizvajalci Unije v obravnavanem obdobju večinoma ostali nedobičkonosni. Zato je ta zainteresirana stran od Komisije zahtevala, naj dodatno razišče, zakaj:

(51)

Komisija se je v zvezi s tem najprej sklicevala na uvodno izjavo 106 začasne uredbe. V njej je navedla, da so na uspešnost industrije Unije v letih 2012 in 2013 negativno vplivale posledice dolžniške krize v euroobmočju ter zmanjšanje povpraševanja po jeklu leta 2012. Industrija Unije je leta 2014 začela počasi okrevati, kar se je nadaljevalo tudi v prvi polovici leta 2015. To začasno izboljšanje položaja industrije EU je bilo rezultat povečanih prizadevanj za ohranitev konkurenčnosti, zlasti s povečanjem produktivnosti delovne sile industrije Unije. Drugič, kot je navedeno v uvodni izjavi 107 začasne uredbe, so bili proizvodni stroški na splošno višji od padajočih prodajnih cen, proizvajalci Unije pa so sledili temu padanju cen in so zlasti leta 2015 svoje prodajne cene močno znižali, da bi omejili izgubo tržnega deleža. Komisija je zato menila, da je te elemente ustrezno preiskala in pojasnila.

(52)

Ista zainteresirana stran je tudi trdila, da je pri izračunu pretekle količine prodaje na podlagi tabel 7 in 14 začasne uredbe ugotovila, da vzorčeni proizvajalci Unije predstavljajo le 31 % skupnega obsega prodaje industrije Unije, medtem ko je v uvodni izjavi 64 začasne uredbe navedeno, da predstavljajo 45 % skupne proizvodnje Unije. Ta zainteresirana stran je navedla, da tako velika razlika vzbuja dvom o reprezentativnosti vzorca in da bi lahko vsaka sprememba vzorca prinesla popolnoma drugačne ugotovitve glede škode.

(53)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 64 začasne uredbe, je bila skupna proizvodnja Unije določena na približno 74,7 milijona ton. Ta številka vključuje prosti in zaprti trg. Nasprotno pa se tabeli 7 in 14 iz začasne uredbe jasno sklicujeta le na prosti trg in torej vključujeta le prodajo na prostem trgu. Ugotovljeno razliko je mogoče pojasniti z dejstvom, da je skupna proizvodnja, ki jo je ta zainteresirana stran uporabila v primerjavi, vključevala prodajo za lastne potrebe, medtem ko bi morala vključevati le prodajo na prostem trgu. Glede na to ni nobenega razloga za dvom o reprezentativnosti izbranega vzorca.

(54)

Ker ni bilo drugih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav od 104 do 116 začasne uredbe potrdijo.

(55)

Komisija je na podlagi analize pripomb, povzetih v uvodnih izjavah od 39 do 54 zgoraj, potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav od 117 do 119 začasne uredbe. Sklenila je, da je bila industrija Unije ob koncu obdobja preiskave v slabem položaju, vendar ne tako slabem, da bi v obravnavanem obdobju utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(56)

Institucije Unije so v skladu s sodno prakso v nekaterih okoliščinah upravičene, da pri izvajanju protidampinških preiskav, ki so se začele na podlagi domnev o grožnji škode, upoštevajo podatke iz obdobja po preiskavi. V skladu s sodno prakso dejansko velja, da je za določitev, ali obstaja grožnja škode, po naravi stvari potrebna analiza, ki je usmerjena v prihodnost. Poleg tega člen 3(9) osnovne uredbe določa, da mora določitev grožnje znatne škode temeljiti na dejstvih in ne le na obtožbah, domnevah ali oddaljeni možnosti ter da mora biti sprememba okoliščin, ki bi ustvarila razmere, v katerih bi damping povzročil škodo, jasno predvidena in neposredno grozeča.

(57)

Komisija je v skladu s sodno prakso in uvodno izjavo 122 začasne uredbe po uvedbi začasnih ukrepov nadaljevala analizo, ki je usmerjena v prihodnost, tako da je zbrala predvsem podatke iz druge polovice leta 2016 v zvezi z vsemi dejavniki, ki jih je začasno preiskovala, in analizirala, ali bi bilo mogoče s temi dodatnimi podatki potrditi ali razveljaviti ugotovitve, oblikovane na podlagi podatkov iz obdobja preiskave.

(58)

Komisija tudi opozarja, da člen 6(1) osnovne uredbe, ki se enako uporablja za vse preiskave, začete na podlagi domnev o grožnji škode, določa, da morajo reprezentativne ugotovitve temeljiti na obdobju, ki je končano pred začetkom postopkov. Namen tega načela je zagotoviti reprezentativnost in zanesljivost rezultatov preiskave z zagotovitvijo, da ravnanje zadevnih proizvajalcev po začetku protidampinškega postopka ne vpliva na dejavnike, na katerih temelji določitev dampinga in škode, in s tem, da je dokončna dajatev, uvedena na podlagi postopka, primerna za učinkovito odpravo škode, ki jo je povzročil damping.

(59)

Kot je določeno v uvodni izjavi 124 začasne uredbe, se je uvoz iz zadevne države od leta 2012 do obdobja preiskave močno povečal, in sicer z 246 720 ton na 1 519 304 ton. V isti uvodni izjavi je tudi navedeno, da se je obseg kitajskega uvoza dodatno povečal (za 8,5 %) v prvi polovici leta 2016 (773 275 ton) v primerjavi s prvo polovico leta 2015 (712 390 ton).

(60)

Glede na razpoložljive podatke za dodatno obdobje od julija do septembra 2016 se je dampinški uvoz iz Kitajske, izražen na podlagi mesečnih povprečij, začel zmanjševati v primerjavi z OP (2015) in obdobjem po OP od januarja do junija 2016.

Tabela 3

Razvoj obsega kitajskega uvoza (v tonah)

(61)

Komisija je torej ugotovila, da se je povečevanje obsega uvoza ustavilo. Vendar je Komisija pri oceni pomembnosti in zanesljivosti teh podatkov za potrditev ali razveljavitev analize grožnje škode ugotovila tudi, da:

(62)

Ena zainteresirana stran je trdila, da je Komisija analizo utemeljila predvsem na sklopu podatkov, ki so bili pridobljeni ob koncu leta 2015 in so bili ob preiskavi stari že več kot devet mesecev, zato niso najbolj zanesljivi za ugotavljanje verjetnosti znatnega povečanja uvoza. Poleg tega je trdila tudi, da bi analiza trendov uvoza za reprezentativno obdobje pokazala zmanjševanje obsega uvoza. Na podlagi tega je ta zainteresirana stran analizo grožnje škode, ki jo je izvedla Komisija, označila kot pomanjkljivo.

(63)

Prvič, Komisija je opozorila, da je v uvodni izjavi 124 začasne uredbe zagotovila vse takrat razpoložljive podatke za obravnavano obdobje in obdobje po preiskavi. Drugič, Komisija je v uvodni izjavi 60 znova posodobila vse informacije v zvezi z obsegom kitajskega uvoza. Pri navedeni posodobitvi je dejansko opozorila, da se povprečni mesečni kitajski uvoz od julija 2016 zmanjšuje. To zmanjšanje pa je mogoče pojasniti predvsem z razlogi, kakor so navedeni v uvodni izjavi 61.

(64)

Kitajsko združenje železarjev in jeklarjev (CISA) je po dokončnem razkritju po eni strani pozdravilo dejstvo, da je Komisija uporabila dodatne podatke iz obdobja po preiskavi, po drugi strani pa trdilo, da je Komisija napačno ocenila razvoj kitajskega uvoza od julija 2016. Ta zainteresirana stran je dejansko navedla, da se obseg kitajskega uvoza od začetka leta 2016 stalno zmanjšuje. Poleg tega je trdila, da je Komisija kršila splošno načelo iz člena 3(9) osnovne uredbe, ko je navedla, da je zadnje zmanjšanje kitajskega uvoza verjetno začasno, saj mora določitev grožnje znatne škode temeljiti na „dejstvih in ne le na obtožbah, domnevah ali oddaljeni možnosti“. Zato je od Komisije zahtevala, naj najnovejše podatke iz obdobja po preiskavi upošteva samo na podlagi dejstev in naj jih ne razlaga z vidika oddaljenih možnosti ali neutemeljenih trditev. Podobne pripombe sta predložila dva druga kitajska proizvajalca izvoznika in italijanski uporabnik.

