31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/1


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/565

z dne 25. aprila 2016

o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih podjetij ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (1), in zlasti člena 2(3), drugega pododstavka člena 4(1)(2), člena 4(2), člena 16(12), člena 23(4), člena 24(13), člena 25(8), člena 27(9), člena 28(3), člena 30(5), člena 31(4), člena 32(4), člena 33(8), člena 52(4), člena 54(4), člena 58(6), člena 64(7), člena 65(7) in člena 79(8) navedene direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2014/65/EU določa okvir za regulativno ureditev finančnih trgov v Uniji, ki ureja pogoje poslovanja za investicijska podjetja pri opravljanju investicijskih storitev in, če je primerno, pomožnih storitev in investicijskih dejavnosti; organizacijske zahteve za investicijska podjetja, ki opravljajo take storitve, in izvajalce storitev sporočanja podatkov; zahteve v zvezi s poročanjem o poslih s finančnimi instrumenti; omejitve pozicij in nadzor upravljanja pozicij pri izvedenih finančnih instrumentih na blago; zahteve glede preglednosti za posle s finančnimi instrumenti.

(2)

Direktiva 2014/65/EU pooblašča Komisijo, da sprejme več delegiranih aktov. Pomembno je, da vsi natančni dopolnilni predpisi v zvezi z dovoljenjem, tekočim poslovanjem, preglednostjo in celovitostjo trgov, kar so neločljivo povezani vidiki, ključni za začetek izvajanja in izvajanje storitev in dejavnosti iz Direktive 2014/65/EU, začnejo veljati istočasno kot Direktiva 2014/65/EU, tako da se lahko nove zahteve začnejo učinkovito izvajati. Za zagotovitev skladnosti in za omogočanje celovitega pregleda nad določbami in enotnega dostopa do njih za osebe, za katere veljajo navedene obveznosti, vključno z vlagatelji, je zaželeno, da se vsi delegirani akti, povezani z zgoraj navedenimi predpisi, vključijo v to uredbo.

(3)

Nadalje je treba opredeliti merila za določitev, v katerih okoliščinah je treba fizično poravnati pogodbe v zvezi z veleprodajnimi energetskimi proizvodi za namene omejitve področja uporabe iz oddelka C(6) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU. Za zagotovitev, da je področje uporabe te izjeme omejeno na preprečevanje zakonodajnih vrzeli, morajo takšne pogodbe zahtevati, da imata tako kupec kot prodajalec sorazmerne ureditve za dobavo ali prevzem zadevnega blaga ob izteku pogodbe. Da bi se preprečile zakonodajne vrzeli v primeru bilančnih pogodb z operaterjem prenosnega sistema na področju elektrike in plina, bi bilo treba takšne bilančne ureditve obravnavati kot sorazmerne ureditve le, če za stranki v ureditvi velja obveznost fizične dobave elektrike ali plina. V pogodbah morajo biti prav tako jasno določene obveznosti za fizično dobavo, ki jih ni mogoče medsebojno izravnati, pri čemer se priznava, da oblik operativnega pobota, kot so opredeljene v Uredbi (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) ali nacionalni zakonodaji, ne bi smeli šteti za izravnavo. Pogodbe, ki jih je treba fizično poravnati, bi moralo biti mogoče izvršiti z več različnimi metodami, vendar bi morale vse metode vključevati določeno obliko prenosa lastninskih pravic za zadevno osnovno blago ali ustrezno količino tega blaga.

(4)

Za razjasnitev, kdaj mora biti pogodba v zvezi z veleprodajnimi energetskimi proizvodi fizično poravnana, je treba dodatno opredeliti, kdaj so prisotne nekatere okoliščine, kot je višja sila ali pristni razlogi za nezmožnost izpolnjevanja določb, ki pa ne bi smele spremeniti označitve teh pogodb kot pogodb, ki jih je treba fizično poravnati. Prav tako je pomembno razjasniti, kako bi bilo treba za namene oddelka C6 Priloge I k Direktivi 2014/65/EU obravnavati izvedene finančne instrumente na energente, ki se nanašajo na nafto in premog. V tem kontekstu se pogodbe, ki se nanašajo na naftni skrilavec, ne bi smele razumeti kot izvedeni finančni instrumenti na energente, ki se nanašajo na premog.

(5)

Pogodba o izvedenem finančnem instrumentu bi se morala šteti kot finančni instrument v skladu z oddelkom C(7) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU samo, če se nanaša na blago in izpolnjuje merila za določitev, ali se lahko zanjo šteje, da ima značilnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov in da ni za komercialne namene. To bi moralo vključevati pogodbe, ki so standardizirane in se z njimi trguje na mestih trgovanja, ali tem ustrezne pogodbe, kadar so vsi pogoji iz teh pogodb enaki pogojem pogodb, s katerimi se trguje na mestih trgovanja. V tem primeru bi bilo treba pogoje teh pogodb obravnavati, kot da vključujejo določbe, kot so določbe glede kakovosti blaga ali mesta dobave.

(6)

Za razjasnitev opredelitev pogodb v zvezi z osnovnimi spremenljivkami, določenimi v oddelku C(10) Direktive 2014/65/EU, bi bilo treba zagotoviti merila v zvezi z njihovimi pogoji in osnovnimi spremenljivkami v teh pogodbah. Vključitve aktuarske statistike na seznam osnov se ne bi smelo razumeti kot razširitve področja uporabe teh pogodb na zavarovanje in pozavarovanje.

(7)

Direktiva 2014/65/EU določa splošen okvir za regulativno ureditev za finančne trge v Uniji ter v oddelku C Priloge I navaja seznam zajetih finančnih instrumentov. Oddelek C(4) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU vključuje finančne instrumente v zvezi z valuto, ki zato spadajo v področje uporabe te direktive.

(8)

Za zagotovitev enotne uporabe Direktive 2014/65/EU je treba pojasniti opredelitve iz oddelka C(4) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU za druge pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki se nanašajo na valute, ter pojasniti, da promptne pogodbe v zvezi z valutami niso drugi izvedeni finančni instrumenti za namene oddelka C(4) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU.

(9)

Za večino glavnih valut sta za promptne pogodbe dva dneva ali manj sprejemljivo obdobje za poravnavo, vendar je treba v primerih, ko to ni tržna praksa, sprejeti določbo, ki dopušča poravnavo v skladu z običajno tržno prakso. V takih primerih fizična poravnava ne zahteva uporabe papirnatega denarja in lahko vključuje elektronsko poravnavo.

(10)

Za izvedbo plačila se lahko uporabljajo tudi pogodbe na tujo valuto, vendar teh pogodb ne bi smeli šteti za finančne instrumente, če se z njimi ne trguje na mestu trgovanja. Zato je kot promptne pogodbe primerno obravnavati tiste pogodbe na tujo valuto, ki se uporabljajo za izvedbo plačila za finančne instrumente, kadar je obdobje poravnave za te pogodbe več kot dva in manj kot pet trgovalnih dni. Prav tako je kot plačilno sredstvo mogoče obravnavati tiste pogodbe na tujo valuto, ki se sklenejo zaradi zagotavljanja gotovosti glede ravni plačil za blago, storitve in realne naložbe. Posledično se bodo iz opredelitve finančnih instrumentov izključile pogodbe na tujo valuto, ki jih sklenejo nefinančna podjetja, ki za izvoz opredeljivega blaga in storitev sprejemajo plačila v tuji valuti, ter nefinančna podjetja, ki za uvoz specifičnega blaga in storitev plačujejo v tuji valuti.

(11)

Pobot plačil je bistven za uspešno in učinkovito delovanje sistemov valutne poravnave in zato razvrstitev pogodbe, izražene v tuji valuti, med promptne posle ne bi smela zahtevati, da se vsaka promptna pogodba, izražena v tuji valuti, poravna neodvisno.

(12)

Nestandardizirane terminske pogodbe brez dejanske poravnave („non-deliverable forwards“) so pogodbe za razliko med predhodno dogovorjenim menjalnim tečajem in dejanskim promptnim tečajem ob zapadlosti in se zato ne bi smele šteti kot promptne pogodbe, ne glede na njihovo obdobje poravnave.

(13)

Pogodbe za menjavo ene valute za drugo se ne bi smelo obravnavati kot pogodbe v zvezi z neposredno in brezpogojno menjavo teh valut. V primeru pogodbe z več menjavami, bi bilo treba vsako menjavo obravnavati ločeno. Vendar opcije na valuto ali valutne zamenjave ne bi smeli obravnavati kot pogodbe za prodajo ali menjavo valute in zato ne bi smela predstavljati promptne pogodbe ali načina plačila ne glede na trajanje zamenjave ali opcije in ne glede na to, ali se z njo trguje na trgovalnem mestu ali ne.

(14)

Svetovanje o finančnih instrumentih, naslovljenega na splošno javnost, se ne bi smelo obravnavati kot osebno priporočilo za namene opredelitve investicijskega svetovanja v Direktivi 2014/65/EU. Glede na vse večje število posrednikov, ki ponujajo osebna priporočila prek distribucijskih kanalov, bi bilo treba razjasniti, da se priporočilo, podano, tudi ekskluzivno, prek distribucijskih kanalov, kot je internet, lahko šteje za osebno priporočilo. Zato lahko okoliščine, v katerih se uporablja, na primer, elektronska korespondenca za zagotavljanje osebnih priporočil določeni osebi, namesto da bi se informacije naslovile na javnost na splošno, predstavljajo investicijsko svetovanje.

(15)

Splošno svetovanje o vrsti finančnega instrumenta se ne šteje za investicijsko svetovanje za namene Direktive 2014/65/EU. Če investicijsko podjetje stranki nudi splošno svetovanje o vrsti finančnega instrumenta, za katero meni, da je primerno za to stranko oziroma temelji na upoštevanju okoliščin zadevne stranke, vendar pa to svetovanje dejansko ni primerno za stranko ali ne temelji na upoštevanju njenih okoliščin, je verjetno, da podjetje deluje v nasprotju s členom 24(1) ali (3) Direktive 2014/65/EU. Zlasti je verjetno, da bi podjetje, ki stranki nudi tako svetovanje, lahko kršilo zahtevo iz člena 24(1), da mora ravnati pošteno, pravično in profesionalno v skladu z najboljšimi interesi stranke. Podobno ali drugače bi lahko tako svetovanje kršilo zahtevo iz člena 24(3), da morajo biti informacije, ki jih podjetje naslovi na stranko, poštene, jasne in ne zavajajoče.

(16)

Dejanja, ki jih opravi investicijsko podjetje kot pripravo na zagotavljanje investicijske storitve ali opravljanje investicijske dejavnosti, bi se morala šteti za sestavni del navedene storitve ali dejavnosti. To na primer obsega zagotavljanje splošnih nasvetov investicijskih podjetij strankam ali potencialnim strankam pred ali med investicijskim svetovanjem ali katero koli drugo investicijsko storitvijo ali dejavnostjo.

(17)

Zagotavljanje splošnega priporočila o poslu s finančnim instrumentom ali vrsto finančnega instrumenta predstavlja opravljanje pomožne storitve iz oddelka B(5) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, zaradi tega se za zagotavljanje navedenega priporočila uporabljajo Direktiva 2014/65/EU in njene zaščite.

(18)

Za zagotovitev objektivne in učinkovite uporabe opredelitve sistematičnih internalizatorjev v Uniji v skladu s členom 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU bi bilo treba zagotoviti dodatne podrobnosti o vnaprej določenih omejitvah, ki se uporabljajo pri določanju, kaj predstavlja pogosto sistematično in obsežno trgovanje izven organiziranega trga (OTC). Vnaprej določene omejitve bi morale biti določene na ustrezni ravni, da se zagotovi, da zajemajo trgovanje OTC v obsegu, ki ima pomemben vpliv na oblikovanje cen, ter hkrati izključujejo trgovanje OTC v tako majhnem obsegu, da bi bilo nesorazmerno zahtevati izpolnjevanje zahtev, ki veljajo za sistematične internalizatorje.

(19)

V skladu z Direktivo 2014/65/EU sistematičnemu internalizatorju ne bi smelo biti dovoljeno, da združuje nakupne in prodajne interese tretjih oseb na funkcionalno enak način kot mesto trgovanja. Sistematični internalizator ne bi smel vsebovati notranjega sistema za povezovanje naročil za nakup z naročili za prodajo (matching), ki izvršuje naročila strank na večstranski osnovi, kar je dejavnost, ki zahteva dovoljenje za večstranski sistem trgovanja. Notranji sistem za povezovanje naročil za nakup z naročili za prodajo v tem kontekstu je sistem povezovanja naročil strank, katerega rezultat je, da investicijsko podjetje opravlja trgovanje s hkratnim nakupom in prodajo za svoj račun redno in ne občasno.

