31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/166

(1)

Bistveno je, da se javnosti in vlagateljem omogoči, da ovrednotijo kakovost praks izvrševanja investicijskih podjetij in identificirajo pet najprometnejših mest izvrševanja, ki so glede na obseg trgovanja najpomembnejša in na katerih so investicijska podjetja v preteklem letu izvrševala naročila strank. Da bi lahko smiselno primerjali in analizirali izbiro petih najprometnejših mest izvrševanja, morajo investicijska podjetja navedene informacije objaviti ločeno za vsako kategorijo finančnih instrumentov. Da bi lahko v celoti ovrednotili tok naročil strank na mesta izvrševanja, bi morali vlagateljem in javnosti omogočiti, da lahko jasno ugotovijo, ali je bilo samo investicijsko podjetje eno od petih najprometnejših mest izvrševanja za vsako kategorijo finančnih instrumentov.

(2)

Da bi lahko v celoti ocenili obseg kakovosti izvrševanja, dosežene na mestih izvrševanja, ki jih uporabljajo investicijska podjetja za izvrševanje naročil strank, vključno z mesti izvrševanja v tretjih državah, je primerno, da investicijska podjetja objavijo informacije, ki se zahtevajo s to uredbo, v zvezi z mesti izvrševanja, vzdrževalci trga ali drugimi ponudniki likvidnosti ali vsakim subjektom, ki v tretji državi opravlja funkcijo, podobno funkcijam navedenih subjektov.

(3)

Da bi zagotovili natančne in primerljive informacije, je nujno določiti kategorije finančnih instrumentov na podlagi njihovih značilnosti, ki so relevantne za namen objave. Kategorija finančnih instrumentov bi morala biti dovolj ozka, da razkriva razlike v ravnanju pri izvrševanju naročil med kategorijami, hkrati pa dovolj široka, da zagotovi sorazmernost obveznosti poročanja investicijskih podjetij. Glede na širino kategorije lastniških finančnih instrumentov je to kategorijo primerno razdeliti na podrazrede na podlagi likvidnosti. Ker je likvidnost bistveni dejavnik, ki vpliva na ravnanje pri izvrševanju, in ker mesta izvrševanja pogosto tekmujejo, da bi pritegnila tokove vrednostnih papirjev, s katerimi se najpogosteje trguje, je primerno, da so lastniški instrumenti razvrščeni glede na njihovo likvidnost, kot je določena v skladu z režimom za korak kotacije iz Direktive 2014/65/EU.

(4)

Primerno je, da investicijska podjetja pri objavi identitete petih najprometnejših mest izvrševanja, na katerih izvršujejo naročila strank, objavijo informacije o obsegu in številu naročil, izvršenih na vsakem mestu izvrševanja, tako da si lahko vlagatelji oblikujejo mnenje o toku naročil strank od podjetja na mesto izvrševanja. Kadar investicijsko podjetje za eno ali več kategorij finančnih instrumentov izvrši zelo malo naročil, informacije o petih najprometnejših mestih izvrševanja ne bi bile smiselne niti reprezentativne za ureditve izvrševanja naročil. Zato je primerno, da se od investicijskih podjetij zahteva, da jasno navedejo kategorije finančnih instrumentov, za katere izvršijo zelo malo naročil.

(5)

Da bi preprečili potencialno tržno občutljiva razkritja o obsegu poslovanja investicijskega podjetja, bi bilo treba obseg izvrševanja in število izvršenih naročil izraziti kot odstotek celotnega obsega in celotnega števila izvršenih naročil investicijskega podjetja za vsako kategorijo finančnega instrumenta posebej in ne kot absolutne vrednosti.

(6)

Od investicijskih podjetij je primerno zahtevati, da objavijo informacije, ki so relevantne za njihovo ravnanje pri izvrševanju naročil. Da bi zagotovili, da investicijska podjetja ne odgovarjajo za odločitve o izvršitvi naročil, za katere niso odgovorne, je od njih primerno zahtevati, da razkrijejo odstotek naročil, izvršenih na vsakem od petih najprometnejših mest izvrševanja, pri katerih so mesto izvrševanja določile stranke.

(7)

Obstaja več dejavnikov, ki lahko vplivajo na ravnanje investicijskih podjetij pri izvrševanju naročil, kot je tesna povezanost med investicijskimi podjetji in mesti izvrševanja. Glede na potencialno pomembnost navedenih dejavnikov je primerno zahtevati analizo takšnih dejavnikov pri oceni kakovosti izvrševanja, dosežene na vseh mestih izvrševanja.