(65)

Komisija se je strinjala, da se je povečevanje obsega uvoza ustavilo, vendar predvsem po juliju 2016. Vendar je opazila tudi, da je absolutna raven še vedno visoka. Čeprav je bil kitajski uvoz v obdobju od januarja do junija 2016 (773 275 ton v šestih mesecih) manjši kot v obdobju od julija do decembra 2015 (806 914 ton v šestih mesecih), je bil povprečni obseg uvoza v obdobju od januarja do junija 2016 še vedno večji kot v obdobju od januarja do junija 2015 (712 390 ton v šestih mesecih) in vseh drugih predhodnih šestmesečnih obdobjih. Poleg tega Komisija trenda obsega uvoza ni analizirala kot ločeni dejavnik, ampak je uporabila celovit pristop. Tehtala in ocenila ni le vseh dejavnikov iz drugega pododstavka člena 3(9) osnovne uredbe, ampak tudi nekatere dodatne dejavnike, kot sta količina naročil in dobičkonosnost (glej oddelke od 4.2 do 4.5. spodaj), da bi svojo celovito oceno oblikovala na trdni dejanski podlagi.

(66)

V zvezi z razlogom, zakaj se je kitajski izvoz zmanjšal zlasti od druge polovice leta 2016, temeljijo razlage Komisije na treh dejstvih, tj. javnih objavah v sporočilu Komisije o jeklu, zahtevku za registracijo, ki ga je predložil pritožnik v tej zadevi, in sklepu o retroaktivnem pobiranju dajatev za nekatere hladno valjane jeklene izdelke:

(67)

Združenje CISA tudi trdi, da so razlage Komisije v zvezi s tem, zakaj se je kitajski uvoz začel zmanjševati od druge polovice leta 2016, „oddaljene možnosti ali neutemeljene trditve“. Kot je navedeno zgoraj, razlage Komisije temeljijo na dejstvih. Komisija ugotavlja, da združenje CISA ni predložilo druge verjetne razlage za zmanjšanje kitajskega izvoza.

(68)

Ker ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoj sklep, da je zadnje zmanjšanje kitajskega izvoza zaradi posebnih okoliščin, opredeljenih v uvodni izjavi 61, verjetno začasno, kar ne more razveljaviti ugotovitev Komisije v zvezi z obstojem grožnje škode. Če v sklepni fazi ukrepi ne bodo sprejeti, se bo obseg kitajskega uvoza najverjetneje spet povečal, zlasti ob upoštevanju sedanjih presežnih zmogljivosti v LRK in nezadostnih absorpcijskih sposobnosti tretjih držav ali same LRK, kot je pojasnjeno od uvodne izjave 70 naprej.

(69)

Zmanjšanje obsega kitajskega uvoza po juliju 2016 je mogoče pojasniti z odvračilnim učinkom zahtevka za registracijo in seznanjenostjo z namero Komisije, da bo odločitev o začasnih ukrepih sprejela v osmih mesecih od začetka. Poleg tega je absolutna raven obsega kitajskega uvoza po juliju 2016 v primerjavi z letom 2014 ostala zelo visoka. Zato je verjetno, da bo to zmanjšanje obsega uvoza le začasno in da se bo brez sprejetja ukrepov ponovilo navedeno gibanje. Zato to ni spremenilo ocene Komisije, da je ob koncu obdobja preiskave obstajala očitna in neposredna grožnja škode.

(70)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 133 in tabeli iz uvodne izjave 185 začasne uredbe, je bila dejanska proizvodnja zadevnega izdelka v LRK leta 2014 (317,4 milijona ton) približno 5-krat tolikšna kot celotna proizvodnja v Rusiji, Ukrajini, Iranu in Braziliji skupaj (57,4 milijona ton). To kaže na ogromno proizvodno zmogljivost zadevnega izdelka v LRK. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 140 in 139 začasne uredbe, je Komisija poleg tega ugotovila, da absorpcijska sposobnost trga LRK ni zadostna in da ni verjetno, da bi tretje države lahko same absorbirale ogromno količino prosto dostopnih zmogljivosti.

(71)

Komisija je po uvedbi začasnih ukrepov posodobila tabelo iz uvodne izjave 185 začasne uredbe na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov, kot sledi:

Tabela 4

Dejanska proizvodnja podobnega izdelka v tretjih državah (v tisoč tonah)

Navedeni posodobljeni podatki o proizvodnji podobnega izdelka v letu 2015 kažejo, da zadevna država precej presega vse druge velike države izvoznice; iz navedenih posodobljenih podatkov o zmogljivostih za surovo jeklo v letu 2015 je še razvidno, da ima samo LRK tako velike presežne zmogljivosti (skoraj 350 milijonov ton leta 2015 v primerjavi s 317 milijoni ton leta 2014, kot je prikazano v tabeli iz uvodne izjave 185 začasne uredbe).

Zato je Komisija znova poudarila, da je presežna zmogljivost v proizvodnji jekla v LRK pomemben kazalnik obstoja grožnje neposredne škode za industrijo Unije.

(72)

Poleg tega so bile informacije in napovedi glede kitajske zmogljivosti za surovo jeklo in zadevni izdelek, razpoložljive po juliju 2016, še vedno enako nedosledne:

Skratka, kitajski organi priznavajo težavo presežnih zmogljivosti v jeklarstvu, ki kljub nekaterim objavam po 30. juniju 2016 v bližnji prihodnosti verjetno ne bo rešena. Kitajska presežna zmogljivost je tako velika, da je v kratko- ali srednjeročnem obdobju dejansko ni mogoče odpraviti.

(73)

Podatki o absorpcijski sposobnosti LRK, ki so bili dani na voljo po juliju 2016, so omejeni. Kljub temu je Komisija ugotovila, da bo predvideno domače povpraševanje Kitajske po jeklu v naslednjih štirih do petih letih (2015–2020) majhno ali nično, ker so naložbe (na primer v gradbeništvo) počasne, to pa bo bistveno vplivalo na domačo porabo Kitajske na področju končnih jeklenih izdelkov (15).

(74)

Iz podatkov o absorpcijski sposobnosti tretjih držav, ki so bili dani na voljo po juliju 2016, je bilo razvidno, da:

Ob upoštevanju teh posodobljenih informacij tretje države verjetno ne bodo sposobne absorbirati vse večjega kitajskega izvoza, ki je posledica ogromne količine prosto razpoložljivih kitajskih zmogljivosti. Tudi če bi se ohranilo nespremenjeno stanje kitajskega izvoza v druge tretje države, bo trg Unije brez uvedbe ukrepov verjetno še naprej eden od glavnih ciljev kitajskega dampinškega izvoza.

(75)

Pritožnik se je po objavi začasne uredbe skliceval na dejstvo, da je LRK od leta 2008 napovedala več načrtov za odpravo presežne zmogljivosti v jeklarstvu, vendar nobeden od njih ni bil uspešen. Po dokončnem razkritju je znova poudaril, da so bili tudi prejšnji poskusi Kitajske, da bi omejila domače presežne zmogljivosti v jeklarstvu, neuspešni. Po navedbah te zainteresirane strani kitajska vlada torej verjetno ne bo mogla odpraviti velike presežne zmogljivosti, ki že veliko let vpliva na jeklarstvo in ki jo je vlada že velikokrat poskušala obravnavati, vendar neuspešno.

(76)

Po drugi strani pa je druga zainteresirana stran po dokončnem razkritju navedla, da je kitajska vlada nedavno naznanila, da je dosegla cilje v zvezi z zmanjšanjem zmogljivosti v jeklarstvu v letu 2016 in da je trdno zavezana nadaljnjemu zmanjševanju zmogljivosti v jeklarstvu.

(77)

Komisija mora v zvezi s trditvijo, da je kitajska vlada vedno znova neuspešno poskušala zmanjšati ogromne presežne zmogljivosti v jeklarstvu, izvesti analizo, ki je usmerjena v prihodnost, v zvezi z grožnjo škode. Zato je izjave pritožnika obravnavala kot nepomembne, saj se nanašajo na preteklost in jih ni mogoče uporabiti za ekstrapoliranje prihodnjega ravnanja kitajske vlade.

(78)

V zvezi z nasprotno trditvijo drugih zainteresiranih strani o zmanjšanju kitajske zmogljivosti je Komisija znova poudarila, da so razpoložljive informacije in napovedi o kitajski zmogljivosti glede surovega jekla in zadevnega izdelka nedosledne. Ne da bi se oporekalo resnosti kitajskih zavez glede zmanjšanja njenih zmogljivosti ostaja dejstvo, da je obstoječa presežna zmogljivost Kitajske, kot je prikazana v tabeli 20 začasne uredbe, tako obsežna, da je realno kratko- ali srednjeročno ni mogoče odpraviti.