(20)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti ter za zagotovitev enotne uporabe je primerno zagotoviti dodatne določbe v zvezi z opredelitvami algoritemskega trgovanja, tehnik visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja in neposrednega elektronskega dostopa. Pri avtomatiziranem trgovanju se uporabljajo različne tehnične rešitve. Bistveno je pojasniti, kako je mogoče te rešitve kategorizirati v povezavi z opredelitvami algoritemskega trgovanja in neposrednega elektronskega dostopa. Postopki trgovanja, ki temeljijo na neposrednem elektronskem dostopu se ne izključujejo medsebojno s tistimi, ki vključujejo algoritemsko trgovanje ali njegov podsegment, tehniko visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja. Trgovanje osebe, ki ima neposredni elektronski dostop, se lahko torej uvršča med algoritemsko trgovanje, vključno z opredelitvijo tehnike visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja.

(21)

Algoritemsko trgovanje v skladu s členom 4(1)(39) Direktive 2014/65/EU bi moralo vključevati ureditve, pri katerih sistem sprejema odločitve, ki niso zgolj določitev mesta trgovanja ali mesta, na katerem je treba oddati naročilo, v kateri koli fazi postopkov trgovanja, tudi v fazi sprožanja, ustvarjanja, preusmerjanja in izvrševanja naročil. Zato bi bilo treba pojasniti, da se algoritemsko trgovanje, ki vključuje trgovanje brez človeškega posredovanja ali z omejenim človeškim posredovanjem, ne bi smelo nanašati samo na samodejno ustvarjanje naročil, ampak tudi na optimizacijo postopkov izvrševanja naročil z avtomatskimi sredstvi.

(22)

Algoritemsko trgovanje bi moralo vključevati pametne usmerjevalnike naročil, kadar takšne naprave uporabljajo algoritme za optimizacijo postopkov izvršitve naročila, ki določajo druge parametre naročila, kot so mesto ali mesta trgovanja, na katerih bi moralo biti naročilo oddano. Algoritemsko trgovanje ne bi smelo zajemati samodejnih usmerjevalnikov naročil, kadar takšne naprave kljub uporabi algoritmov, določajo le mesto ali mesta trgovanja, na katerih bi moralo biti naročilo oddano, brez spremembe katerega koli drugega parametra naročila.

(23)

Tehniko visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja v skladu s členom 4(1)(40) Direktive 2014/65/EU, ki je podskupina algoritemskega trgovanja, bi bilo treba nadalje opredeliti z določitvijo meril za opredelitev visokega števila dnevnih sporočil, ki predstavljajo naročila ali ponudbe ali njihove spremembe ali preklice. Uporaba absolutnih kvantitativnih pragov na podlagi števila sporočil zagotavlja pravno varnost, s tem ko podjetjem in pristojnim organom omogoča, da ocenjujejo posamezno trgovalno dejavnost podjetij. Raven in področje uporabe teh pragov bi morala biti dovolj široka, da zajemata trgovanje, ki predstavlja tehniko visokofrekvenčnega trgovanja, vključno s tistimi, ki se nanašajo na posamezne instrumente in več instrumentov skupaj.

(24)

Ker se tehnika visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja večinoma uporablja za likvidne instrumente, bi bilo treba v izračun visokega števila dnevnih sporočil vključiti zgolj instrumente, za katere obstaja likviden trg. Glede na to, da je tehnika visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja podvrsta algoritemskega trgovanja, se v izračun števila dnevnih sporočil vključijo sporočila za namene trgovanja, ki izpolnjujejo merila iz člena 17(4) Direktive 2014/65/EU. Da ne bi zajeli drugih trgovalnih dejavnosti, razen tehnik visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja, ob upoštevanju značilnosti tovrstnega trgovanja, kot so opisane v uvodni izjavi 61 Direktive 2014/65/EU, zlasti, da borzni trgovci pri tovrstnem trgovanju navadno uporabljajo lasten kapital, da bi z uporabo sofisticirane tehnologije izvajali bolj tradicionalne strategije trgovanja, kot je vzdrževanje trga ali arbitraža, bi bilo treba v izračun visokega števila dnevnih sporočil vključiti zgolj sporočila za namene trgovanja za svoj račun in ne sporočil za prejemanje in posredovanje naročil v imenu strank. Vendar bi bilo treba v izračun visokega števila dnevnih sporočil vključiti sporočila, posredovana prek drugih tehnik, kot so tiste, ki se zanašajo na trgovanje za svoj račun, kadar je gledano v celoti in ob upoštevanju vseh okoliščin izvršitev tehnike strukturirana na tak način, da se prepreči izvršitev za svoj račun, kot na primer s prenosom naročil med subjekti znotraj iste skupine. Da bi pri določanju tega, kaj predstavlja visoko število dnevnih sporočil, upoštevali identiteto stranke, ki je v ozadju dejavnosti, bi morala biti sporočila, ki jih ustvarijo stranke ponudnikov neposrednega elektronskega dostopa, izključena iz izračuna visokega števila dnevnih sporočil v povezavi s takšnimi ponudniki.

(25)

Opredelitev neposrednega elektronskega dostopa bi bilo treba podrobneje določiti. Opredelitev neposrednega elektronskega dostopa ne bi smela zajemati nobene druge dejavnosti razen zagotavljanja neposrednega dostopa do trga in sponzoriranega dostopa. Zato bi bilo treba razlikovati med ureditvami, pri katerih člani ali udeleženci mesta trgovanja naročil strank ne posredujejo prek elektronskih sredstev, kot so spletno posredništvo, in ureditvami, pri katerih imajo stranke neposreden elektronski dostop do mesta trgovanja.

(26)

V primeru posredovanja naročila vlagatelji naročil nimajo zadostnega nadzora nad parametri ureditve za dostop do trga in se zato ne bi smeli uvrščati na področje uporabe neposrednega elektronskega dostopa. Zato se ureditve, ki strankam dopuščajo, da naročila investicijskemu podjetju posredujejo v elektronski obliki, kot je spletno posredništvo, ne bi smele obravnavati kot neposredni elektronski dostop, če te stranke ne morejo določiti točnega delčka sekunde vnosa naročila ter obdobja veljavnosti naročila znotraj tega časovnega okvira.

(27)

Ureditve, pri katerih stranka člana ali udeleženca mesta trgovanja, vključno s stranko neposrednih strank organiziranih sistemov trgovanja, odda svoja naročila prek ureditev za optimizacijo postopkov izvršitve naročila, ki določajo druge parametre naročila, kot je mesto ali mesta, na katera bi bilo treba oddati naročilo prek pametnih usmerjevalnikov naročil, vgrajenih v infrastrukturo izvajalca naročil in ne v infrastrukturo stranke, bi bilo treba izključiti iz pojma neposrednega elektronskega dostopa, ker stranka izvajalca storitev nima nadzora nad časom predložitve naročila in njegovim trajanjem. Opredelitev neposrednega elektronskega dostopa pri uporabi pametnih usmerjevalnikov naročil bi zato morala biti odvisna od tega, ali je pametni usmerjevalnik naročil vgrajen v sisteme strank in ne v sistem izvajalca storitev.

(28)

Pravila za izvajanje ureditve, ki ureja organizacijske zahteve za investicijska podjetja, ki profesionalno opravljajo investicijske storitve ter, kjer je primerno, pomožne storitve in investicijske dejavnosti na reguliranih trgih, ter za izvajalce storitev sporočanja podatkov, morajo biti skladna s ciljem Direktive 2014/65/EU. Oblikovana bi morala biti tako, da zagotovijo visoko stopnjo integritete, kompetentnosti in stabilnosti med investicijskimi podjetji ter subjekti, ki upravljajo regulirane trge, MTF ali OTF, ter bi se morala izvajati na enoten način.

(29)

Treba je določiti jasne organizacijske zahteve in postopke za investicijska podjetja, ki opravljajo take storitve ali dejavnosti. Zlasti je treba uvesti stroge postopke za zadeve, kot so skladnost, obvladovanje tveganj, reševanje pritožb, osebni posli, zunanje izvajanje ter ugotavljanje, obvladovanje in razkrivanje nasprotij interesov.

(30)

Organizacijske zahteve in pogoji za izdajo dovoljenja investicijskim podjetjem bi morali biti določeni v obliki sklopa pravil, ki zagotavljajo enotno uporabo ustreznih določb Direktive 2014/65/EU. To je potrebno, da se investicijskim podjetjem zagotovijo enake možnosti za enak dostop na vse trge v Uniji in odstranijo ovire, povezane s postopki izdaje dovoljenj, za čezmejne dejavnosti na področju investicijskih storitev.

(31)

Pravila za izvajanje ureditve, ki določa pogoje poslovanja za opravljanje investicijskih in pomožnih storitev ter investicijskih dejavnosti, bi morala odražati cilj, ki je podlaga za tako ureditev. Oblikovana bi morala biti tako, da bi zagotovila visoko stopnjo zaščite vlagateljev, ki bi se uporabljala na enoten način z uvedbo jasnih standardov in zahtev, ki urejajo odnos med investicijskim podjetjem in njegovo stranko. Po drugi strani, kar zadeva zaščito vlagateljev, zlasti pa zagotavljanje informacij vlagateljem ali pridobivanje informacij od vlagateljev, bi bilo treba upoštevati naravo zadevne stranke ali potencialne stranke, in sicer, ali je neprofesionalna ali profesionalna stranka.

(32)

Za zagotovitev enotne uporabe različnih zadevnih določb Direktive 2014/65/EU je treba določiti usklajen sklop organizacijskih zahtev in pogojev poslovanja za investicijska podjetja.

(33)

Investicijska podjetja se med sabo precej razlikujejo po velikosti, strukturi in naravi poslovanja. Regulativna ureditev bi morala biti prilagojena tej raznolikosti, hkrati pa bi morala določati nekatere temeljne regulativne zahteve, ki so primerne za vsa podjetja. Regulirani subjekti bi morali izpolnjevati obveznosti na visoki ravni in zasnovati ter sprejeti ukrepe, ki so najbolj primerni za njihovo posebno naravo in okoliščine.

(34)

Primerno je določiti skupna merila za oceno, ali oseba izvaja naložbeno storitev priložnostno med opravljanjem poklicne dejavnosti, da bi se zagotovilo usklajeno in dosledno izvajanje izvzetja, ki ga omogoča Direktiva 2014/65/EU. Izvzetje bi se moralo uporabljati samo, če je naložbena storitev neločljivo povezana z glavno poklicno dejavnostjo in je tej podrejena.

(35)

Organizacijske zahteve iz Direktive 2014/65/EU ne bi smele posegati v sisteme, določene z nacionalno zakonodajo, ki jih pristojni organi ali podjetja uporabljajo za registracijo ali nadzor posameznikov, ki delajo v investicijskih podjetjih.

(36)

Zaradi zahteve, da investicijska podjetja vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo primerno politiko obvladovanja tveganj, bi morala tveganja v zvezi z dejavnostmi podjetja, procesi in sistemi vključevati tveganja, povezana z zunanjim izvajanjem kritičnih ali pomembnih funkcij. Taka tveganja bi morala vključevati tveganja, povezana z razmerjem med podjetjem in ponudnikom storitev, ter potencialna tveganja, ki nastanejo, ko so funkcije, ki jih več investicijskih podjetij ali drugih reguliranih subjektov odda v zunanje izvajanje, koncentrirane pri omejenem številu izvajalcev.

(37)

Dejstvo, da funkcijo obvladovanja tveganj in funkcijo za zagotavljanje skladnosti s predpisi opravlja ista oseba, ne ogroža nujno neodvisnega delovanja posamezne funkcije. Pri malih investicijskih podjetjih ni potrebno, da so pogoji, da osebe, ki se ukvarjajo s funkcijo za zagotavljanje skladnosti s predpisi, ne bi smele opravljati tudi funkcij, ki jih nadzorujejo, in da metoda določanja prejemkov takih oseb ne bi smela ogroziti njihove objektivnosti, sorazmerni. Za večja podjetja pa bi bili nesorazmerni samo v izjemnih okoliščinah.

(38)

Strankam ali potencialnim strankam bi bilo treba omogočiti, da v interesu zaščite vlagateljev in za izboljšanje izpolnjevanja obveznosti s strani investicijskih podjetij izrazijo svoje nezadovoljstvo z investicijskimi storitvami, ki jih zagotavljajo investicijska podjetja. V okviru funkcije za upravljanje pritožb bi bilo treba pritožbe strank ali potencialnih strank obravnavati učinkovito in neodvisno. V skladu z načelom sorazmernosti bi to funkcijo lahko opravljala funkcija za zagotavljanje skladnosti s predpisi.

(39)

Investicijska podjetja morajo zbirati in hraniti informacije v zvezi s strankami in storitvami, ki se izvajajo za stranke. Kadar te zahteve vključujejo zbiranje in obdelavo osebnih podatkov, bi bilo treba zagotoviti spoštovanje pravice do varstva osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), ki urejata obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja pri uporabi te direktive. Obdelovanje osebnih podatkov, ki ga opravlja Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) v okviru izvajanja te uredbe, ureja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(40)

Uvesti bi bilo treba opredelitev prejemkov za zagotovitev učinkovitega in doslednega izvajanja zahtev v zvezi z nasprotji interesov in poslovanjem na področju prejemkov, ta pa bi morala vključevati vse oblike finančnih ali nefinančnih koristi ali plačil, ki jih podjetja posredno ali neposredno zagotovijo zadevnim osebam za opravljanje naložbenih ali pomožnih storitev strankam, kot so denarna sredstva, delnice, opcije, preklic posojil zadevnim osebam ob odpustu, pokojninski prispevki, prejemki od tretjih oseb, na primer prek spodbujevalnih provizij, povišanja plač ali napredovanja, zdravstveno zavarovanje, popusti ali posebni dodatki, radodarno povračilo poslovnih stroškov ali seminarji v eksotičnih krajih.