(8)

Različne vrste naročil so lahko pomemben dejavnik pri pojasnjevanju, kako in zakaj investicijska podjetja izvršujejo naročila na danem mestu izvrševanja. To lahko vpliva tudi na način, kako investicijsko podjetje določi svoje strategije izvrševanja, vključno s programiranjem pametnih usmerjevalnikov naročil, da bi izpolnilo posebne cilje navedenih naročil. Zato je primerno, da se razlika med različnimi kategorijami vrst naročil v poročilu jasno označi.

(9)

Da bi ustrezno analizirali informacije, je pomembno, da so uporabniki sposobni razlikovati med mesti izvrševanja, ki se uporabljajo za naročila profesionalnih strank, in mesti izvrševanja, ki se uporabljajo za naročila neprofesionalnih strank, glede na bistveno razliko pri tem, kako investicijska podjetja dosegajo najboljše možne rezultate za neprofesionalne stranke v primerjavi s profesionalnimi strankami, in sicer da morajo investicijska podjetja pri izvrševanju naročil neprofesionalnih strank oceniti predvsem dejavnika cene in stroškov. Zato je primerno, da se informacije o petih najprometnejših mestih izvrševanja predložijo ločeno za neprofesionalne in profesionalne stranke, kar omogoča kvalitativno oceno toka naročil na taka mesta.

(10)

Za izpolnitev pravne obveznosti najboljše izvršitve investicijska podjetja pri uporabi meril za najboljšo izvršitev za profesionalne stranke za posle financiranja z vrednostnimi papirji navadno ne bodo uporabila istega mesta izvrševanja kot za druge posle. To pa zato, ker se posli financiranja z vrednostnimi papirji uporabljajo kot vir financiranja, za katerega velja obveznost, da bo posojilojemalec na določen datum v prihodnosti vrnil vrednostne papirje enake vrednosti, poleg tega pogoje poslov financiranja z vrednostnimi papirji navadno dvostransko določita nasprotni stranki pred izvršitvijo. Zato je izbira mest izvrševanja za posle financiranja z vrednostnimi papirji bolj omejena kot za druge posle, saj je odvisna od posebnih pogojev, ki jih vnaprej določita nasprotni stranki, ter od tega, ali na teh mestih izvrševanja obstaja specifično povpraševanje po zadevnih finančnih instrumentih. Zato je primerno, da investicijska podjetja povzamejo in objavijo pet najprometnejših mest izvrševanja, ki so glede na obseg trgovanja najpomembnejša in na katerih so izvrševala posle financiranja z vrednostnimi papirji, v ločenem poročilu, tako da je mogoče opraviti kvalitativno oceno toka naročil na takšna mesta. Zaradi posebne narave poslov financiranja z vrednostnimi papirji in glede na to, da bi njihova velikost verjetno izkrivila bolj reprezentativni sklop poslov stranke (in sicer tistih, ki ne vključujejo poslov financiranja z vrednostnimi papirji), jih je treba tudi izključiti iz preglednic, ki zadevajo pet najprometnejših mest izvrševanja, na katerih investicijska podjetja izvršujejo druga naročila strank.

(11)

Primerno je, da investicijska podjetja objavijo oceno kakovosti izvrševanja, doseženo na vseh mestih, ki jih uporablja podjetje. Te informacije bodo zagotovile jasno sliko strategij izvrševanja in instrumentov, ki se uporabijo za oceno kakovosti izvrševanja, dosežene na navedenih mestih. Prav tako bodo vlagateljem omogočile oceno učinkovitosti spremljanja, ki so ga investicijska podjetja opravila v zvezi z navedenimi mesti izvrševanja.

(12)

Predvsem je pri ocenjevanju kakovosti izvrševanja, dosežene na vseh mestih izvrševanja v zvezi s stroški, primerno, da investicijsko podjetje opravi tudi analizo ureditev, ki jih ima z navedenimi mesti v zvezi z opravljenimi ali prejetimi plačili in popusti, rabati ali nedenarnimi koristmi. Takšna ocena bi morala javnosti tudi omogočiti, da presodi, kako takšne ureditve vplivajo na stroške, ki jih ima vlagatelj, in kako so skladne s členom 27(2) Direktive 2014/65/EU.