(79)

Kar zadeva absorpcijsko sposobnost tretjih držav, se je ena zainteresirana stran sklicevala na dejstvo, da sta Malezija in Turčija končali dve preiskavi o vroče valjanih kolobarjih v zvezi z LRK. Zato je ta zainteresirana stran sklenila, da se je domnevna verjetnost preusmeritve trgovine v Unijo zmanjšala.

(80)

Te izjave so bile zavrnjene: kot je navedeno v uvodni izjavi 74, bodo druge države verjetno sprejele ukrepe, zaradi česar ni verjetno, da bi začele same absorbirati ogromno kitajsko zmogljivost.

(81)

Pripomb o absorpcijski sposobnosti LRK ni predložila nobena zainteresirana stran.

(82)

Podatki za čas po OP potrjujejo analizo Komisije v začasni fazi: glede na omejeni napredek pri zmanjševanju ogromne presežne zmogljivosti v letu 2016 bodo brez sprejetja ukrepov znatne količine obstoječe ogromne presežne zmogljivosti jekla, vključno s podobnim izdelkom, verjetno še naprej usmerjene na trg Unije. Sedanje presežne zmogljivosti in nezadostna absorpcijska sposobnost tretjih držav ali same LRK kažejo, da bi se lahko kitajski izvoz v Unijo znatno povečal, če v sklepni fazi ne bodo sprejeti nobeni ukrepi.

(83)

V zvezi z ravnjo cene uvoza je v uvodni izjavi 142 začasne uredbe navedeno, da so se povprečne cene uvoza iz zadevne države znižale za 33 %, in sicer s 600 EUR/tono leta 2012 na 404 EUR/tono leta 2015. Poleg tega je v tabeli iz uvodne izjave 145 začasne uredbe prikazano nadaljnje nenehno nižanje kitajskih cen na enoto po preiskavi v obdobju od januarja do junija 2016 ob vstopu na trg Unije.

(84)

Glede na razpoložljive podatke o ravneh cen uvoza za obdobje od julija do septembra 2016 so se povprečne cene kitajskega uvoza povišale:

Tabela 5

Povprečne cene kitajskega uvoza v obdobju po OP

(85)

Nedavno zvišanje cen kitajskega uvoza je treba umestiti v naslednji kontekst:

Diagram

Razvoj cen koksnega premoga

Zato je mogoče predvidevati, da se bodo cene zadevnega izdelka znova začele zniževati, ko bo postopno izginil učinek teh izjemnih okoliščin v zvezi s koksnim premogom.

(86)

Ena zainteresirana stran je navedla, da je analiza Komisije omejena na junij 2016, medtem ko so se cene uvoza zadevnega izdelka po juniju 2016 nenehno zviševale. Komisijo je pozvala, naj upošteva te najnovejše podatke. Tudi druga zainteresirana stran je navedla, da so se začele cene uvoza nedavno zviševati.

(87)

Komisija je potrdila, da so se cene kitajskega uvoza v obdobju od julija do septembra 2016 zvišale, kot je prikazano v tabeli iz uvodne izjave 84. Vendar ti zainteresirani strani nista navedli, da so se cene na svetovni ravni zvišale zaradi zvišanja cen surovin, zlasti koksnega premoga, kot je navedeno v uvodni izjavi 85 zgoraj.

(88)

Kitajsko združenje železarjev in jeklarjev (CISA) je po dokončnem razkritju znova trdilo, da je Komisija kršila splošno načelo iz člena 3(9) osnovne uredbe, saj mora določitev grožnje znatne škode temeljiti na „dejstvih in ne le na obtožbah, domnevah ali oddaljeni možnosti“. V zvezi s tem se je sklicevalo na „poseben kontekst, ki je sestavljen zgolj iz možnosti“. Drugič, navedlo je, da je izjava Komisije, da je bila povprečna uvozna cena v zadnjem obdobju od julija do septembra 2016 nižja od stroškov proizvodnje industrije Unije na koncu OP, zavajajoča, saj ta primerjava temelji na dveh različnih obdobjih, zato ni ustrezna. Podobne pripombe so predložili italijanski uporabnik in drugi kitajski proizvajalci izvozniki. Eden od teh kitajskih proizvajalcev izvoznikov je navedel, da so se cene uvoza med januarjem in septembrom 2016 znižale za 13,5 %.

(89)

Drug kitajski proizvajalec izvoznik je navedel tudi, da trend zviševanja uvoznih cen kaže, da grožnje škode ni, in se je v zvezi s tem skliceval na sodno prakso.

(90)

Prvič, Komisija v zvezi s trditvijo, da je kršila splošno načelo iz člena 3(9) osnovne uredbe, znova poudarja, da je določitev temeljila na dejstvih in ne na obtožbah, domnevah ali oddaljenih možnostih. Upoštevala je dejstva, kot so podatki iz tabele 5, in te podatke razložila, pri čemer je ugotovila zniževanje cen do junija 2016, potem pa njihovo zviševanje, ki je bilo predvsem posledica zvišanja cen surovin, kot je navedeno v uvodni izjavi 85 zgoraj. Drugič, združenje CISA ni predložilo druge verjetne razlage za razvoj kitajskih uvoznih cen. Tretjič, Komisija trenda kitajskih cen ni analizirala kot ločeni dejavnik, ampak je uporabila celovit pristop. Tehtala in ocenila ni le vseh dejavnikov iz drugega pododstavka člena 3(9) osnovne uredbe, ampak tudi dodatne dejavnike, kot sta količina naročil in dobičkonosnost (glej oddelek 4.5), da bi svojo celovito oceno oblikovala na trdni dejanski podlagi.

(91)

Kar zadeva trditev, da je Komisija namenoma zavajala zainteresirane strani, ko je primerjala povprečno uvozno ceno v obdobju od julija do septembra 2016 in stroške proizvodnje industrije Unije na koncu OP, je Komisija med obdobjema jasno razlikovala. Poleg tega je treba v zvezi s tem poudariti, da so bili podatki o stroških proizvodnje industrije Unije na koncu OP najnovejši razpoložljivi podatki v tem postopku, ker se podatki o stroških proizvodnje industrije Unije po obdobju OP ne zbirajo. Kakor koli, tudi če bi se hipotetično stroški proizvodnje industrije Unije v zadnjem obdobju zmanjšali, to ne bi spremenilo dejstva, da je raven kitajskih cen septembra 2016 še vedno ustvarjala velik cenovni pritisk na jeklarsko industrijo Unije.

(92)

Komisija je v zvezi s trditvijo, da ni upoštevala sodne prakse, navedla, da ta trditev ni veljavna, saj je v obravnavanem primeru analizirala razvoj cen surovin v obdobju po preiskavi, kot je prikazano v uvodni izjavi 85. Zato se ta trditev zavrne.

(93)

Kljub višanju cen kitajskega uvoza od julija 2016 in ker ni bilo drugih pripomb, podatki o cenah za čas po OP kot celota ne razveljavljajo ugotovitve, da je znižanje kitajskih cen povzročilo grožnjo škode. Nedavno višanje cen kitajskega uvoza od julija 2016 te grožnje škode ni odpravilo. Kot je navedeno v uvodni izjavi 85, celo ta zvišana raven cen ne more ustaviti znatnega nižanja cen, ki je razlog za nevzdržni položaj industrije EU, če se zvišane kitajske cene primerjajo s stroški proizvodnje proizvajalcev Unije ob koncu obdobja preiskave. Nazadnje, Komisija je sklenila, da je zviševanje uvoznih cen morda le začasno in se bo verjetno prenehalo, ko bodo postopno odpravljeni razlogi za zviševanje cen surovin. Kitajski proizvajalci izvozniki so cene na trgu Unije določali agresivno, zlasti v drugi polovici leta 2015 in prvi polovici leta 2016. Brez sprejetja ukrepov in ob upoštevanju velike obstoječe presežne zmogljivosti Kitajske v jeklarstvu, vključno z zadevnim izdelkom, bi lahko kitajski proizvajalci izvozniki ohranili agresivno cenovno politiko in svoje prodajne cene znižali na minimalne ravni.