(41)

Za zagotovitev, da interesi strank niso ogroženi, bi morala investicijska podjetja oblikovati in izvajati politike prejemkov za vse osebe, ki bi lahko vplivale na opravljeno storitev ali ravnanje podjetja, vključno z osebjem, ki dela s strankami, prodajno ali drugo osebje, ki posredno sodeluje pri izvajanju investicijskih ali pomožnih storitev. Osebe, ki nadzorujejo prodajno osebje, kot so njihovi neposredno nadrejeni, ki imajo morda razlog, da pritiskajo na prodajno osebje, ali finančni analitiki, katerih dokumente prodajno osebje morda uporablja za spodbujanje strank k sprejemanju naložbenih odločitev, ali osebe, ki sodelujejo pri reševanju pritožb ali pri oblikovanju in razvoju produkta, bi morale biti prav tako vključene med zadevne osebe, za katere veljajo pravila o prejemkih. Zadevne osebe bi morale vključevati tudi vezane zastopnike. Pri določanju prejemkov za vezane zastopnike, bi morala podjetja upoštevati poseben status vezanih zastopnikov in ustrezne nacionalne posebnosti. Vendar bi v takšnih primerih morala podjetja v svojih politikah in praksah glede prejemkov še vedno opredeliti ustrezna merila, ki jih je treba uporabljati za ocenjevanje dela zadevnih oseb, vključno s kvalitativnimi merili, ki zadevne osebe spodbujajo, da delajo v najboljšem interesu stranke.

(42)

Če se zaporedni osebni posli opravijo v imenu osebe po njenih predhodnih navodilih, obveznosti v zvezi z osebnimi posli ne bi smele veljati ločeno za vsak tak zaporedni posel, če navedena navodila ostanejo veljavna in nespremenjena. Podobno navedene obveznosti ne bi smele veljati za prenehanje veljavnosti ali umik takih navodil, če kateri koli finančni instrument, ki je bil pred tem kupljen v skladu z navodili, ni prodan hkrati s prenehanjem veljavnosti ali umikom navodil. Vendar pa bi morale te obveznosti veljati za osebni posel ali za začetek zaporednih osebnih poslov, ki se izvedejo v imenu iste osebe, če se navedena navodila spremenijo ali če se izdajo nova navodila.

(43)

Pristojni organi ne bi smeli izdati dovoljenja za zagotavljanje investicijskih storitev ali dejavnosti, za katere velja splošna prepoved zunanjega izvajanja ene ali več kritičnih ali pomembnih funkcij. Investicijska podjetja bi morala imeti dovoljenje za oddajo tovrstnih funkcij v zunanje izvajanje, če ureditve za zunanje izvajanje, ki jih vzpostavi podjetje, izpolnjujejo nekatere pogoje.

(44)

Zunanje izvajanje investicijskih storitev ali dejavnosti ali kritičnih in pomembnih funkcij lahko predstavlja bistveno spremembo pogojev za izdajo dovoljenja investicijskemu podjetju, kakor je določeno v členu 21(2) Direktive 2014/65/EU. Če naj bi se taki dogovori o zunanjem izvajanju sklenili potem, ko investicijsko podjetje pridobi dovoljenje v skladu s poglavjem I naslova II Direktive 2014/65/EU, mora biti pristojni organ o navedenih dogovorih obveščen, če to zahteva člen 21(2) navedene direktive.

(45)

Okoliščine, za katere se šteje, da bi lahko pripeljale do nasprotja interesov, bi morale vključevati primere, v katerih obstaja nasprotje med interesi podjetja ali nekaterih s podjetjem ali skupino podjetij povezanih oseb in dolžnostjo, ki jo ima podjetje do stranke; ali med različnimi interesi dveh ali več strank, do katerih ima podjetje dolžnost. Zgolj to, da lahko podjetje pridobi korist, ni dovolj, če to ne predstavlja tudi morebitne škode za stranko, kot tudi ne, da ena lahko stranka, do katere ima podjetje dolžnost, pridobi korist ali prepreči izgubo, ne da bi to povzročilo morebitno izgubo drugi taki stranki.

(46)

Nasprotja interesov bi se morala urejati samo, če investicijsko ali pomožno storitev opravlja investicijsko podjetje. Status stranke, za katero se opravlja storitev, in sicer ali gre za neprofesionalno stranko, profesionalno stranko ali primerno nasprotno stranko, za ta namen ne bi smel biti pomemben.

(47)

Pri izpolnjevanju svoje obveznosti, da na podlagi Direktive 2014/65/EU vzpostavi politiko obvladovanja nasprotij interesov, v kateri opredeli okoliščine, ki predstavljajo ali bi lahko povzročile nasprotje interesov, investicijsko podjetje nameni posebno pozornost dejavnostim investicijskih raziskav in svetovanja, trgovanja za svoj račun, upravljanja portfeljev in dejavnosti podjetniškega financiranja, vključno z izvedbo prve prodaje finančnih instrumentov ali prodajo v okviru ponudbe vrednostnih papirjev ter svetovanja na področju združitev in prevzemov. Taka posebna pozornost je zlasti primerna, če podjetje ali oseba, ki je z njim neposredno ali posredno povezana prek nadzora, hkrati opravlja dve ali več navedenih dejavnosti.

(48)

Cilj investicijskih podjetij bi moral biti ugotavljanje in preprečevanje ali upravljanje nasprotij interesov, ki nastanejo v zvezi z različnimi poslovnimi dejavnostmi in dejavnostmi skupine, na podlagi izčrpne politike obvladovanja nasprotij interesov. Kadar člen 23(2) Direktive 2014/65/EU zahteva razkritje specifičnih nasprotij interesov, bi to moralo biti skrajno sredstvo, ki se uporabi samo, kadar organizacijske in administrativne ureditve, ki jih je investicijsko podjetje vzpostavilo za preprečevanje ali obvladovanje nasprotij interesov v skladu s členom 23(1) Direktive 2014/65/EU, ne zadoščajo za zagotavljanje s primerno stopnjo verjetnosti, da je nevarnost škodovanja interesom strank preprečena. Prekomerno zanašanje na razkritje brez ustreznega upoštevanja, kako je nasprotja mogoče ustrezno preprečiti ali obvladovati, ne bi smelo biti dovoljeno. Investicijsko podjetje, ki razkrije nasprotja interesov, ne bi smelo biti izvzeto iz obveznosti ohranjanja in upravljanja učinkovitih organizacijskih in administrativnih ureditev, ki jih zahteva člen 16(3) Direktive 2014/65/EU.

(49)

Podjetja bi vedno morala upoštevati pravila glede spodbud iz člena 24 Direktive 2014/65/EU, vključno pri storitvah plasiranja. Zlasti bi morala biti nadomestila, ki jih prejmejo investicijska podjetja, ki plasirajo finančne instrumente, izdane za njihove investicijske stranke, v skladu s temi določbami, praksi plačevanja nesorazmerno visokih nadomestil za nepovezane storitve, ki jih zagotovi investicijsko podjetje (t.i. „laddering“), ter dodeljevanja dela izdaje finančnih instrumentov višjemu izvršnemu ali vodstvenemu delavcu obstoječe ali potencialne stranke, ki je izdajatelj, kot nadomestilo za prihodnjo ali preteklo dodelitev poslov podjetniškega financiranja (t.i. „spinning“), pa bi se morali šteti za zlorabo.

(50)

Investicijske raziskave bi morale biti podkategorija tiste vrste informacij, ki so v Uredbi (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6) (uredba o zlorabi trga) opredeljene kot priporočilo.

(51)

Ukrepi in ureditve, ki jih sprejme investicijsko podjetje za obvladovanje nasprotij interesov, ki bi lahko nastala pri pripravi in razširjanju gradiva, predstavljenega kot investicijska raziskava, morajo biti ustrezni za varstvo objektivnosti in neodvisnosti finančnih analitikov in investicijskih raziskav, ki jih pripravijo. Navedeni ukrepi in ureditve bi morali finančnim analitikom zagotoviti ustrezno stopnjo neodvisnosti od interesov oseb, katerih odgovornosti ali poslovni interesi bi se lahko utemeljeno obravnavali, kot da prihajajo v nasprotje z interesi oseb, ki prejemajo investicijske raziskave.

(52)

Osebe, za katere se lahko utemeljeno šteje, da bi lahko njihove odgovornosti ali poslovni interesi prišli v navzkrižje z interesi oseb, ki prejmejo investicijsko raziskavo, bi morale vključevati zaposlene, ki se ukvarjajo s podjetniškim financiranjem, in osebe, ki se v imenu strank ali podjetja ukvarjajo s prodajo in trgovanjem.

(53)

Izjemne okoliščine, v katerih lahko finančni analitiki in druge osebe, povezane z investicijskim podjetjem, ki se ukvarjajo z izdelavo investicijskih raziskav, s predhodnim dovoljenjem opravljajo osebne posle z instrumenti, na katere se nanaša raziskava, bi morale vključevati tiste okoliščine, v katerih mora finančni analitik ali druga oseba likvidirati pozicijo iz osebnih razlogov, ki izhajajo iz finančnih težav.

(54)

Nadomestila, provizije, denarne in nedenarne koristi, ki jih prejme podjetje, ki zagotavlja investicijske raziskave, od katere koli tretje osebe, so sprejemljive samo, kadar se zagotovijo v skladu s členom 24(9) Direktive 2014/65/EU in členom 13 Delegirane direktive Komisije (EU) 2017/593 (7).

(55)

Pojem razširjanja investicijskih raziskav strankam ali javnosti ne bi smel vključevati razširjanja izključno osebam znotraj skupine investicijskega podjetja. Za tekoča priporočila bi se morala šteta tista priporočila, ki so vsebovana v investicijskih raziskavah, ki niso bila umaknjene in niso prenehale veljati. Za večjo spremembo investicijske raziskave, ki jo pripravi tretja oseba, bi morale veljati enake zahteve kot za pripravo raziskave.

(56)

Finančni analitiki ne bi smeli sodelovati v drugih dejavnostih kot je priprava investicijskih raziskav, če tako sodelovanje v dejavnostih ni skladno z ohranjanjem objektivnosti navedene osebe. To vključuje sodelovanje v dejavnostih investicijskega bančništva, kot so dejavnosti podjetniškega financiranja in izvedba prve prodaje finančnih instrumentov, sodelovanje pri oglaševanju novih poslov ali predstavitvah novih izdaj finančnih instrumentov; ali drugo sodelovanje pri pripravi trženja izdajatelja.

(57)

Zaradi posebnosti storitev izvedbe prve prodaje in plasiranja finančnih instrumentov ter morebitnih nasprotij interesov, ki nastanejo v zvezi s takimi storitvami, bi bilo treba v tej uredbi opredeliti podrobnejše in prilagojene zahteve. Zlasti bi morale takšne zahteve zagotoviti, da se postopek izvedbe prve prodaje finančnih instrumentov in plasiranja upravlja na način, ki spoštuje interese različnih udeležencev. Investicijska podjetja bi morala zagotoviti, da njihovi interesi ali interesi drugih strank ne vplivajo neprimerno na kakovost storitev, ki se zagotavljajo stranki, ki je izdajatelj. Takšne ureditve bi bilo treba pojasniti stranki, skupaj z drugimi relevantnimi informacijami o postopku ponudbe, preden podjetje sprejme izvedbo ponudbe.

(58)

Investicijska podjetja, ki opravljajo dejavnosti izvedbe prve prodaje finančnih instrumentov ali plasiranja, bi morala imeti ustrezne ureditve za zagotovitev, da postopek oblikovanja cen, vključno z zbiranjem naročil, ne škoduje interesom izdajatelja.

(59)

Postopek plasiranja vključuje presojo, ki jo opravi investicijsko podjetje, glede alokacije izdaje, in temelji na specifičnih dejstvih in okoliščinah ureditev, ki vodijo do pomislekov glede nasprotij interesov. Podjetje bi moralo imeti vzpostavljene učinkovite organizacijske zahteve za zagotovitev, da razdelitve v okviru postopka plasiranja ne povzročijo, da bi imel interes podjetja prednost pred interesi stranke, ki je izdajatelj, ali interesi ene od investicijskih strank pred interesi druge investicijske stranke. Zlasti bi morala podjetja v politiki razdelitve izdaj jasno opredeliti postopek za pripravo priporočil za razdelitev.

(60)

Zahteve, ki jih določa ta uredba, vključno s tistimi, ki se nanašajo na osebne posle, ravnanje na podlagi investicijske raziskave ter pripravo in razširjanje investicijskih raziskav, bi se morale uporabljati brez poseganja v zahteve Direktive 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 596/2014 ter njihove ukrepe za izvajanje.

(61)

Ta uredba določa zahteve glede informacij, naslovljenih na stranke ali potencialne stranke, vključno s tržnimi komunikacijami, za zagotovitev, da so take informacije v skladu s členom 24(3) Direktive 2014/65/EU poštene, jasne in nezavajajoče.