(13)

Prav tako je ustrezno določiti področje uporabe takšne objave in njene bistvene lastnosti, vključno s tem, kako investicijska podjetja uporabljajo podatke o kakovosti izvrševanja, ki jih dajo na voljo mesta izvrševanja v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/575 (2).

(14)

Informacije o identiteti mest izvrševanja in kakovosti izvrševanja bi se morale objavljati enkrat na leto in bi se morale nanašati na ravnanje pri izvrševanju naročil za vsako kategorijo finančnih instrumentov, da bi zajele zadevne spremembe v predhodnem koledarskem letu.

(15)

Investicijskim podjetjem ne bi smeli preprečiti sprejetja dodatne ravni poročanja, ki je bolj podrobna, če v takšnem primeru dodatno poročilo dopolnjuje in ne zamenjuje tega, kar se zahteva s to uredbo.

(16)

Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov je nujno, da določbe iz te uredbe in povezane nacionalne določbe, s katerimi se Direktiva 2014/65/EU prenaša v nacionalno zakonodajo, veljajo od istega datuma.

(17)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(18)

ESMA je o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

(a)

„pasivno naročilo“ pomeni naročilo, vneseno v knjigo naročil, ki je zagotovilo likvidnost;

(b)

„agresivno naročilo“ pomeni naročilo, vneseno v knjigo naročil, ki je pobralo likvidnost;

(c)

„usmerjeno naročilo“ pomeni naročilo, pri katerem je stranka pred izvršitvijo naročila določila posebno mesto izvrševanja.

(a)

kategorijo finančnih instrumentov;

(b)

naziv in identifikator mesta;

(c)

obseg naročil strank, izvršenih na tem mestu izvrševanja, izražen kot odstotek celotnega izvršenega obsega;

(d)

število naročil strank, izvršenih na tem mestu izvrševanja, izraženo kot odstotek vseh izvršenih naročil;

(e)

odstotek izvršenih naročil iz točke (d), ki so bila pasivna in agresivna naročila;

(f)

odstotek naročil iz točke (d), ki so bila usmerjena naročila;

(g)

potrditev, ali je investicijsko podjetje v preteklem letu izvršilo povprečno manj kot en posel na trgovalni dan v navedeni kategoriji finančnih instrumentov.

(a)

obseg naročil strank, izvršenih na tem mestu izvrševanja, izražen kot odstotek celotnega izvršenega obsega;

(b)

število naročil strank, izvršenih na tem mestu izvrševanja, izraženo kot odstotek vseh izvršenih naročil;

(c)

potrditev, ali je investicijsko podjetje v preteklem letu izvršilo povprečno manj kot en posel na trgovalni dan v navedeni kategoriji finančnih instrumentov.

(a)

pojasnilo relativnega pomena, ki ga je podjetje pri ocenjevanju kakovosti izvrševanja pripisalo dejavnikom izvršitve, kot so cena, stroški, hitrost, verjetnost izvršitve in vse druge okoliščine, vključno s kvalitativnimi dejavniki;

(b)

opis kakršne koli tesne povezanosti, nasprotij interesov in skupnega lastništva v zvezi z vsemi mesti izvrševanja, uporabljenimi za izvršitev naročil;

(c)

opis vseh posebnih ureditev s katerim koli mestom izvrševanja v zvezi z opravljenimi ali prejetimi plačili, popusti, rabati ali nedenarnimi koristmi;

(d)

pojasnilo dejavnikov, ki so privedli do spremembe seznama mest izvrševanja, navedenih v politiki izvrševanja podjetja, če je do takšnih sprememb prišlo;

(e)

pojasnilo, kako se izvrševanje naročil razlikuje glede na kategorizacijo strank, kadar podjetje kategorije strank različno obravnava in kjer to lahko vpliva na ureditve izvrševanja naročil;

(f)

pojasnilo, ali so pri izvrševanju naročil neprofesionalnih strank imela prednost druga merila pred neposredno ceno in stroški ter kako so bila ta druga merila nujna za doseganje najboljšega možnega rezultata za stranko z vidika upoštevanja vseh dejavnikov;

(g)

pojasnilo, kako je investicijsko podjetje uporabilo kakršne koli podatke ali orodja v zvezi s kakovostjo izvrševanja, vključno z vsemi podatki, objavljenimi v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2017/575;

(h)

po potrebi pojasnilo, kako je investicijsko podjetje uporabilo rezultate ponudnikov stalnih informacij, vzpostavljenih v skladu s členom 65 Direktive 2014/65/EU.