(94)

Kar zadeva raven zalog, je v uvodni izjavi 147 začasne uredbe navedeno, da Komisija tega dejavnika ni obravnavala kot posebno pomembnega, predvsem ker proizvajalci Unije proizvajajo po naročilu, kar jim omogoča ohranjanje nizke ravni zalog.

(95)

V zvezi z zalogami v LRK Komisija kljub zahtevam, predloženim sodelujočim kitajskim proizvajalcem, in lastnim raziskavam spet ni mogla zbrati celovitih podatkov o stanju zalog v obdobju po preiskavi.

(96)

Ugotovila pa je, da so se baje zaloge jekla v skladiščih v 40 večjih kitajskih mestih konec oktobra 2016 zmanjšale na 8,89 milijona ton, potem ko so konec septembra 2016 znašale 9,41 milijona ton. Poleg tega so zaloge jekla v 80 večjih kitajskih jeklarnah konec septembra 2016 znašale 13,46 milijona ton (17), konec septembra 2015 pa 16,07 milijona ton.

(97)

Zainteresirane strani niso predložile pripomb v zvezi z ravnjo zalog.

(98)

Zaloge jekla v LRK so po 30. juniju 2016 ostale na približno enaki ravni, kot je bila navedena v uvodni izjavi 150 začasne uredbe. Zato je Komisija potrdila svojo ugotovitev iz uvodne izjave 151 začasne uredbe.

(99)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 155 začasne uredbe, so se količine zalog razvijale negativno. Poleg tega je preiskava pokazala, da se je dobičkonosnost pritožnikov, ki predstavljajo približno 90 % celotne proizvodnje industrije Unije, še poslabšala.

Glede na razpoložljive podatke za obdobje od julija 2015 do junija 2016 se je dobičkonosnost še poslabšala, čeprav je bil trend v zvezi s količinami zalog (v primerjavi z letom 2015) bolj pozitiven:

Tabela 6

Razvoj dobičkonosnosti in količina naročil pritožnikov

(100)

Kitajsko združenje železarjev in jeklarjev (CISA) je po dokončnem razkritju trdilo, da so proizvajalci Unije zaradi povečanja količine naročil po OP prejeli več naročil in da je zato prihodnost industrije Unije pozitivna.

(101)

Komisija se je strinjala, da se je količina naročil nekoliko povečala, vendar se je hkrati sklicevala na rekordno izgubo, ki so jo utrpeli pritožniki in ki je tudi izražena v tej tabeli. Tudi če bi proizvajalci Unije v zadnjem obdobju po OP morda lahko okrevali, to okrevanje zato ne bi nadomestilo znatnega povečanja izgub v istem obdobju.

(102)

Ker ni bilo drugih pripomb, je Komisija ugotovila, da se je dobičkonosnost pritožnikov v zadnjem obdobju še poslabšala. Zato ocena o grožnji neizogibne škode ob koncu leta 2015 zdaj ni bila razveljavljena. Dodatno poslabšanje dobičkonosnosti v celotni prvi polovici leta 2016 je pravzaprav potrdilo, da je Komisija ta kazalnik točno ocenila.

(103)

Člen 3(9) osnovne uredbe določa: „Sprememba okoliščin, ki bi ustvarila razmere, v katerih bi damping povzročil škodo, mora biti jasno predvidena in neposredno grozeča.“

(104)

Kot je določeno v uvodni izjavi 157 začasne uredbe, so bili vsi zgoraj navedeni dejavniki analizirani in preverjeni za obdobje preiskave. Natančneje, dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije je dosegla nevzdržno raven, ki je v četrtem četrtletju leta 2015, ko je bilo najbolj čutiti kitajski pritisk na cene, znašala – 10 %.

(105)

Poleg tega so podatki iz obdobja po preiskavi razkrili, da se je ta negativni trend dobičkonosnosti Unije, ki se je začel v drugi polovici leta 2015, nadaljeval še v prvi polovici leta 2016.

(106)

Glede na razpoložljive podatke za obdobje od julija do septembra 2016 je položaj neenoten. Medtem ko se je obseg kitajskega uvoza zmanjšal, je bila presežna zmogljivost še vedno grozeča. Kar zadeva zvišanje kitajskih cen v istem zadnjem obdobju, ostaja dejstvo, da je raven kitajskih cen septembra 2016 še vedno ustvarjala velik cenovni pritisk na jeklarsko industrijo Unije, tudi če so se hipotetično stroški proizvodnje industrije Unije v tem obdobju znižali. To pomeni, da je bila grožnja škode po koncu obdobja preiskave neizbežna in predvidljiva.

(107)

Zato je Komisija potrdila, da ob koncu obdobja preiskave obstajajo jasno predvidljive in neizbežne spremembe okoliščin, ki bodo ustvarile razmere, v katerih bo damping povzročil škodo.

(108)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 158 začasne uredbe, so začeli v drugi polovici 2015 skoraj vsi kazalniki škode strmo padati, čeprav je industrija Unije leta 2014 in v prvih dveh četrtletjih leta 2015 okrevala. Preiskava je pokazala, da se ta negativni trend, ki se je začel v drugi polovici leta 2015, ni spremenil niti v prvi polovici leta 2016. Zato vsi dejavniki, ocenjeni v okviru člena 3(9) osnovne uredbe, zlasti znatno povišana stopnja dumpinškega uvoza v letu 2015 in nadaljnje zniževanje cen, velike presežne zmogljivosti v LRK in negativna gibanja dobičkonosnosti industrije Unije, kažejo v isto smer.

(109)

Glede na razpoložljive podatke za obdobje od julija do septembra 2016 je položaj neenoten. Medtem ko se je obseg kitajskega uvoza zmanjšal, je bila presežna zmogljivost še vedno grozeča, cene pa so bile kljub nedavnemu zvišanju še vedno nižje od stroškov proizvodnje industrije Unije.

(110)

Glede na to analizo je Komisija sklenila, da obstaja grožnja jasno predvidljive in neizogibne škode industriji Unije ob koncu obdobja preiskave. Ob upoštevanju razvoja dogodkov po OP, analiziranega zgoraj, ta ocena ni bila razveljavljena.

(111)

Poleg tega je Komisija zavrnila trditve združenja CISA, predložene po dokončnem razkritju, da njena ocena ni bila v skladu s sodno prakso, pri čemer je navedla dve glavni razliki med svojim pristopom v obravnavanem primeru in pristopom, na podlagi katerega je bila sprejeta Uredba Sveta (ES) št. 926/2009 (18).

(112)

Zainteresirana stran je ponovila, da je imela Rusija v obdobju preiskave največji obseg uvoza v Unijo in da je tržni delež kitajskega uvoza, čeprav se je v celotnem obravnavanem obdobju večal, ostal zelo majhen, in sicer je znašal približno 4 %. Druga zainteresirana stran je po dokončnem razkritju navedla tudi, da sprejetje ugotovitve v zvezi z vzročnostjo onemogoča le 4-odstotni tržni delež kitajskega uvoza.

(113)

Te trditve so bile že obravnavane v uvodnih izjavah od 177 do 188 začasne uredbe. Kar zadeva tržni delež, je v uvodni izjavi 77 začasne uredbe navedeno, da se je skupni tržni delež kitajskega uvoza v Unijo v obravnavanem obdobju povečal za več kot petkrat.

(114)

Po navedbah pritožnika bi bilo primerno sešteti učinke dampinškega uvoza iz Kitajske in dampinškega uvoza iz petih drugih držav, zajetih v preiskavi, ki trenutno poteka. Pritožnik je po dokončnem razkritju znova poudaril to stališče.

(115)

Komisiji se je v tem primeru zdelo nemogoče sešteti dampinški uvoz z združitvijo dveh preiskav. Koncept uvoza, ki je v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe „istočasno predmet protidampinških preiskav“, pomeni uvoz, zajet v isti preiskavi, ali uvoz, zajet v dveh različnih preiskavah, ki potekata istočasno in katerih obdobje preiskave je isto ali se večinoma prekriva. V obravnavanem primeru imata preiskavi različni obdobji preiskave, ki se prekrivata le šest mesecev.

(116)

Komisija je na podlagi navedenega potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 197 in 198 začasne uredbe.

(117)

Pripomb v zvezi z interesom industrije Unije ni bilo, zato je bil sklep iz uvodne izjave 203 začasne uredbe potrjen.

(118)

Pripomb v zvezi z interesom uvoznikov ni bilo, zato je Komisija potrdila tudi svoj sklep iz uvodne izjave 204 začasne uredbe.