(62)

Nobena določba v tej uredbi ne zahteva, da pristojni organi odobrijo vsebino in obliko tržnih sporočil. Vendar jim tega tudi ne preprečuje, če vsaka taka predhodna odobritev temelji samo na izpolnjevanju obveznosti iz Direktive 2014/65/EU, da morajo biti informacije za stranke ali potencialne stranke, vključno s tržnimi komunikacijami, poštene, jasne in nezavajajoče.

(63)

Določiti je treba zahteve po informacijah, ki bodo upoštevale status stranke kot neprofesionalne stranke, profesionalne stranke ali primerne nasprotne stranke. Eden od ciljev Direktive 2014/65/EU je zagotoviti sorazmerno ravnovesje med zaščito vlagateljev in obveznostmi razkritja, ki veljajo za investicijska podjetja. V ta namen je ustrezno določiti manj stroge zahteve po določenih informacijah v zvezi s profesionalnimi strankami, kot veljajo za neprofesionalne stranke.

(64)

Investicijska podjetja bi morala strankam ali potencialnim strankam zagotoviti potrebne informacije o naravi finančnih instrumentov in tveganjih povezanih z vlaganjem v te instrumente, tako da so njihove stranke ustrezno obveščene. Informacije, ki jih je treba predložiti, so lahko različno natančne glede na to, ali je stranka neprofesionalna ali profesionalna stranka ter naravo in profil tveganja finančnih instrumentov, ki se ponujajo, vedno pa bi morale vključevati vse bistvene elemente. Države članice lahko določijo natančne pogoje ali vsebino opisa tveganj, kot zahteva ta uredba, pri čemer upoštevajo zahteve po informacijah, določene v Uredbi (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(65)

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati informacije, ki jih investicijska podjetja naslovijo na stranke in potencialne stranke, in sicer da so poštene, jasne in nezavajajoče, bi morali veljati za sporočila, namenjena neprofesionalnim ali profesionalnim strankam na način, ki je primeren in sorazmeren, na primer ob upoštevanju komunikacijskih sredstev in informacij, ki naj bi jih sporočilo posredovalo strankam ali potencialnim strankam. Zlasti ne bi bilo primerno uporabljati takih pogojev za tržna sporočila, ki vsebujejo samo eno ali več izmed naslednjega: naziv družbe, logotip ali drugo podobo, povezano s podjetjem, kontaktno osebo, vrste investicijskih storitev, ki jih opravlja družba.

(66)

Da bi izboljšali doslednost informacij, ki jih prejmejo vlagatelji, bi morala investicijska podjetja zagotoviti, da so informacije, ki se predložijo vsaki stranki, dosledno podane v istem jeziku za vse oblike informacij in tržnega gradiva, zagotovljenega za navedeno stranko. Vendar pa to ne bi smelo pomeniti zahteve za podjetja, da prevedejo prospekte, pripravljene v skladu z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) ali Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10), ki se predložijo strankam.

(67)

Da bi zagotovili pošteno in uravnoteženo predstavitev koristi in tveganj, bi investicijska podjetja vedno morala jasno in poudarjeno navesti vsa relevantna tveganja, vključno s slabostmi in pomanjkljivostmi, kadar navajajo potencialne koristi storitve ali finančnega instrumenta.

(68)

Informacije bi bilo treba šteti za zavajajoče, če bi lahko zavajale osebo ali osebe, na katere so naslovljene ali ki jih bodo verjetno prejele, ne glede na to, ali oseba, ki pošilja informacije, meni, da so zavajajoče, ali jih pripravi z namenom zavajanja.

(69)

V primerih, ko se od investicijskega podjetja zahteva, da vlagatelju zagotovi informacije pred opravljanjem storitve, se vsak posel za isto vrsto finančnega instrumenta ne bi smel šteti kot opravljanje nove ali drugačne storitve.

(70)

Podrobne informacije o tem, ali se investicijsko svetovanje zagotavlja neodvisno, o obsežni ali omejeni analizi različnih vrst instrumentov in o uporabljenem izbirnem postopku bi morale strankam pomagati, da ocenijo področje uporabe prejetega nasveta. Strankam bi bilo treba zagotoviti dovolj podrobnosti o več finančnih instrumentih, ki so jih analizirala podjetja. Število in raznolikost finančnih instrumentov, ki jih je treba upoštevati, razen tistih, ki jih zagotovijo investicijsko podjetje ali subjekti, ki so blizu podjetju, bi morala biti sorazmerna s področjem uporabe danega nasveta ter željami in potrebami stranke. Vendar bi morale, ne glede na razpon ponujenih storitev, vse ocene temeljiti na ustreznem številu finančnih instrumentov, ki so na voljo na trgu, da bi se lahko ustrezno upoštevalo, kaj je na voljo na trgu kot alternativa.

(71)

Razpon nasveta, ki ga podajo investicijska podjetja na neodvisni osnovi, lahko sega od širokega in splošnega do strokovnega in specifičnega. Za zagotovitev, da področje uporabe nasveta omogoča pošteno in primerno primerjavo med različnimi finančnimi instrumenti, bi morali investicijski svetovalci, ki se specializirajo za določene kategorije finančnih instrumentov in osredotočajo na merila, ki ne temeljijo na tehnični strukturi samega instrumenta, kot so zelene ali etične naložbe, izpolnjevati nekatere pogoje, če se predstavljajo kot neodvisni svetovalci.

(72)

Če bi se istemu svetovalcu omogočilo, da zagotavlja tako neodvisno svetovanje kot svetovanje, ki ni neodvisno, bi to lahko stranko zmedlo. Za zagotovitev, da stranke razumejo naravo in podlago za investicijsko svetovanje, bi bilo treba določiti tudi nekatere organizacijske zahteve.

(73)

Če investicijsko podjetje stranki zagotovi izvod prospekta, ki je bil sestavljen in objavljen v skladu z Direktivo 2003/71/ES, se to ne bi smelo šteti, kot da je podjetje stranki zagotovilo informacije za namene pogojev poslovanja v skladu z Direktivo 2014/65/EU, ki se nanašajo na kakovost in vsebino takih informacij, če podjetje na podlagi navedene direktive ni odgovorno za informacije, navedene v prospektu.

(74)

Direktiva 2014/65/EU krepi obveznosti investicijskih podjetij, da razkrijejo informacije o vseh stroških in dajatvah, ter razširja te obveznosti na odnose s profesionalnimi strankami in primernimi nasprotnimi strankami. Za zagotovitev, da imajo vse kategorije strank koristi od takšne povečane preglednosti stroškov in dajatev, bi moralo biti investicijskim podjetjem dovoljeno, da se v nekaterih okoliščinah pri opravljanju investicijskih storitev profesionalnim strankam ali primernim nasprotnim strankam s temi strankami dogovorijo o omejitvi natančnih zahtev, določenih v tej uredbi. Vendar to ne bi smelo voditi v neizvajanje obveznosti, ki jih za investicijska podjetja določa člen 24(4) Direktive 2014/65/EU. V zvezi s tem bi investicijska podjetja morala obvestiti profesionalne stranke o vseh stroških in dajatvah, kot so določeni v tej uredbi, kadar se jim zagotavljajo storitve investicijskega svetovanja ali upravljanja portfelja ali kadar, ne glede na opravljeno investicijsko storitev, zadevni finančni instrumenti zajemajo izvedeni finančni instrument. Investicijska podjetja bi morala prav tako obvestiti primerne nasprotne stranke o vseh stroških in dajatvah, kot so določeni v tej uredbi, kadar zadevni finančni instrument ne glede na opravljeno investicijsko storitev zajema izvedeni finančni instrument in je namenjen za razdelitev njihovim strankam. Vendar se lahko v drugih primerih pri opravljanju investicijskih storitev profesionalnim strankam ali primernim nasprotnim strankam investicijska podjetja na zahtevo zadevne stranke na primer dogovorijo, da ne bodo predložila prikaza kumulativnega učinka stroškov na donos ali navedbe zadevne valute in veljavnih menjalnih tečajev ter stroškov, kadar je kateri koli del skupnih stroškov in dajatev izražen v tuji valuti.

(75)

Ob upoštevanju splošne obveznosti ravnanja v skladu z najboljšimi interesi strank in pomembnosti predhodnega obveščanja strank o vseh stroških in dajatvah bi morala biti v sklicu na finančne instrumente, ki se priporočajo ali tržijo, navedena zlasti investicijska podjetja, ki opravljajo storitve investicijskega svetovanja ali upravljanja portfelja, podjetja, ki zagotavljajo splošna priporočila o finančnih instrumentih ali pri opravljanju investicijskih in pomožnih storitev stranki promovirajo nekatere finančne instrumente. To bi na primer veljalo za investicijska podjetja, ki s proizvajalcem produkta ali njegovim izdajateljem sklenejo sporazume za distribucijo ali plasiranje.

(76)

V skladu s splošno obveznostjo, da ravnajo v skladu z najboljšimi interesi strank in ob upoštevanju obveznosti, ki izhajajo iz posebne zakonodaje Unije, ki ureja nekatere finančne instrumente (zlasti enote v kolektivnih naložbenih podjemih ter paketne naložbene produkte za male vlagatelje in zavarovalne naložbene produkte (PRIIP)), bi morala investicijska podjetja razkriti in združiti vse stroške in dajatve, vključno s stroški finančnega instrumenta, v vseh primerih, v katerih so obvezana, da stranki zagotovijo informacije o stroških finančnega instrumenta v skladu z zakonodajo Unije.

(77)

Če investicijska podjetja ne tržijo ali priporočijo finančnega instrumenta ali jim v skladu z zakonodajo Unije strankam ni treba zagotoviti informacij o stroških finančnega instrumenta, morda niso v položaju, da bi lahko upoštevala vse stroške, povezane s tem finančnim instrumentom. Tudi v teh preostalih primerih bi morala investicijska podjetja predhodno obvestiti stranke o stroških in dajatvah, povezanih z investicijsko storitvijo, in ceni pridobitve zadevnega finančnega instrumenta. [Poleg tega bi investicijska podjetja morala izpolnjevati vse druge obveznosti glede zagotavljanja ustreznih informacij o tveganjih zadevnega finančnega instrumenta v skladu s členom 24(4)(b) Direktive 2014/65/EU ali glede naknadne predložitve strankam ustreznih poročil o storitvah, opravljenih v skladu s členom 25(6) Direktive 2014/65/EU, vključno s stroškovnimi elementi.

(78)

Da bi zagotovili, da so stranke seznanjene s stroški in dajatvami, ki bodo nastali, kot tudi, da se takšne informacije ocenijo in primerjajo z različnimi finančnimi instrumenti in/ali investicijskimi storitvami, bi morala investicijska podjetja strankam pravočasno pred opravljanjem storitve zagotoviti jasne in razumljive informacije o vseh stroških in dajatvah. Predhodne informacije o stroških, povezanih s finančnim instrumentom ali pomožno storitvijo, je mogoče zagotoviti na podlagi predvidenega zneska naložbe. Vendar bi morali razkriti stroški in dajatve predstavljati stroške, ki bi jih stranka dejansko imela na podlagi predvidenega zneska naložbe. Na primer, če investicijsko podjetje ponuja vrsto tekočih storitev z različnimi dajatvami, povezanimi s posamezno storitvijo, bi moralo razkriti stroške, povezane s storitvijo, ki jo je stranka naročila. Za naknadna razkritja bi morale informacije v zvezi s stroški in dajatvami odražati dejanski znesek naložbe v času, ko se razkritje pripravi.

(79)

Za zagotovitev, da vlagatelji prejmejo informacije o vseh stroških in dajatvah v skladu s členom 24(4) Direktive 2014/65/EU, bi bilo treba osnovno tržno tveganje razumeti, kot da se nanaša samo na gibanja v vrednosti vloženega kapitala, ki jih povzročijo neposredno gibanja v vrednosti sredstev, ki predstavljajo osnovo. Stroški poslov in tekoče dajatve v zvezi s finančnimi instrumenti bi zato prav tako morali biti vključeni v zahtevano združitev stroškov in dajatev ter bi morali biti ocenjeni na podlagi razumnih predpostavk, čemur se priloži razlaga, da takšne ocene temeljijo na predpostavkah in lahko odstopajo od stroškov in dajatev, ki bodo dejansko nastali. Za dosego istega cilja, torej polnega razkritja, praks, pri katerih pride do pobota stroškov, ne bi smeli izključiti iz obveznosti zagotavljanja informacij o stroških in dajatvah. Razkritje stroškov in dajatev podpira načelo, da je treba razkriti vsako razliko med ceno pozicije za podjetje in ustrezno ceno za stranko, vključno s pribitki in odbitki.

(80)

Medtem ko bi morala investicijska podjetja združiti vse stroške in dajatve v skladu s členom 24(4) Direktive 2014/65/EU in strankam zagotoviti skupne stroške, izražene kot denarni znesek in kot odstotek, bi investicijskim podjetjem moralo biti poleg tega tudi dovoljeno, da strankam ali potencialnim strankam zagotovijo ločene podatke, ki zajemajo združene začetne stroške in dajatve, tekoče stroške in dajatve ter združene izstopne stroške.

(81)

Investicijska podjetja, ki razdeljujejo finančne instrumente, v zavezi s katerimi ni na voljo dovolj informacij o stroških in dajatvah, bi morala dodatno obvestiti svoje stranke o teh stroških ter o vseh drugih stroških in povezanih dajatvah v zvezi z opravljanjem investicijskih storitev v povezavi s temi finančnimi instrumenti, da se zaščitijo pravice strank do polnega razkritja stroškov in dajatev. To bi na primer veljajo za investicijska podjetja, ki distribuirajo enote v kolektivnih naložbenih podjemih, za katere na primer oddelki v podjetjih za upravljanje KNPVP niso predložili stroškov poslovanja. V takih primerih bi morala investicijska podjetja za pridobitev ustreznih informacij stopiti v stik s podjetji za upravljanje KNPVP.

(82)

Da bi se za stranke sčasoma izboljšala preglednost nad povezanimi stroški njihovih naložb in donosnostjo njihovih naložb glede na povezane stroške in dajatve, bi bilo prav tako treba zagotoviti redna naknadna razkritja, kadar investicijska podjetja imajo ali so imela med letom tekoče razmerje s stranko. Naknadno razkritje vseh ustreznih stroškov in dajatev bi moralo biti prilagojeno posameznemu primeru. Naknadna redna razkritja se lahko opravijo na podlagi obstoječih obveznosti poročanja, kot so obveznosti za podjetja, ki zagotavljajo izvršitev naročil, ki niso upravljanje portfelja, upravljanje portfelja ali imetništvo finančnih instrumentov ali sredstev stranke.

(83)

Informacije, ki jih mora dati investicijsko podjetje strankam v zvezi s stroški in povezanimi dajatvami, vključujejo informacije o ureditvah za plačilo ali za izvajanje sporazuma za opravljanje investicijskih storitev ali katerega koli drugega sporazuma v zvezi s finančnim instrumentom, ki se ponuja. Za ta namen bo ureditev za plačilo ponavadi pomembna takrat, ko se pogodba o finančnem instrumentu zaključi z denarno poravnavo. Ureditev za izvajanje je ponavadi pomembna, če ob zaključku finančni instrument zahteva izročitev delnic, obveznic, nakupnega bona, plemenite kovine ali drugega instrumenta ali blaga.

(84)

Določiti je treba različne zahteve za izvedbo presoje primernosti iz člena 25(2) Direktive 2014/65/EU in presoje ustreznosti iz člena 25(3) navedene direktive. Ti preskusi imajo različno področje uporabe, kar zadeva investicijske storitve, na katere se nanašajo, ter različne funkcije in značilnosti.

(85)

Investicijska podjetja bi morala v poročilo o primernosti vključiti in stranke opozoriti na informacije o tem, ali je verjetno, da bodo priporočene storitve ali instrumenti od neprofesionalne stranke zahtevali, da zaprosi za redni pregled njihovih ureditev. To vključuje situacije, ko bo stranka verjetno želela nasvet za uskladitev portfelja naložb s prvotno priporočeno porazdelitvijo, kadar obstaja verjetnost, da bi portfelj lahko odstopal od ciljne porazdelitve sredstev.

(86)

Da bi se upošteval razvoj trga in zagotovila ista raven zaščite vlagateljev, bi bilo treba razjasniti, da bi investicijska podjetja morala ostati odgovorna za izvedbo presoj primernosti, kadar se storitve investicijskega svetovanja ali upravljanja portfelja v celoti ali delno opravljajo prek avtomatiziranega ali polavtomatiziranega sistema.

(87)

V skladu z zahtevo po presoji primernosti iz člena 25(2) Direktive 2014/65/EU, bi bilo treba pojasniti, da bi investicijska podjetja morala opraviti presojo primernosti ne le v povezavi s priporočili za nakup finančnega instrumenta, ampak za vse odločitve glede trgovanja, vključno glede nakupa, zadržanja ali prodaje naložbe.

(88)

Za namene člena 25(2) Direktive 2014/65/EU je posel lahko neprimeren za stranko ali potencialno stranko zaradi tveganj povezanih finančnih instrumentov, vrste posla, značilnosti naročila ali pogostosti trgovanja. Številni posli so lahko primerni, kadar se obravnavajo posamezno, medtem ko postanejo neprimerni, če se priporočila ali odločitve za trgovanje sprejemajo tako pogosto, da to ni v najboljšem interesu stranke. Pri upravljanju portfelja je posel lahko neprimeren tudi, če bi zaradi njega postal neprimeren portfelj.

(89)

Priporočilo ali zahtevek ali nasvet, ki ga upravitelj portfelja da stranki, naj ta podeli ali spremeni pooblastilo upravitelja portfelja, v katerem so določene omejitve glede uporabe lastne presoje upravitelja portfelja, bi se moralo šteti kot priporočilo v smislu člena 25(2) Direktive 2014/65/EU.

(90)

Da se zagotovi pravna varnost in strankam omogoči boljše razumevanje narave opravljenih storitev, bi morala investicijska podjetja, ki opravljajo investicijske ali pomožne storitve strankam, s stranko podpisati osnovni pisni sporazum, v katerem so določene osnovne pravice in obveznosti podjetja in stranke.

(91)

Ta uredba ne bi smela zahtevati, da pristojni organi odobrijo vsebino osnovnega sporazuma med investicijskim podjetjem in njegovimi strankami. Hkrati pa jim tega tudi ne preprečuje, če je za vsako tako odobritev dovolj, da podjetje izpolnjuje obveznosti iz Direktive 2014/65/EU glede poštenega, pravičnega in strokovnega poslovanja v skladu z najboljšimi interesi strank, ter da pripravi dokument, v katerem so navedene pravice in obveznosti investicijskih podjetij in njihovih strank ter drugi pogoji, po katerih bodo podjetja opravljala storitve za stranke.

(92)

Evidence, ki jih mora hraniti investicijsko podjetje, bi morale biti prilagojene vrsti poslovanja in razponu opravljenih investicijskih storitev in dejavnosti, če so izpolnjene obveznosti vodenja evidenc iz Direktive 2014/65/EU, Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (11), Uredbe (EU) št. 596/2014, Direktive 2014/57/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12) ter te uredbe ter so pristojni organi zmožni izpolnjevati svoje nadzorne naloge in izvajati izvršilne ukrepe, da bi zagotovili tako zaščito vlagateljev kot celovitost trga.

(93)

Glede na pomen poročil in rednih sporočil vsem strankam in razširitev člena 25(6) Direktive 2014/65/EU na odnos s primernimi nasprotnimi strankami bi zahteve glede poročanja iz te uredbe morale veljati za vse kategorije strank. Ob upoštevanju narave stikov s primernimi nasprotnimi strankami bi moralo biti investicijskim podjetjem dovoljeno, da sklepajo sporazume, ki določajo vsebino in časovni razpored poročanja, ki se razlikujeta od tistih, ki veljajo za neprofesionalne in profesionalne stranke.

(94)

V primerih, ko se od investicijskega podjetja, ki opravlja storitve upravljanja portfelja, zahteva, da strankam ali potencialnim strankam zagotovi informacije o vrstah finančnih instrumentov, ki se lahko vključijo v portfelj stranke, in o vrstah poslov, ki se lahko opravljajo s takimi instrumenti, mora biti v teh informacijah ločeno navedeno, ali bo investicijsko podjetje pooblaščeno za vlaganje v finančne instrumente, ki niso uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu, izvedene finančne instrumente ali v nelikvidne ali zelo nestanovitne instrumente; ali za izvajanje kratkih prodaj, nakupov z izposojenimi sredstvi, poslov financiranja z vrednostnimi papirji ali katerih koli drugih poslov, ki vključujejo dodatna plačila, deponiranje zavarovanja s premoženjem ali valutno tveganje.

(95)

Stranke bi morale biti obveščene o uspešnosti njihovega portfelja in zmanjšanju vrednosti njihovih začetnih naložb. Pri upravljanju portfelja bi moral biti ta sprožilec določen pri 10-odstotnem zmanjšanju vrednosti in pozneje pri večkratnikih 10 % skupne vrednosti celotnega portfelja ter ne bi smel veljati za posamezne deleže.

(96)

Za namene obveznosti poročanja v zvezi z upravljanjem portfelja bi moral posel s pogojnimi obveznostmi zajemati vsakršno dejansko ali potencialno obveznost za stranko, ki presega stroške nakupa instrumenta.

(97)

Za namene določb o poročanju strankam se sklic na vrsto naročila razume kot sklic na njegov status kot naročilo z omejitvijo, tržno naročilo ali druga posebna vrsta naročila.

(98)

Za namene določb o poročanju strankam se sklic na vrsto naročila razume kot sklic na naročila za vpis vrednostnih papirjev ali za uveljavljanje pravic iz opcije ali podobno naročilo stranke.

(99)

Pri določanju politike izvrševanja naročil v skladu s členom 27(4) Direktive 2014/65/EU bi investicijsko podjetje moralo določiti relativen pomen dejavnikov iz člena 27(1) navedene direktive ali vsaj vzpostaviti postopek, po katerem določa relativen pomen teh dejavnikov, tako da lahko svojim strankam zagotovi najboljše možne rezultate. Za uresničitev navedene politike bi investicijsko podjetje moralo izbrati mesta izvrševanja, ki mu omogočajo trdno podlago za doseganje najboljšega možnega rezultata pri izvrševanju naročil strank. Za izpolnitev pravne obveznosti najboljše izvršitve investicijska podjetja pri uporabi meril za najboljšo izvršitev za profesionalne stranke za posle financiranja z vrednostnimi papirji navadno ne bodo uporabila istega mesta izvrševanja kot za druge posle. To pa zato, ker se posli financiranja z vrednostnimi papirji uporabljajo kot vir financiranja, za katerega velja obveznost, da bo posojilojemalec na določen datum v prihodnosti vrnil vrednostne papirje enake vrednosti, poleg tega pogoje poslov financiranja z vrednostnimi papirji navadno dvostransko določita nasprotni stranki pred izvršitvijo. Zato je izbira mest izvrševanja za posle financiranja z vrednostnimi papirji bolj omejena kot za druge posle, saj je odvisna od posebnih pogojev, ki jih vnaprej določita nasprotni stranki, ter od tega, ali na teh mestih izvrševanja obstaja specifično povpraševanje po zadevnih finančnih instrumentih. Posledično bi bilo treba pri politiki izvrševanja naročil, ki jo vzpostavijo investicijska podjetja, upoštevati zlasti značilnosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji, poleg tega bi bilo treba ločeno navesti mesta izvrševanja, ki se uporabljajo za posle financiranja z vrednostnimi papirji. Investicijsko podjetje bi moralo uporabljati politiko izvrševanja naročil za vsako naročilo stranke, ki ga izvede, da bi doseglo najboljše možne rezultate za stranko v skladu z navedeno politiko.

(100)

Za zagotovitev, da investicijska podjetja, ki posredujejo ali oddajajo naročila strank v izvršitev drugim subjektom, delujejo v najboljšem interesu svojih strank v skladu s členom 24(1) Direktive 2014/65/EU in členom 24(4) Direktive 2014/65/EU, v skladu s katerim morajo strankam zagotoviti ustrezne informacije o podjetju in njegovih storitvah, bi morala investicijska podjetja strankam zagotoviti ustrezne informacije o najboljših petih subjektih za vsak razred finančnih instrumentov, za katerega posredujejo ali oddajajo naročilo stranke, ter informacije o kakovosti izvrševanja v skladu s členom 27(6) Direktive 2014/65/EU in ustreznimi izvedbenimi ukrepi. Investicijska podjetja, ki naročila posredujejo ali oddajajo v izvršitev drugim subjektom, lahko izberejo zgolj en subjekt za izvrševanje samo, če lahko dokažejo, da jim to omogoča stalno zagotavljanje najboljšega možnega rezultata za njihove stranke, in če lahko utemeljeno pričakujejo, da jim bo izbrani subjekt omogočil rezultate za stranke, ki so vsaj enako dobri kot rezultati, ki bi jih lahko utemeljeno pričakovali pri uporabi drugih subjektov za izvrševanje. Ta razumna pričakovanja bi morala biti podprta z ustreznimi podatki, objavljenimi v skladu s členom 27 Direktive 2014/65/EU, ali notranjimi analizami, ki jih opravijo ta investicijska podjetja.

(101)

Za zagotovitev, da investicijsko podjetje pri izvrševanju naročila neprofesionalne stranke brez posebnih navodil stranke doseže za stranko najboljši možni rezultat, bi moralo podjetje upoštevati tudi vse dejavnike, ki mu bodo omogočali doseči najboljši možni rezultat glede na skupno nadomestilo, ki je sestavljeno iz cene finančnega instrumenta in stroškov, povezanih z izvršitvijo. Hitrost, verjetnost izvršitve in poravnave, velikost in narava naročila, učinek trga in vsi drugi implicitni stroški posla imajo lahko prednost pred neposredno ceno in stroški samo, če so nujni za doseganje najboljšega možnega rezultata za neprofesionalno stranko z vidika upoštevanja vseh dejavnikov.