(119)

Nekateri uporabniki so po začasnem razkritju trdili, da uvedba protidampinških ukrepov proti zadevni državi ne bi bila v interesu Unije. Trdili so, da bi bili protidampinški ukrepi v nasprotju z interesi uporabnikov, ker bi:

(120)

Trditev o protikonkurenčnem učinku protidampinških ukrepov je bila obravnavana že v uvodnih izjavah od 205 do 212 začasne uredbe. Trditev, da bi protidampinški ukrepi v zvezi z zadevnim izdelkom povzročili večji obseg uvoza izdelkov s konca proizvodne verige, proizvedenih v tretjih državah, ni bila podprta z bistvenimi dodatnimi informacijami. Zato je Komisija ta argument zavrnila.

(121)

Italijanski uporabnik, ki je sodeloval med preiskavo, je trdil, da bi bilo treba uvodno izjavo 210 začasne uredbe dopolniti s podatki, ki kažejo na učinek protidampinških ukrepov na njegovo stopnjo dobička. V zvezi s tem je navedel, da bi se njegov dobiček pred obdavčitvijo ob predpostavki, da bi se uvedla 22,6-odstotna protidampinška dajatev, zmanjšal za 2,3 odstotne točke. Na podlagi tega je sklenil, da bi imela uvedba protidampinških ukrepov velik učinek na njegovo dobičkonosnost in očitno na druge manjše nepovezane uporabnike, ki predelujejo zadevni izdelek. Komisija je priznala, da bodo protidampinške dajatve negativno vplivale na dobičkonosnost italijanskega uporabnika. Kljub temu je opozorila tudi, da uporabnik ni izključno odvisen od kitajskega uvoza, ampak je zadevni izdelek v obdobju preiskave kupoval tudi od proizvajalcev Unije in drugih proizvajalcev v tretjih državah. Poleg tega bi dobičkonosnost uporabnika ostala pozitivna, čeprav bi bila nižja.

(122)

Pritožnik je po dokončnem razkritju trdil, da so rezultati tega italijanskega uporabnika v smislu rasti in dobička v izrazitem nasprotju z rezultati proizvajalcev Unije, ki imajo zelo velike izgube. Komisija je menila, da ta trditev ne spremeni analize učinka na uporabnike. Interesi proizvajalcev Unije so se dejansko že upoštevali, kot je navedeno v oddelku 6.1.

(123)

Nazadnje, Komisija ni mogla oceniti učinka uvedbe ukrepov na druge uporabnike, saj niso sodelovali pri tej preiskavi.

(124)

Komisija je na podlagi navedenega in ker ni bilo drugih pripomb, potrdila svoj sklep iz uvodne izjave 213 začasne uredbe.

(125)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z interesom Unije, se sklepi iz uvodnih izjav od 214 do 217 začasne uredbe potrdijo.

(126)

Komisija se je odločila, da bo ciljni dobiček začasno določila na 7 % na podlagi študije OECD, ki vključuje simulacijo, kako bi industrija Unije okrevala po recesiji, ki jo je povzročila gospodarska in finančna kriza leta 2009. Komisija se je po uvedbi začasnih ukrepov in v skladu z uvodno izjavo 224 začasne uredbe poglobila v zadevo, in sicer ne samo zaradi pripomb, prejetih po razkritju, ampak tudi z zahtevo po več informacijah in njihovo analizo v zvezi s tem.

(127)

Po začasnem in dokončnem razkritju je več strani predložilo pripombe glede 7-odstotnega ciljnega dobička. Ena zainteresirana stran je trdila, da je veliko prenizek, druga pa, da je previsok.

(128)

Eurofer je menil, da je 7-odstotni ciljni dobiček veliko prenizek. Prvič, trdil je, da je najprimernejša metoda za določitev stopnje dobička upoštevanje podatkov iz prejšnje preiskave o vroče valjanih ploščatih izdelkih (iz leta 2000) ali upoštevanje dobičkonosnosti, ki jo je jeklarstvo doseglo leta 2008. Če bi se ciljni dobiček določil glede na dobiček, ustvarjen leta 2000, bi znašal 12,9 %, glede na dobiček, ustvarjen leta 2008, pa 14,4 %. Eurofer je navedel, da bi bilo primerno upoštevati dobiček, ustvarjen leta 2000, ker v Uniji od leta 2000 ni bilo tehnoloških in finančnih sprememb. Druga možnost je upoštevanje dobička, ustvarjenega leta 2008, saj je Komisija preverila podatke o dobičkonosnosti za desetletno obdobje, vključno z letom 2008, tj. letom pred začetkom finančne krize. Eurofer je dodal, da ciljni dobiček ne bi smel temeljiti na letih, ko je nanj vplivala gospodarska kriza ali dampinški uvoz iz zadevne države. Drugič, če bi Komisija zavrnila oba pristopa, bi bilo treba po navedbah Eurofera ciljni dobiček, ki temelji na študiji OECD iz leta 2013, prilagoditi glede na dejanske rezultate, ki jih je evropska industrija vroče valjanih ploščatih izdelkov dosegla v OP. Na podlagi tega bi razumna stopnja dobička znašala 10 %.

(129)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 220 začasne uredbe, je bilo v preiskavi ugotovljeno, da določitev ciljnega dobička na podlagi dobička, ustvarjenega leta 2000, ni razumna izbira. Tudi ob upoštevanju malo verjetne domneve, da – kot trdi Eurofer – v Uniji od leta 2000 ni bilo tehnoloških in finančnih sprememb, se je zaradi večanja števila držav članic v obdobju 2000–2016 od leta 2000 spremenila vsaj velikost trga Unije. Drugič, iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 222 začasne uredbe, določitev ciljnega dobička na podlagi dobička, ustvarjenega leta 2008, prav tako ni razumna izbira, zlasti ker je zaradi grožnje škode pravzaprav potrebna analiza, ki je usmerjena v prihodnost. Nazadnje, zahteva Eurofera, naj se ciljni dobiček s 7 % poveča na 10 % – če ne bi temeljil na letu 2000 ali letu 2008 –, ni bila zadostno utemeljena.

(130)

Kitajski proizvajalec izvoznik Hebei Iron & Steel Group (19) in njegov povezani uvoznik Duferco S.A. sta navedla, da je uporaba 7-odstotnega ciljnega dobička pretirana, neprimerna in netočna iz razlogov, navedenih v nadaljevanju. Prvič, izraža oceno dobička, v zvezi s katero je veliko negotovosti in katere temeljni parametri so se medtem spremenili. Drugič, izraža dobičkonosnost, ki je potrebna za preživetje jeklarske industrije Unije na svetovni ravni, ne pa konkretno proizvajalcev jekla iz Unije, ki proizvajajo zadevni izdelek. Tretjič, ker je Komisija začasno določila, da je bil uvoz leta 2015 dampinški, pa nasprotno v obdobju 2012–2014 ni bilo dampinga, pri čemer se je dobiček, ustvarjen v zadnjenavedenem obdobju, gibal med – 3,3 % (izguba) in 0,4 % (dobiček). Če se po drugi strani predpostavlja, da se je v obdobju 2012–2014 izvajal damping, je zadnje leto, za katero ni dokazov o dampinškem uvozu zadevnega izdelka, leto 2011, v katerem je ustvarjeni dobiček povprečno znašal 3,11 %. Poleg tega je isti kitajski proizvajalec izvoznik po dokončnem razkritju trdil, da je ta pristop očitno kršil sodno prakso Sodišča, ker ni upošteval dampinga. ampak druge dejavnike, in ker je njegov namen predvsem zagotoviti preživetje jeklarske industrije Unije.

(131)

Prvič, Komisija meni, da zainteresirana stran ni utemeljila svojih trditev, da so se temeljni parametri študije, uporabljene za določitev 7-odstotnega ciljnega dobička, medtem spremenili.

(132)

Drugič, zainteresirana stran je tudi trdila, da študija izraža dobičkonosnost, ki je potrebna za preživetje jeklarske industrije Unije na svetovni ravni, ne pa konkretno proizvajalcev jekla iz Unije, ki proizvajajo zadevni izdelek. Ker drugih zanesljivih podatkov v zvezi s tem ni bilo, je Komisija, kot je že navedeno v uvodni izjavi 223 začasne uredbe, te podatke za industrijo jekla kot celoto uporabila tudi pri zadevnem izdelku, saj vroče valjani ploščati izdelki pomenijo velik delež proizvodnje surovega jekla.