(102)

Če investicijsko podjetje izvrši naročilo po specifičnih navodilih stranke, bi se moralo šteti, da je izpolnilo svoje obveznosti najboljše izvršitve samo za tisti del ali vidik naročila, na katerega se nanašajo navodila stranke. Če je stranka dala specifična navodila, ki zajemajo samo en del ali vidik naročila, se ne bi smelo šteti, da je investicijsko podjetje zaradi tega oproščeno obveznosti najboljše izvršitve za kateri koli drugi del ali vidik naročila stranke, ki ni zajet v taka navodila. Investicijsko podjetje stranke ne bi smelo pripraviti do tega, da mu da navodilo, naj izvrši naročilo na določen način, s tem da stranki izrecno navede ali implicitno predlaga vsebino navodila, kadar bi se moralo to podjetje utemeljeno zavedati, da mu tako navodilo verjetno ne bo omogočilo doseči najboljših možnih rezultatov za navedeno stranko. Vendar pa to podjetju ne bi smelo preprečiti, da stranko pozove, naj izbere med dvema ali več navedenimi mesti trgovanja, če so navedena mesta skladna s politiko podjetja za izvrševanje naročil.

(103)

Poslovanje investicijskega podjetja s strankami za svoj račun bi se moralo šteti kot izvrševanje naročil strank, zato zanj veljajo zahteve iz Direktive 2014/65/EU in te uredbe, zlasti pa obveznosti v zvezi z najboljšo izvršitvijo. Če pa investicijsko podjetje stranki zagotovi ponudbo in navedena ponudba izpolnjuje obveznosti investicijskega podjetja iz člena 27(1) Direktive 2014/65/EU ter če podjetje ponudbo izvrši takrat, ko je ta predložena, potem bi moralo podjetje izpolnjevati te iste obveznosti, če svojo ponudbo izvrši potem, ko jo stranka sprejme, pod pogojem, da ob upoštevanju spremenljivih pogojev na trgu in časa, ki je potekel od predložitve ponudbe do sprejetja ponudbe, ponudba ni očitno zastarela.

(104)

Obveznost doseganja najboljših možnih rezultatov pri izvrševanju naročil strank velja za vse vrste finančnih instrumentov. Glede na razlike v strukturah trga ali strukturi finančnih instrumentov je morda težko določiti in uporabljati enoten standard in postopek za najboljšo izvršitev, ki bi bil veljaven in učinkovit za vse razrede instrumentov. Obveznosti najboljše izvršitve bi torej morale veljati na način, ki upošteva različne okoliščine, povezane z izvrševanjem naročil za posebne vrste finančnih instrumentov. Na primer, posli v zvezi s po meri prilagojenimi finančnimi instrumenti OTC, ki se opravljajo na podlagi enkratnega pogodbenega razmerja, prilagojenega okoliščinam stranke in investicijskega podjetja, z vidika najboljše izvršitve morda niso primerljivi s posli, povezanimi z delnicami, s katerimi se trguje na centraliziranih mestih izvrševanja. [Ker velja obveznost najboljše izvršitve za vse finančne instrumente ne glede na to, ali se z njimi trguje na mestih trgovanja ali na prostem trgu (OTC), bi morala investicijska podjetja zbrati ustrezne podatke o trgu, da bi preverila, ali je stranki ponujena cena na prostem trgu poštena in izpolnjuje obveznost najboljše izvršitve.

(105)

Določbe te uredbe v zvezi s politiko izvrševanja naročil ne posegajo v splošno obveznost investicijskega podjetja iz člena 27(7) Direktive 2014/65/EU, ki določa, da mora podjetje spremljati učinkovitost svoje ureditve izvrševanja naročil in politike izvrševanja naročil ter redno ocenjevati mesta izvrševanja iz politike izvrševanja naročil.

(106)

Ta uredba ne bi smela zahtevati podvajanja prizadevanj za najboljšo izvršitev med investicijskim podjetjem, ki opravlja storitev sprejemanja in posredovanja naročila ali upravljanja portfelja, in katerim koli investicijskim podjetjem, kateremu navedeno investicijsko podjetje posreduje svoja naročila za izvršitev.

(107)

Obveznost najboljše izvršitve iz Direktive 2014/65/EU zahteva, da investicijska podjetja sprejmejo vse zadostne ukrepe, da dosežejo najboljši možni rezultat za svoje stranke. Kakovost izvršitve, ki vključuje vidike, kot sta hitrost in verjetnost izvršitve (kot je stopnja izpolnitve) ter razpoložljivost in pogostost izboljšanja cen, je pomemben dejavnik pri doseganju najboljše izvršitve. Razpoložljivost, primerljivost in konsolidacija podatkov o kakovosti izvršitve, ki se opravi na različnih mestih izvršitve, so ključne pri omogočanju investicijskim podjetjem in vlagateljem, da opredelijo tista mesta izvršitve, ki zagotavljajo najboljšo kakovost izvršitve za svoje stranke. Da bi stranki zagotovila najboljšo izvršitev, bi investicijska podjetja morala primerjati in analizirati zadevne podatke, vključno s podatki, ki so jih v skladu s členom 27(3) Direktive 2014/65/EU dala na razpolago javnosti, ter s tem povezane izvedbene ukrepe.

(108)

Investicijska podjetja, ki izvršujejo naročila, bi lahko v svojo politiko vključila eno samo mesto izvrševanja samo, kadar lahko dokažejo, da jim to ves čas omogoča najboljše izvrševanje za njihove stranke. Investicijska podjetja bi morala izbrati eno samo mesto izvrševanja samo, kadar lahko razumno pričakujejo, da jim bo izbrano mesto izvrševanja omogočilo, da za stranke dosežejo rezultate, ki so vsaj tako dobri kot rezultati, ki jih lahko razumno pričakujejo na drugih mestih izvrševanja. Ta razumna pričakovanja morajo biti podprta z ustreznimi podatki, objavljenimi v skladu z določbami člena 27 Direktive 2014/65/EU, ali drugimi notranjimi analizami, ki jih opravijo podjetja.

(109)

Ponovna alokacija poslov bi se morala obravnavati kot škodljiva za stranko, če bi zaradi navedene ponovne alokacije investicijsko podjetje ali katera koli stranka dobila nepošteno prednost.

(110)

Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 596/2014 se naročil strank za namene določb te uredbe v zvezi z obravnavanjem naročil strank ne bi smelo obravnavati kot sicer primerljivih, če so prejeta prek različnih medijev in jih ne bi bilo mogoče obravnavati zaporedoma. Če investicijsko podjetje kakor koli uporabi informacije v zvezi s tekočim naročilom stranke za poslovanje za svoj račun s finančnimi instrumenti, na katere se nanaša naročilo stranke, ali s sorodnimi finančnimi instrumenti, se šteje, da so informacije zlorabljene. Samo dejstvo, da se vzdrževalci trga ali organi, pooblaščeni, da nastopajo kot nasprotne stranke, omejijo na opravljanje svojih zakonitih dejavnosti kupovanja in prodaje finančnih instrumentov, ali da se osebe, pooblaščene za izvrševanje naročil v imenu tretjih oseb, omejijo na vestno izvajanje naročil, se samo po sebi ne bi smelo šteti kot zloraba informacij.

(111)

Pri presoji, ali trg izpolnjuje zahteve iz točke (a) člena 33(3) Direktive 2014/65/EU, da je vsaj 50 % izdajateljev, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na tem trgu, malih in srednjih podjetij (MSP), bi morali pristojni organi uporabiti prožen pristop za trge brez predhodne zgodovine delovanja, novo ustanovljene MSP, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje manj kot tri leta, in izdajatelje izključno nelastniških finančnih instrumentov.

(112)

Glede na raznolikost operativnih modelov obstoječih MTF, ki so osredotočeni na MSP v Uniji, ter za zagotovitev uspešnosti nove kategorije zagonskega trga MSP je primerno zagonskim trgom MSP odobriti ustrezno stopnjo prožnosti pri ocenjevanju ustreznosti izdajateljev, ki jih bodo uvrstili na svoje mesto. V vsakem primeru zagonski trg MSP ne bi smel imeti pravil, ki nalagajo večja bremena izdajateljem, kot jih pravila, ki veljajo za izdajatelje na reguliranih trgih.

(113)

V zvezi z vsebino dokumenta o uvrstitvi, ki ga mora izdajatelj predložiti ob začetni uvrstitvi njegovih vrednostnih papirjev v trgovanje na zagonskem trgu MSP, kadar zahteva po objavi prospekta v skladu z Direktivo 2003/71/ES ne velja, je primerno, da pristojni organi ohranijo diskrecijo za presojo, ali pravila, ki jih je določil upravljavec zagonskega trga MSP, zadevajo ustrezne informacije vlagateljev. Medtem ko bi za informacije, navedene v dokumentu o uvrstitvi, moral biti v celoti odgovoren izdajatelj, bi moral upravljavec zagonskega trga MSP opredeliti, kako ustrezno pregledati dokument o uvrstitvi. To ne bi smelo nujno zajemati uradne odobritve s strani pristojnega organa ali upravitelja.

(114)

Objava letnih in polletnih računovodskih poročil, ki jih objavijo izdajatelji, predstavlja ustrezen minimalni standard preglednosti, ki je skladen s prevladujočo najboljšo prakso na obstoječih trgih, osredotočenih na MSP. Glede vsebine računovodskih poročil bi moral imeti upravljavec zagonskega trga MSP pravico, da predpiše, da morajo izdajatelji, s katerih finančnimi instrumenti se trguje na njegovem mestu, uporabljati mednarodne standarde računovodskega poročanja ali standarde računovodskega poročanja, ki jih dovoljujejo lokalni zakoni in predpisi, ali oboje. Roki za objavo finančnih poročil bi morali biti manj strogi, kot so roki, ki jih predpisuje Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13), saj so manj strogi finančni okviri primernejši za potrebe in okoliščine MSP.

(115)

Ker bi pravila o razširjanju informacij o izdajateljih na reguliranih trgih iz Direktive 2004/109/ES preveč obremenjevala izdajatelje na zagonskih trgih MSP, je primerno, da spletno mesto upravljavca zagonskega trga MSP postane stičišče za vlagatelje, ki iščejo informacije o izdajateljih, s katerih instrumenti se trguje na tem mestu. Objava na spletnem mestu upravljavca zagonskega trga MSP se lahko izvede z zagotovitvijo neposredne povezave do spletnega mesta izdajatelja, kadar so informacije objavljene tam, če povezava vodi neposredno na ustrezni del spletnega mesta izdajatelja, kjer lahko vlagatelji enostavno najdejo zakonsko predpisane informacije.

(116)

Potrebno je dodatno opredeliti, kdaj bi začasna ustavitev trgovanja s finančnim instrumentom ali njegov umik iz trgovanja verjetno precej škodovala interesu vlagatelja ali pravilnemu delovanju trga. Konvergenca na tem področju je potrebna za zagotovitev, da udeleženci na trgu v državah članicah, kjer je bilo trgovanje s finančnimi instrumenti začasno ustavljeno ali so bili finančni instrumenti umaknjeni, niso v slabšem položaju v primerjavi z udeleženci na trgu v drugi državi članici, kjer trgovanje še vedno poteka.

(117)

Za zagotovitev potrebne ravni konvergence je primerno pripraviti seznam okoliščin, ki predstavljajo precejšnjo škodo za interes vlagatelja in za pravilno delovanje trga, ki bi lahko bile podlaga za odločitev nacionalnih pristojnih organov, upravljavca trga, ki upravlja reguliran trg, investicijskega podjetja ali upravljavca trga, ki upravlja MTF ali OTF, da ne zahtevajo začasne ustavitve trgovanja s finančnim instrumentom ali njegovega umika iz trgovanja oziroma da ne upoštevajo obvestila o tem. Primerno je, da takšen seznam ni izčrpen, saj bo tako nacionalnim pristojnim organom zagotovil okvir za uporabo lastne presoje ter jim bo puščal potrebno stopnjo prožnosti pri presoji posameznih primerov.

(118)

Člena 31(2) in 54(2) Direktive 2014/65/EU zahtevata, da investicijska podjetja in upravljavci trga, ki upravljajo MTF ali OTF, ter upravljavci reguliranih trgov v določenih okoliščinah nemudoma obvestijo svoje pristojne nacionalne organe. Ta zahteva je namenjena za zagotovitev, da lahko nacionalni pristojni organi izpolnijo svoje regulativne naloge in so pravočasno obveščeni o zadevnih incidentih, ki bi lahko imeli negativen učinek na delovanje in celovitost trgov. Informacije, prejete od upravljavcev mest trgovanja, bi nacionalnim pristojnim organom morale omogočiti, da prepoznajo in ocenijo tveganja za trge in njihove udeležence ter se ustrezno odzovejo in po potrebi ukrepajo.