(133)

Tretjič, pripomba, naj se uporabijo podatki o dobičkonosnosti za obdobje 2012–2014 ali za leto 2011, se ne zdi primerna. Ciljni dobiček je cena, na katero bi lahko industrija Unije razumno računala v normalnih konkurenčnih razmerah brez uvoza po dampinških cenah. Kot je navedeno v uvodni izjavi 106 začasne uredbe, se leta 2012, 2013 in 2014 ne morejo obravnavati kot leta v normalnih konkurenčnih razmerah zaradi vpliva posledic dolžniške krize v euroobmočju in zmanjšanja povpraševanja po jeklu leta 2012. Poleg tega, kot je bilo ugotovljeno v zadevi o hladno valjanih izdelkih (20), se zaradi učinka finančne krize leta 2009, ki je še dve leti pozneje vplivala na podatke o dobičkonosnosti, ni mogoče zanesti na podatke iz leta 2011.

(134)

Komisija je na podlagi navedenega potrdila, da je bil v tem primeru grožnje škode 7-odstotni ciljni dobiček najprimernejša podlaga. Ta razlaga je v skladu s sodbo Sodišča (21), da je za analizo obstoja grožnje škode zaradi narave stvari potrebna analiza, ki je usmerjena v prihodnost.

(135)

Pravni zastopnik kitajskega proizvajalca izvoznika je navedel, da mu informacije, razkrite v okviru začasnega razkritja, ne dovoljujejo predložitve pripomb o pravilnosti in ustreznosti ugotovitev Komisije v zvezi z izračuni stopenj dampinga, vpliva na cene in stopnje škode, vključno s tem, ali se je pri izračunih nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen upoštevala prodaja vseh vzorčenih proizvajalcev Unije ali le tistih, v zvezi s katerimi je bilo ugotovljeno, da prodajajo ujemajoče se vrste izdelkov kitajskih proizvajalcev izvoznikov. V tem okviru je ta kitajski proizvajalec izvoznik 8. novembra 2016 zahteval pojasnila. Poleg tega je 8. novembra 2016 in po dokončnem razkritju zahteval tudi dostop do nekaterih zaupnih informacij. Predlagal je, naj se dostop do teh zaupnih informacij omogoči le pravnim zastopnikom ali naj se vključi pooblaščenec za zaslišanje.

(136)

Službe Komisije so 8. decembra 2016 odgovorile, da so se pri izračunih nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen upoštevale le ujemajoče se vrste izdelkov, da bi se podatki o prodaji kitajskega proizvajalca izvoznika primerjali s podatki o prodaji proizvajalcev EU. Kakor koli, količina primerljivih izdelkov, ki jih proda industrija Unije, predstavlja 62 % njenega celotnega obsega izvoza. V zvezi s tem je mogoče izdelke, ki jih v Unijo izvozi ta določeni proizvajalec izvoznik, primerjati s primerljivim izdelkom Unije. Poleg tega so službe Komisije pravnega zastopnika zadevne strani obvestile, da ne morejo ugoditi njegovi zahtevi o dostopu do zaupnih informacij, saj mora Komisija varovati zaupnost podatkov drugih zainteresiranih strani. Ker v skladu z veljavno zakonodajo ni drugega načina za varovanje zaupnosti in hkrati za predložitev zahtevanih informacij stranem, so ga službe Komisije pozvale, naj se obrne na pooblaščenca za zaslišanje, da bo ta preveril zaupne informacije.

(137)

Pritožnik je po dokončnem razkritju v zvezi s tem navedel, da mora Komisija po zakonu varovati zaupne podatke, ki jih predložijo vse zainteresirane strani. Zato se ni želel odpovedati varstvu zaupnih podatkov, ki je zagotovljeno s členom 19 osnovne uredbe.

(138)

V skladu z veljavno zakonodajo Unije, kot se razlaga s sodno prakso, zakonsko ni mogoče zainteresirani strani odobriti dostopa do zaupnih podatkov, ki jih je predložila druga zainteresirana stran, razen če ta stran s tem soglaša ali v primeru pravdnega postopka pred sodišči Unije. Edina druga možnost je nadzorni mehanizem iz člena 15 Sklepa predsednika Komisije z dne 29. februarja 2012 o funkciji in mandatu pooblaščenca za zaslišanje (22). Zaslišanje v prisotnosti pooblaščenca za zaslišanje je potekalo 7. februarja 2017, razpravljali pa so o pravnem okviru glede dostopa do zaupnih podatkov.

(139)

Po dokončnem razkritju je bil pravni predstavnik istega kitajskega proizvajalca izvoznika prvič zaslišan 12. januarja 2017, da bi se podrobno obravnavala pojasnila, ki jih je ta proizvajalec izvoznik zahteval. Po tem sestanku je v pisni predložitvi z istega dne znova poudaril svojo zahtevo po informacijah o izračunu škode, „da bi razumel naravo in obseg vplivov na cene, ki domnevno obstajajo“.

(140)

Službe Komisije so 18. januarja 2017 v ločenem dopisu predložile vsa mogoča pojasnila, ki jih je zahteval pravni predstavnik tega kitajskega proizvajalca izvoznika, pri čemer so upoštevale zakonsko obveznost v zvezi z varovanjem zaupnih podatkov, določeno v osnovni uredbi. Komisija je tudi ugotovila, da se deset vrst zadevnega izdelka, ki jih prodaja ta kitajski proizvajalec izvoznik, in zadevnega izdelka, ki jih prodajajo proizvajalci Unije, 100-odstotno ujema. Poleg tega le eden od desetih vrst izdelka predstavlja približno 75 % skupnega obsega prodaje v Uniji v OP.

(141)

Po začasnem in dokončnem razkritju je eden od kitajskih proizvajalcev izvoznikov izpodbijal način, kako je Komisija izračunala stopnjo škode. Ta zainteresirana stran je trdila, da je treba kitajske prodajne cene prilagoditi glede na tako imenovano „stopnjo uvoznika“, tj. vključno s carinjenjem, manipulativnimi stroški, financiranjem, prodajnimi, splošnimi in administrativnimi stroški ter dobičkom (v višini 5 %). Kot taka bi uvoznikova cena franko skladišče vključevala podobne stroškovne elemente kot ustrezna prodajna cena franko tovarna industrije Unije. Zainteresirana stran je tudi trdila, da je Komisija upoštevala običajno ceno z vsemi stroški, vključno z raztovarjanjem (to pomeni brez prilagoditev v zvezi s prodajnimi, splošnimi in administrativnimi stroški ter dobičkom), ki ne zadostuje za izvedbo ustrezne primerjave zadevnih cen kitajskih proizvajalcev izvoznikov in proizvajalcev Unije za izračune nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen. Svojo trditev je podprla s sklicevanjem na dve začasni uredbi, ki sta bili sprejeti pred več kot 20 leti. Ta kitajski proizvajalec izvoznik je tudi trdil, da Komisija ni upoštevala dejstva, da bo na izvozno ceno na ravni meja Unije vplival odnos med izvoznikom in uvoznikom. Tako bi Komisija kot podlago za primerjavo s cenami franko tovarna industrije Unije nazadnje uporabila transferno ceno med povezanimi družbami.

(142)

Komisija je to trditev zavrnila iz naslednjega razloga: namen izračuna stopnje škode je ugotoviti, ali bi uvedba nižje stopnje dajatve (od tiste, ki temelji na stopnji dampinga) na izvozno ceno dampinškega uvoza zadostovala za odpravo škode, ki jo povzroči dampinški uvoz. Ta ocena bi morala temeljiti na izvozni ceni na ravni meja Unije, tj. ravni, ki se šteje za primerljivo s ceno franko tovarna industrije Unije. Metodologija, ki jo je Komisija uporabila pri primerjavi podatkov kitajskih proizvajalcev izvoznikov in proizvajalcev Unije za izračune nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen, nasprotno zagotavlja enako obravnavo proizvajalcev izvoznikov in proizvajalcev Unije. Komisija je menila, da na določitev ustrezne uvozne cene za izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen ne bi smelo vplivati to, ali je izvoz namenjen povezanim ali neodvisnim gospodarskim subjektom v Uniji. V ta namen so cene, ki se upoštevajo, cene, po katerih se zadevni izdelek prodaja v Unijo, in ne cene, po katerih proizvajalci uvozniki v Uniji nato preprodajo uvoženi izdelek. Komisija se sklicuje tudi na uvodno izjavo 144 te uredbe. Zato je Komisija menila, da je uporabljeni pristop pravilen.