(119)

Primerno je pripraviti neizčrpen seznam pomembnih okoliščin, v katerih je mogoče predpostavljati večje kršitve pravil mesta trgovanja, pogoje trgovanja, ki motijo delovanje trga, ali motnje v sistemu v zvezi s finančnim instrumentom, kar torej sproži obveznost za upravljavce mest trgovanja, da nemudoma obvestijo svoje pristojne organe, kot je določeno v členih 31(2) in 54(2) Direktive 2014/65/EU. V ta namen bi bilo treba sklic na „pravila mesta trgovanja“ razumeti v širšem smislu in bi moral zajemati vsa pravila, stališča in odredbe kot tudi splošne pogoje pogodbenih sporazumov med mestom trgovanja in njegovimi udeleženci, v katerih so navedeni pogoji za trgovanje in uvrstitev na mesto trgovanja.

(120)

V zvezi z ravnanjem, ki lahko kaže na nesprejemljivo ravnanje v okviru Uredbe (EU) št. 596/2014, je prav tako primerno pripraviti neizčrpen seznam znakov trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije, ki bi jih upravljavec mesta trgovanja moral upoštevati pri preverjanju poslov ali naročil za trgovanje, da bi ugotovil, ali velja obveznost obveščanja zadevnega nacionalnega pristojnega organa, kot je določeno v členih 31(2) in 54(2) Direktive 2014/65/EU. V ta namen bi moral sklic na „naročilo za trgovanje“ zajemati vse vrste naročil, vključno z začetnimi naročili, spremembami, posodobitvami in preklici naročil, ne glede na to, ali so bila izvršena, in ne glede na sredstva, ki so bila uporabljena za dostop do mesta trgovanja.

(121)

Seznam znakov trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije ne bi smel biti niti izčrpen niti ne bi smel nujno kazati na zlorabo trga ali poskus zlorabe trga, saj ni nujno, da bi vsak od znakov sam po sebi pomenil zlorabo trga ali poskus zlorabe trga. Posle ali naročila za trgovanje, ki kažejo enega ali več znakov, se lahko izvaja iz upravičenih razlogov ali v skladu s pravili mesta trgovanja.

(122)

Za zagotovitev preglednosti zainteresiranim stranem na trgu, pri čemer se hkrati preprečuje zloraba trga in ohranja zaupnost identitete imetnikov pozicij, bi zahteva po objavi tedenskega poročila s skupnimi pozicijami za pozicije iz člena 58(1)(a) Direktive 2014/65/EU morala veljati le za pogodbe, s katerimi trguje določeno število oseb, nad določenim obsegom, kot je določeno v tej uredbi.

(123)

Za zagotovitev, da se podatki o trgu zagotovijo ob razumnih poslovnih pogojih in na enoten način po vsej Uniji, ta uredba določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati APA in CTP. Ti pogoji temeljijo na cilju zagotoviti, da je obveznost zagotavljanja podatkov o trgu ob razumnih poslovnih pogojih dovolj jasna, da omogoči učinkovito in enotno uporabo, pri čemer se upoštevajo različni modeli poslovanja in strukture stroškov ponudnikov podatkov.

(124)

Za zagotovitev, da so nadomestila za podatke o trgu določena na razumni ravni, je za izpolnitev obveznosti zagotovitve podatkov o trgu ob razumnih poslovnih pogojih potrebno, da so cene v razumnem obsegu sorazmerne s stroški priprave in razširjanja teh podatkov. Zato bi ponudniki podatkov morali, brez poseganja v izvajanje pravil o konkurenci, določiti svoja nadomestila na podlagi svojih stroškov, pri čemer se jim omogoči, da prejmejo razumno maržo na podlagi dejavnikov, kot so stopnja dobička iz poslovanja, donos glede na stroške, donos iz poslovnih sredstev in donos iz kapitala. Kadar imajo ponudniki podatkov skupne stroške za zagotavljanje podatkov in opravljanje drugih storitev, lahko stroški zagotavljanja podatkov vključujejo ustrezen delež stroškov, ki izhajajo iz drugih povezanih opravljenih storitev. Ker je specifikacija točnih stroškov zelo kompleksna, bi bilo namesto tega potrebno opredeliti metodologije dodeljevanja in razporejanja stroškov ter pustiti, da o specifikaciji teh stroškov presodijo ponudniki podatkov o trgu.

(125)

Podatki o trgu bi morali biti zagotovljeni na nediskriminatorni podlagi, ki zahteva, da se vsem strankam, ki se uvrščajo v isto kategorijo glede na objavljena objektivna merila, ponudi tako enaka cena kot tudi enaki drugi pogoji.

(126)

Da bi se uporabnikom podatkov omogočilo, da pridobijo podatke o trgu, ne da bi morali kupiti druge storitve, bi bilo treba podatke o trgu ponuditi ločeno od drugih storitev. Za preprečitev, da se uporabnikom podatkov več kot enkrat zaračuna za iste podatke o trgu, kadar kupujejo podatke pri različnih distributerjih podatkov o trgu, bi bilo treba podatke o trgu ponuditi za vsakega uporabnika posebej, razen če bi bilo to nesorazmerno s stroški takšne prakse z vidika razpona in obsega podatkov o trgu, ki jih zagotavljata APA in CTP.

(127)

Da se uporabnikom podatkov in pristojnim organom omogoči, da učinkovito presodijo, ali se podatki o trgu zagotavljajo ob razumnih poslovnih pogojih, je treba javnosti razkriti vse bistvene pogoje za njihovo zagotavljanje. Ponudniki podatkov bi zato morali razkriti informacije o svojih nadomestilih in vsebini podatkov o trgu kot tudi o metodologijah obračunavanja stroškov, ki jih uporabijo za opredelitev svojih stroškov, ne da bi pri tem razkrili svoje dejanske stroške.

(128)

Primerno je določiti merila za določanje, kdaj so dejavnosti reguliranega trga, MTF ali OTF v državi članici gostiteljici znatnega pomena, da bi preprečili nastanek obveznosti za mesto trgovanja, da sodeluje z več kot enim pristojnim organom, ali da ga nadzira več kot en pristojni organ, kadar to ne bi bilo nujno v skladu z Direktivo 2014/65/EU. Za MTF in OTF je primerno, da se samo MTF in OTF s precejšnjim tržnim deležem obravnavajo kot znatno pomembni, tako da vsaka premestitev ali pridobitev gospodarsko nepomembnega MTF ali OTF samodejno ne sproži vzpostavitve ureditev sodelovanja iz člena 79(2) Direktive 2014/65/EU.

(129)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in načela, priznane v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Zato bi bilo treba to uredbo razlagati in uporabljati v skladu s pravicami in načeli, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude, pravico do varstva potrošnikov ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča. Pri vsaki obdelavi osebnih podatkov na podlagi te uredbe bi se morale spoštovati temeljne pravice, vključno s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja in pravico do varstva osebnih podatkov iz členov 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, taka obdelava pa mora biti v skladu z Direktivo 95/46/ES in Uredbo (ES) št. 45/2001.

(130)

Z ESMA, ustanovljeno z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (14), je bilo opravljeno posvetovanje za strokovno svetovanje.

(131)

Da se pristojnim organom in investicijskim podjetjem omogoči dovolj časa za prilagoditev na nove zahteve iz te uredbe, da jih bodo lahko učinkovito uporabljali, bi bilo treba začetek uporabe te uredbe uskladiti z datumom začetka uporabe Direktive 2014/65/EU –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Poglavje II, oddelki 1 do 4, člen 59(4), člen 60, oddelka 6 in 8 poglavja III ter, kolikor zadevajo navedene določbe, poglavje I, oddelek 9 poglavja III in poglavje IV te uredbe se uporabljajo za družbe za upravljanje v skladu s členom 6(4) Direktive 2009/65/ES ter členom 6(6) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (15).

2.   V zvezi z vsemi zahtevami iz člena 1(3) in 1(4) Direktive 2014/65/EU ter njihovimi izvedbenimi določbami iz te uredbe sklicevanja na investicijska podjetja zajemajo kreditne institucije, sklicevanja na finančne instrumente pa strukturirane vloge.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„zadevna oseba“ v zvezi z investicijskim podjetjem pomeni:

(a)

direktorja, partnerja ali enakovredno osebo, poslovodjo ali vezanega zastopnika podjetja;

(b)

direktorja, partnerja ali enakovredno osebo ali poslovodjo vezanega zastopnika podjetja;

(c)

zaposlenega v podjetju ali njegovega vezanega zastopnika ter vsako drugo fizično osebo, katere storitve so na voljo podjetju ali so pod nadzorom podjetja ali njegovega vezanega zastopnika, ki se ukvarja z opravljanjem investicijskih storitev in dejavnosti podjetja;

(d)

fizično osebo, ki se neposredno ukvarja z izvajanjem storitev za investicijsko podjetje ali za njegove vezane zastopnike na podlagi dogovora o zunanjem izvajanju investicijskih storitev in dejavnosti podjetja;

2.

„finančni analitik“ pomeni zadevno osebo, ki pripravlja vsebino investicijske raziskave;

3.

„zunanje izvajanje“ pomeni dogovor v kakršni koli obliki med investicijskim podjetjem in ponudnikom storitev, v skladu s katerim ponudnik storitev v imenu investicijskega podjetja izvaja proces, storitev ali dejavnost, ki bi jo sicer investicijsko podjetje izvajalo samo;

3a.

„oseba, s katero je zadevna oseba v sorodstvenem razmerju“ pomeni:

(a)

zakonca zadevne osebe ali partnerja navedene osebe, ki se po nacionalni zakonodaji šteje za enakovrednega zakoncu;

(b)

vzdrževanega otroka ali pastorka zadevne osebe;

(c)

katerega koli drugega sorodnika zadevne osebe, ki je na datum zadevnega osebnega posla vsaj eno leto živel v istem gospodinjstvu z zadevno osebo;

4.

„posel financiranja z vrednostnimi papirji“ pomeni posel financiranja z vrednostnimi papirji, kot je opredeljen v členu 3(11) Uredbe (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta (16);

5.

„prejemek“ pomeni vse oblike plačil oziroma finančnih ali nefinančnih koristi, ki jih podjetja neposredno ali posredno zagotovijo zadevnim osebam pri izvajanju investicijskih ali pomožnih dejavnosti za stranke;

6.

„blago“ pomeni kakršno koli blago zamenljivega značaja, ki ga je možno izročiti, vključno s kovinami ter njihovimi rudami in zlitinami, kmetijskimi proizvodi in viri energije, kot je električna energija.

Člen 3

Pogoji, ki se uporabljajo za zagotavljanje informacij

1.   Če se za namene te uredbe zahteva zagotovitev informacij na trajnem nosilcu podatkov, kot je opredeljen v točki 62 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, imajo investicijska podjetja pravico, da navedene informacije zagotovijo na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, samo če:

(a)

je zagotavljanje informacij na navedenem nosilcu podatkov primerno glede na okoliščine, v katerih poteka ali bo potekalo poslovanje med podjetjem in stranko; in

(b)

če ima oseba, ki se ji morajo zagotoviti informacije, možnost izbire med informacijami na papirju ali na navedenem drugem trajnem nosilcu podatkov ter izrecno izbere informacije na navedenem drugem nosilcu.

2.   Če na podlagi členov 46, 47, 48, 49, 50 ali člena 66(3) te uredbe investicijsko podjetje stranki zagotovi informacije prek spletnega mesta in če navedene informacije niso naslovljene osebno na stranko, investicijska podjetja zagotovijo, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

zagotavljanje informacij v navedeni obliki je primerno glede na okoliščine, v katerih poteka ali bo potekalo poslovanje med podjetjem in stranko;

(b)

stranka se mora izrecno strinjati z zagotavljanjem informacij v navedeni obliki;

(c)

stranka mora biti elektronsko obveščena o naslovu spletne strani ter mestu na spletni strani, kjer ima dostop do informacij;

(d)

informacije morajo biti redno posodobljene;

(e)

informacije morajo biti ves čas dostopne prek navedene spletne strani toliko časa, kot se razumno pričakuje, da jih bo stranka potrebovala.

3.   Za namene tega člena se zagotavljanje informacij z elektronskimi komunikacijami šteje za primerno za okoliščine, v katerih poteka ali bo potekalo poslovanje med podjetjem in stranko, če obstajajo dokazi, da ima stranka reden dostop do interneta. Za tak dokaz se šteje zagotovitev e-poštnega naslova s strani stranke za namene navedenega poslovanja.

Člen 4

Priložnostna zagotovitev investicijske storitve

(člen 2(1) Direktive 2014/65/EU)

Za namene izvzetja iz točke (c) člena 2(1) Direktive 2014/65/EU se za investicijsko storitev šteje, da je zagotovljena priložnostno v okviru poklicne dejavnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

med poklicno dejavnostjo in zagotovitvijo investicijske storitve isti stranki obstaja tesna in dejanska povezava, tako da se lahko investicijska storitev obravnava kot pomožna storitev pri glavni poklicni dejavnosti;

(b)

namen zagotavljanja investicijskih storitev strankam glavne poklicne dejavnosti ni biti sistematičen vir prihodkov za osebo, ki zagotavlja poklicno dejavnost; in

(c)

oseba, ki zagotavlja poklicno dejavnost, niti ne trži niti drugače ne promovira svoje sposobnosti zagotavljanja investicijskih storitev, razen kadar se te strankam predstavijo kot pomožne storitve h glavni poklicni dejavnosti.