(143)

Pritožnik je navedel, da bi morala Komisija pri določanju izvoznih cen za prodajo prek povezanih uvoznikov v okviru izračuna stopnje škode uporabiti člen 2(9) osnovne uredbe. Ta zainteresirana stran je tudi navedla, da v nasprotju z zadevo v zvezi s hladno valjanimi izdelki začasno razkritje ni izrecno potrdilo, da je bila uporabljena ta metodologija.

(144)

Komisija je potrdila, da je namen izračuna stopnje škode ugotoviti, ali bi uvedba nižje stopnje dajatve (od tiste, ki temelji na stopnji dampinga) na izvozno ceno dampinškega uvoza zadostovala za odpravo škode, ki jo povzroči dampinški uvoz. Ta ocena bi morala temeljiti na izvozni ceni na ravni meja Unije, tj. ravni, ki se šteje za primerljivo s ceno franko tovarna industrije Unije. Pri izvozu prek povezanih uvoznikov je izvozna cena konstruirana na podlagi cene pri nadaljnji prodaji prvi neodvisni stranki, ustrezno prilagojene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Ker je izvozna cena nujen element za izračun stopnje škode in ker je ta določba osnovne uredbe edina določba, ki zagotavlja navodila o oblikovanju izvozne cene, je njena uporaba po analogiji utemeljena.

(145)

Združenje CISA je po dokončnem razkritju izrazilo presenečenje, da je Komisija po analogiji uporabila člen 2(9) osnovne uredbe. Trdilo je, da ta uporaba pomeni kršitev samega člena 2(9) osnovne uredbe in da jo razveljavlja očitna napaka pri presoji. Trdilo je tudi, da je vsaj en vzorčeni kitajski proizvajalec izvoznik izvažal prek povezanih uvoznikov in da bo zato njegova dokončna stopnja dajatve precenjena.

(146)

Prvič, Komisija je znova poudarila, da je člen 2(9) osnovne uredbe edina določba osnovne uredbe, ki zagotavlja navodila o oblikovanju izvozne cene. Zato je njegova uporaba utemeljena v okviru izračuna stopnje škode. Drugič, v nasprotju s trditvami je praksa Komisije v zadnjih primerih, da se v okviru izračuna stopnje škode po analogiji dosledno (23) uporablja člen 2(9) osnovne uredbe. Tretjič, namen izračunov škode ni izmeriti stopnje škode, ki jo povezani uvozniki povzročajo proizvajalcem Unije, temveč ugotoviti, ali ima zaradi nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen proizvajalcev Unije tak učinek izvoz, ki ga opravijo kitajski proizvajalci izvozniki. V ta namen so cene, ki se upoštevajo, cene, po katerih se zadevni izdelek prodaja v Unijo, in ne cene, po katerih proizvajalci uvozniki v Uniji nato preprodajo uvoženi izdelek. Skratka, Komisija je potrdila, da je pri določitvi izvoznih cen za prodajo prek povezanih uvoznikov uporabila to metodologijo.

(147)

Pritožnik je kritiziral dejstvo, da je Komisija začasno uporabila standardni pristop k znatni škodi, ko je za celotno OP (tj. leto 2015) upoštevala povprečno stopnjo škode. Trdil je, da to ni pravilen pristop, saj mora stopnja grožnje škode izražati grožnjo, ko pa se grožnja pozneje med OP uresniči, mora stopnja škode izražati dejanski učinek grožnje. Da bi Komisija uspešno odpravila učinek grožnje škode, bi morala proučiti tiste dele OP, v katerih se je grožnja škode začela uresničevati. V zvezi s tem se je pritožnik skliceval na dejstvo, da je začela grožnja škode vplivati na jeklarsko industrijo Unije v drugi polovici leta 2015. Zato bi bilo treba v izračun stopenj nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen vključiti le drugo polovico leta 2015. Pritožnik je tudi navedel, da je namen primerov grožnje škode Komisiji omogočiti učinkovito in preventivno ukrepanje, preden grožnja škode povzroči škodo. Če Komisija ne bi bila pripravljena spremeniti metode izračuna stopnje (grožnje) škode, bi morala industrija počakati dlje, in sicer bi morala znatna škoda trajati celo leto, da bi se dobila realna stopnja škode, preden bi lahko zahtevala zaščito pred dampinškim uvozom. Tako ravnanje bi negativno vplivalo na delovna mesta in industrijske dejavnosti na trgu Unije ter tudi ogrozilo cilje pritožb v zvezi z grožnjo škode.

(148)

Komisija je po podrobni analizi trditev pritožnika spomnila na svoj začasni sklep, da ob koncu obdobja preiskave obstajajo jasno predvidljive in neizbežne spremembe okoliščin, ki bodo ustvarile razmere, v katerih bo damping povzročil škodo. V zvezi s tem se je med drugim sklicevala na uvodne izjave 157, 159 in 198 začasne uredbe, v katerih je navedeno: „Čeprav je industrija Unije leta 2014 in v prvih dveh četrtletjih leta 2015 okrevala, so začeli v drugi polovici 2015 skoraj vsi kazalniki škode strmo padati. Preiskava je pokazala, da se ta negativni trend, ki se je začel v drugi polovici leta 2015, ni preobrnil niti v prvi polovici leta 2016.“ V uvodni izjavi 163 začasne uredbe je tudi navedeno: „Glede na časovno sovpadanje med, na eni strani, vse večjo stopnjo dampinškega uvoza po vedno nižjih cenah, in po drugi strani, izgubo tržnega deleža industrije Unije ter padca cen, ki je povzročil nadaljnje izgube zlasti od druge polovice leta 2015 naprej, je Komisija zaključila, da je dampinški uvoz negativno vplival na položaj industrije Unije.“

(149)

Drugič, kar zadeva glavno stvar, je Komisija ugotovila, kot je navedeno v uvodni izjavi 157 začasne uredbe, da se je negativni trend začel v drugi polovici leta 2015 ter ob koncu obdobja preiskave vodil k jasno predvidljivim in neizbežnim spremembam okoliščin, ki bodo ustvarile razmere, v katerih bo damping povzročil škodo, če ukrepi ne bodo sprejeti. To je v skladu z navedbo Komisije v uvodni izjavi 113 začasne uredbe, da so „proizvajalci Unije […] delno okrevali leta 2014 in v prvi polovici leta 2015“. Zato druga polovica leta 2015 bolje izraža dejanski učinek grožnje škode na industrijo Unije, ki bi ga bilo treba odpraviti.

(150)

Tretjič, Sodišče je razsodilo, da je analiza podatkov za obdobje po preiskavi zlasti primerna v preiskavi za določitev, ali obstaja grožnja škode, za kar je po naravi stvari potrebna analiza, ki je usmerjena v prihodnost. Po mnenju Komisije se zdi druga polovica leta 2015 ustreznejša za izpolnitev te zahteve, saj je bližje prihodnjemu razvoju dogodkov kot celotno OP.

(151)

Četrtič, izračun na podlagi celotnega obdobja preiskave, ne glede na morebitne znake negativnih trendov, bi ogrozil cilj primera grožnje škode, ki je učinkovito in preventivno ukrepanje, preden grožnja škode povzroči škodo.

(152)

Na podlagi vseh navedenih razlogov je Komisija sprejela stališče, da bi moralo obdobje za izračun stopenj škode v tem določenem primeru temeljiti na drugi polovici leta 2015 in ne na celotnem obdobju preiskave.

(153)

Zato je Komisija zahtevala dodatne podatke sodelujočih proizvajalcev. Prejela je dodatne četrtletne podatke za OP o stroških proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije na vrsto izdelka in je nato te podatke preverila. Preverjanje se je nanašalo zgolj na dodatne predložene podatke, ki se prej niso zahtevali, s čimer je Komisija zagotovila, da so bili podatki, na katerih je nazadnje utemeljila svoje ugotovitve, zanesljivi.

(154)

Glede na to, da se je raven sodelovanja štela za visoko, je bila dokončna stopnja škode za LRK, ki se uporablja za nevzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike, izračunana kot povprečje treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov/skupin družb. Dokončna stopnja škode za LRK, ki se uporablja za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, je bila določena na ravni najvišje stopnje treh sodelujočih družb/skupin družb.

(155)

Združenje CISA je po dokončnem razkritju navedlo, da se je kot podlaga za izračun ciljne cene na enoto industrije Unije uporabilo celotno OP, medtem ko se je za izračun prodajne cene na enoto v prostem prometu v Uniji za kitajske proizvajalce izvoznike, ki pripadajo skupini Shagang, uporabilo le šest mesecev OP. Zato je od Komisije zahtevalo, naj obe vrednosti znova izračuna na podlagi razpoložljivih podatkov za isto obdobje.

(156)

Po analizi je bilo ugotovljeno, da je navedba združenja pravilna. Zato je Komisija znova izračunala ciljno ceno na enoto industrije Unije za kitajske proizvajalce izvoznike, ki pripadajo skupini Shagang, pri čemer je uporabila podatke o stroških proizvodnje za isto obdobje (drugo polovico leta 2015), kot se je uporabilo za izračun prodajne cene na enoto v prostem prometu v Uniji za vse kitajske proizvajalce izvoznike.

(157)

Na podlagi revidiranega izračuna je bilo ugotovljeno, da so se stopnje škode za družbe, ki pripadajo skupini Shagang, znižale s 36,6 % na 35,9 %

(158)

Poleg tega je Komisija pregledala prvotne izračune stopenj škode za dva druga kitajska proizvajalca izvoznika. Ocenjeno je bilo, da je prvotni izračun za skupino Hebei pravilen, pregled prvotnega izračuna za družbo Bengang Steel Plates Co. Ltd. pa je pokazal, da vsebuje naslednje očitne napake:

Zaradi zgoraj navedenih učinkov se je stopnja škode za tega kitajskega proizvajalca izvoznika povišala na 28,1 % (namesto 25,5 %).

(159)

Revidirani izračun ciljne cene na enoto industrije Unije je bil 16. januarja 2017 sporočen skupini Shagang in družbi Bengang Steel Plates Co., Ltd. Ker se je v primerjavi z dokončnim razkritjem Komisije z dne 22. decembra 2016 spremenila le ciljna cena industrije Unije, sta bili obe zainteresirani strani pozvani, naj pripombe v zvezi s temi omejenimi dodatnimi razkritji predložita do 18. januarja 2017. Do navedenega datuma ni bila prejeta nobena pripomba.

(160)

En kitajski proizvajalec izvoznik je po dokončnem razkritju navedel tudi, da ga niso prepričali navedeni razlogi, da bi bil prikaz učinka škode ustreznejši, če bi se uporabili le podatki za drugo polovico leta 2015. Poleg tega je trdil, da bi bila zaradi selektivne uporabe obdobja za namen izračuna stopnje škode primerjava stopenj dampinga in škode za namen pravila nižje dajatve nesmiselna in izkrivljajoča ter bi privedla do višjih stopenj kot v primeru uporabe celotnega leta 2015. Zato je od Komisije zahteval, naj za izračun stopnje škode uporabi 12 mesecev, tj. podobno obdobje kot za izračun stopenj dampinga. Podobne pripombe je predložil italijanski uporabnik, ki je dodal, da selektivna uporaba informacij, ki se nanašajo na del OP, ne omogoča objektivne ocene stopnje odprave škode v obravnavanem primeru.

(161)

Podobno je bilo mnenje združenja CISA in dveh kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so trdili, da uporaba šestmesečnega obdobja pomeni kršitev pravne varnosti in legitimnih pričakovanj. Medtem ko je drugi kitajski proizvajalec izvoznik v zvezi s tem trdil predvsem, da podatkov, ki so omejeni zgolj na šestmesečno obdobje, ni mogoče obravnavati kot pozitiven dokaz v smislu člena 3(2) osnovne uredbe, se je združenje CISA sklicevalo na točko 5.1 obvestila o začetku postopka, ki določa, da „preiskava dampinga in škode zajema obdobje od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015 in sodno prakso“.

(162)

Poleg tega je en kitajski proizvajalec izvoznik navedel tudi, da ustaljena praksa Komisije ne vključuje uporabe podatkov, ki se nanašajo le na del obdobja preiskave, in da metodologija, uporabljena v tem primeru, ni v skladu s priporočilom protidampinškega odbora STO, da „mora obdobje zbiranja podatkov […] vključevati celotno obdobje zbiranja podatkov za preiskavo dampinga“.

(163)

Komisija je vse te argumente zavrnila iz naslednjih razlogov. Prvič, damping in škoda sta določena na podlagi obdobja preiskave in obravnavanega obdobja, ki sta opredeljena v skladu z zadevnimi določbami osnovne uredbe in navedena v obvestilu o začetku postopka. Po drugi strani v osnovni uredbi ni določena posebna metoda za izračun stopnje škode, na kateri temelji uporaba pravila nižje dajatve. Drugič, osnovna uredba ne vključuje niti posebnih meril za opredelitev obdobja, v katerem se ocenijo parametri za izračun stopnje škode. Komisija je v obravnavanem primeru menila, da izbrano obdobje izraža specifičnost primera in je primerno z vidika analize, ki je usmerjena v prihodnost. Poleg tega je Komisija za izračun stopnje škode uporabila isto šestmesečno obdobje kot za primerjavo izvozne in ciljne cene, da bi zagotovila objektivno oceno.

(164)

Ob upoštevanju razlogov iz uvodnih izjav od 135 do 163 zgoraj in ker ni bilo drugih pripomb, so bile dokončne stopnje škode znova izračunane na podlagi podatkov za drugo polovico leta 2015. Te dokončne stopnje, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so navedene v nadaljevanju. Prikazane so tudi dokončne stopnje dajatev.

Tabela 7

Dokončne stopnje in stopnje dajatev

(165)

Na podlagi pripomb proizvajalca izvoznika po dokončnem razkritju so bile zgoraj navedene stopnje škode zaokrožene navzdol, kjer je bilo to primerno, na najbližjo desetino.

(166)

Stopnje protidampinških dajatev, določene za posamezne družbe v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izražajo položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države, ki ga proizvajajo te družbe, torej izrecno navedene pravne osebe. Za uvoženi zadevni izdelek, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, se te stopnje ne bi smele uporabljati, zanj pa bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(167)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (na primer zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nasloviti na Komisijo (*1), vključno z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer z navedeno spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Ta uredba bo nato po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve.

(168)

Skupina „Hebei Iron & Steel Group Co., Ltd“ je med preiskavo spremenila ime v „Hesteel Group Co., Ltd.“. Nekatere njene povezane družbe so prav tako spremenile ime. Komisija je priznala te spremembe imen in ustrezno prilagodila člen 1(2).

(169)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja, se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev pravilne uporabe protidampinških ukrepov. Ti posebni ukrepi vključujejo predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladen z zahtevami iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, ki ga ne spremlja tak račun, velja stopnja dajatve, ki se uporablja za vse druge družbe.

(170)

Ena zainteresirana stran je po dokončnem razkritju trdila, da Komisija ne more dokončno pobirati začasnih dajatev v skladu s členom 10(2)osnovne uredbe, razen če se dokaže, da bi brez začasnih ukrepov nastala znatna škoda še pred sprejetjem dokončnih ukrepov.

(171)

Komisija ob upoštevanju ugotovitev v okviru obravnavanega primera meni, da bi bilo treba v skladu s členom 10(2) osnovne uredbe sprostiti vse zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo.

(172)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

—

izdelkov iz nerjavnega jekla in zrnato usmerjenih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine,

—

izdelkov iz orodnega jekla in hitroreznega jekla,

—

izdelkov, ki niso v kolobarjih, brez reliefnih vzorcev, debeline več kot 10 mm in širine 600 mm ali več, ter

—

izdelkov, ki niso v kolobarjih, brez reliefnih vzorcev, debeline 4,75 mm ali več, toda največ 10 mm, in širine 2 050 mm ali več.

(1)

v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015 („obdobje preiskave“) v Unijo ni izvažal izdelka iz odstavka 1,

(2)

ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem v Ljudski republiki Kitajski, za katerega veljajo protidampinški ukrepi, uvedeni s to uredbo,

(3)

je zadevni izdelek dejansko izvažal v Unijo po obdobju preiskave, na kateri temeljijo ukrepi, ali da je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino v Unijo,

—

Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 217/2013 z dne 11. marca 2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih aluminijastih folij v zvitkih s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 69, 13.3.2013, str. 11),

—

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1953 z dne 29. oktobra 2015 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih zrnato usmerjenih ploščato valjanih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Japonske, Republike Koreje, Ruske federacije in Združenih držav Amerike (UL L 284, 30.10.2015, str. 109).