Člen 5

Veleprodajni energetski proizvodi, ki morajo biti fizično poravnani

(člen 4(1)(2) Direktive 2014/65/EU)

1.   Za namene oddelka C(6) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU mora biti veleprodajni energetski proizvod fizično poravnan, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

proizvod vsebuje določbe, ki zagotavljajo, da imata pogodbeni stranki vzpostavljene sorazmerne ureditve, da lahko dobavita ali prevzameta osnovno blago; bilančna pogodba z operaterjem prenosnega sistema na področju elektrike in plina se šteje za sorazmerno ureditev, kadar morata pogodbeni stranki zagotoviti fizično dobavo elektrike ali plina;

(b)

v zvezi s proizvodom so vzpostavljene brezpogojne, neomejene in izvršljive obveznosti pogodbenih strank glede dobave in prevzema osnovnega blaga;

(c)

proizvod nobeni od strank ne omogoča, da fizično dobavo nadomesti z denarnim plačilom;

(d)

obveznosti iz pogodbe se ne morejo izravnati z obveznostmi iz drugih pogodb med zadevnima strankama brez poseganja v pravice pogodbenih strank, da pobotata medsebojne obveznosti v zvezi z denarnimi plačili.

Za namene točke (d), se operativni poboti na trgih električne energije in zemeljskega plina ne štejejo za izravnavo obveznosti iz pogodbe z obveznostmi iz drugih pogodb.

2.   Operativni pobot pomeni vsako določitev količin električne energije in zemeljskega plina, ki se morajo dovajati v omrežje, kadar to zahtevajo pravila ali operater prenosnega sistema, kot je opredeljen v členu 2(4) Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17), za subjekt, ki na nacionalni ravni izvaja funkcijo, ki je enakovredna funkciji operaterja prenosnega sistema. Določitev količin na podlagi operativnega pobota ne sme biti predmet presoje pogodbenih strank.

3.   Za namene oddelka C(6) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU višja sila vključuje vse izjemne dogodke ali sklope okoliščin izven nadzora pogodbenih strank, ki jih ti nista mogli razumno predvideti ali preprečiti z ustrezno in razumno potrebno skrbnostjo in ki eni ali obema pogodbenima strankama preprečujejo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti.

4.   Za namene oddelka C(6) Priloge k Direktivi 2014/65/EU pristni razlogi za nezmožnost izpolnjevanja obveznosti vključujejo vse dogodke ali sklope okoliščin, ki ne izpolnjujejo pogojev za obravnavo kot višja sila iz odstavka 3, objektivno in izrecno opredeljene v pogojih pogodbe, zaradi katerih ena ali obe pogodbeni stranki, ki delujeta v dobri veri, ne moreta izpolniti pogodbenih obveznosti.

5.   Obstoj višje sile ali pristnih razlogov za nezmožnost izpolnjevanja obveznosti ne preprečuje, da se pogodba šteje za „fizično poravnano“ za namene oddelka C(6) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU.

6.   Obstoj klavzul o neizpolnjevanju obveznosti, ki določajo, da je stranka upravičena do finančnega nadomestila v primeru neizpolnjevanja ali nepopolnega izpolnjevanja obveznosti ne sme preprečiti, da bi se pogodba štela za „fizično poravnano“ v smislu oddelka C(6) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU.

7.   Metode dobave za pogodbe, ki se štejejo za „fizično poravnane“ v smislu oddelka C(6) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, vključujejo vsaj:

(a)

fizično dobavo samega zadevnega blaga;

(b)

izročitev dokumenta, ki podeljuje lastninske pravice do zadevnega blaga ali zadevne količine tega blaga;

(c)

druge metode prenosa lastninskih pravic v zvezi z zadevno količino blaga brez njegove fizične dobave, vključno z obvestilom, načrtovanjem ali imenovanjem operaterja omrežja za dobavo električne energije, ki prejemniku daje pravico do zadevne količine blaga.

Člen 6

Pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na energente, ki se nanašajo na nafto, premog in veleprodajne energetske proizvode

(člen 4(1)(2) Direktive 2014/65/EU)

1.   Za namene oddelka C(6) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU so pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na energente, ki se nanašajo na nafto, pogodbe, pri katerih je osnova mineralno olje katerega koli opisa in naftni plini, utekočinjeni ali v obliki pare, vključno s proizvodi, sestavinami in derivati iz nafte ter naftnimi pogonskimi gorivi, vključno s tistimi, pri katerih je dodano biogorivo.

2.   Za namene oddelka C(6) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU so pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na energente, ki se nanašajo premog, pogodbe, pri katerih je osnova premog, opredeljen kot črna ali temno rjava gorljiva mineralna snov, sestavljena iz zoglenele rastlinske mase, ki se uporablja kot gorivo.

3.   Za namene oddelka C(6) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU so pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki imajo značilnosti veleprodajnih energetskih proizvodov, kot so opredeljeni v členu 2(4) Uredbe (EU) št. 1227/2011, izvedeni finančni instrumenti, pri katerih sta osnova električna energija ali naravni plin v skladu s točkami (b) do (d) člena 2(4) navedene uredbe.

Člen 7

Drugi izvedeni finančni instrumenti

(člen 4(1)(2) Direktive 2014/65/EU)

1.   Za namene oddelka C(7) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU se za pogodbo, ki ni promptna pogodba v skladu z odstavkom 2 in nima poslovnih namenov, kot je določeno v odstavku 4, šteje, da ima značilnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov, če izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(i)

z njo se trguje na mestu trgovanja v tretji državi, ki opravlja podobno funkcijo kot regulirani trg, večstranski sistem trgovanja (v nadaljnjem besedilu: MTF) ali organizirani sistem trgovanja (v nadaljnjem besedilu: OTF);

(ii)

izrecno je navedeno, da se z njo trguje na reguliranem trgu, MTF, OTF ali na tovrstnem mestu trgovanja tretje države, ali da se zanjo uporabljajo pravila reguliranega trga, MTF, OTF ali mesta trgovanja tretje države;

(iii)

v smislu cene, serije, datuma izročitve in drugih pogodbenih pogojev je enakovredna pogodbi, s katero se trguje na reguliranem trgu, v MTF, v OTF ali na tovrstnem mestu trgovanja tretje države;

(b)

pogodba je standardizirana, tako da so cena, serija, datum izročitve in drugi pogoji določeni v glavnem na podlagi redno objavljenih cen, standardnih serij ali standardnih datumov dobave.

2.   Promptna pogodba je za namene odstavka 1 pogodba o prodaji blaga, sredstva ali pravice, pri čemer je v skladu s pogoji pogodbe izročitev načrtovana v daljšem od naslednjih dveh obdobij:

(a)

v dveh trgovalnih dneh;

(b)

v obdobju, ki je na trgu splošno sprejeto kot standardni rok za izročitev za to blago, sredstvo ali pravico.

Pogodba se ne šteje za promptno pogodbo, če ne glede na njene izrecne pogoje med pogodbenima strankama obstaja dogovor, da se izročitev osnove preloži in se ne izvede v obdobju iz odstavka 2.

3.   Za namene oddelka C(10) Priloge I k Direktivi 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18) se za pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih, ki se nanaša na osnovo iz navedenega oddelka ali iz člena 8, šteje, da ima lastnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)

poravna se z denarnimi sredstvi ali se lahko poravna z denarnimi sredstvi po izbiri ene ali več strank iz razlogov, ki niso neizpolnjevanje obveznosti ali drugi razlogi za prenehanje;

(b)

z njo se trguje na reguliranem trgu, v MTF, v OTF ali na mestu trgovanja v tretji državi, ki opravlja podobno funkcijo kot regulirani trg, MTF ali OTF;

(c)

v zvezi s pogodbo so izpolnjeni pogoji, določeni v odstavku 1.

4.   Za pogodbo se šteje, da ima poslovne namene za namene oddelka C(7) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU in da nima značilnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov za namene oddelkov C(7) in (10) navedene priloge, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

sklene se z operaterjem ali upraviteljem oziroma jo sklene operater ali upravitelj energetskega prenosnega omrežja, mehanizma za energetsko ravnovesje ali plinovodnega omrežja;

(b)

potrebna je za ohranjanje ravnovesja med dobavo in porabo energije v danem trenutku, vključno s primeri, ko se rezervne zmogljivosti, ki jih je pridobil s pogodbo operater prenosnega sistema za električno energijo, kot je opredeljen v členu 2(4) Direktive 2009/72/ES, prenesejo od enega predhodno kvalificiranega ponudnika storitev za izravnavo k drugemu s privolitvijo zadevnega operaterja prenosnega sistema.

Člen 8

Izvedeni finančni instrumenti iz oddelka C(10) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU

(člen 4(1)(2) Direktive 2014/65/EU)

Poleg pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki so izrecno navedene v oddelku C(10) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, se za pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih uporabljajo določbe iz navedenega oddelka, če izpolnjuje merila iz navedenega oddelka in iz člena 7(3) te uredbe ter se nanaša na kar koli od naslednjega:

(a)

telekomunikacijsko pasovno širino;

(b)

zmogljivosti za shranjevanje blaga;

(c)

prenosne ali transportne zmogljivosti v zvezi z blagom, ne glede na to, ali so to kabelske, cevovodne ali druge zmogljivosti, z izjemo pravic do prenosa v zvezi s prenosnimi zmogljivostmi za prenos električne energije med trgovalnimi območji, kadar pogodbe na primarnem trgu sklene oziroma se sklenejo z operaterjem prenosnega sistema ali katero koli drugo osebo, ki deluje kot izvajalec storitev v njihovem imenu, in za namene alokacije prenosnih zmogljivosti;

(d)

nadomestilo, dobropis, dovoljenje, pravico ali podobno sredstvo, ki je neposredno povezano z dobavo, distribucijo ali potrošnjo energije iz obnovljivih virov, razen če je pogodba že zajeta v področje uporabe oddelka (C) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;

(e)

geološko, okoljsko ali drugo fizično spremenljivko, razen če se pogodba nanaša na kakršne koli enote, za katere je ugotovljeno, da so skladne z zahtevami Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (19);

(f)

katero koli drugo sredstvo ali pravico zamenljivega značaja (razen pravice do prejemanja storitve), ki ju je možno prenesti;

(g)

indeks ali mero, povezano s ceno, vrednostjo ali količino poslov s katerim koli sredstvom, pravico, storitvijo ali obveznostjo;

(h)

indeks ali mero, ki temelji na aktuarskih statistikah.

Člen 9

Investicijsko svetovanje

(člen 4(1)(4) Direktive 2014/65/EU)

Za namene opredelitve izraza „investicijsko svetovanje“ v členu 4(1)(4) Direktive 2014/65/EE se za osebno priporočilo šteje priporočilo, ki se da osebi v vlogi vlagatelja ali potencialnega vlagatelja oziroma osebi v vlogi zastopnika vlagatelja ali potencialnega vlagatelja.

Navedeno priporočilo se predstavi kot primerno za navedeno osebo ali pa je oblikovano ob upoštevanju okoliščin, v katerih se nahaja navedena oseba, in predstavlja priporočilo za sprejetje enega od naslednjih sklopov korakov:

(a)

nakup, prodajo, vpis, zamenjavo, odkup oz. izplačilo, imetništvo ali izvedbo prve prodaje določenega finančnega instrumenta;

(b)

uveljavljanje ali neuveljavljanje kakršnih koli pravic, ki izhajajo iz določenega finančnega instrumenta za nakup, prodajo, vpis, zamenjavo ali odkup oz. izplačilo finančnega instrumenta.

Priporočilo se ne šteje za osebno priporočilo, če je izdano izključno za javnost.

Člen 10

Značilnosti drugih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v zvezi z valutami

1.   Za namene oddelka C(4) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU druge pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki se nanašajo na valuto, niso finančni instrument, če je pogodba eno od naslednjega:

(a)

promptna pogodba v smislu odstavka 2 tega člena;

(b)

plačilno sredstvo, ki:

(i)

mora biti fizično poravnano iz razlogov, ki niso neizpolnjevanje obveznosti ali drugi razlogi za prenehanje;

(ii)

ga sklene vsaj oseba, ki ni finančna nasprotna stranka v smislu člena 2(8) Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (20);

(iii)

se sklene zaradi lažjega plačila za opredeljivo blago, storitve ali neposredno naložbo in

(iv)

ni vključeno v trgovanje na mestu trgovanja.

2.   Promptna pogodba za namene odstavka 1 je pogodba o zamenjavi ene valute za drugo, pri čemer je v skladu s pogoji pogodbe izročitev načrtovana v daljšem od naslednjih dveh obdobij:

(a)

v dveh trgovalnih dneh za vse pare glavnih valut, ki so navedene v odstavku 3;

(b)

za vse pare valut, pri katerih vsaj ena od valut ni glavna valuta, v dveh delovnih dneh ali v obdobju, ki je na trgu splošno sprejeto kot standardni rok za izročitev za ta par valut, odvisno od tega, katero obdobje je daljše;

(c)

če je glavni cilj pogodbe o zamenjavi navedenih valut prodaja ali nakup prenosljivega vrednostnega papirja ali enote v kolektivnem naložbenem podjemu, v obdobju, ki je na trgu pri poravnavi tega prenosljivega vrednostnega papirja ali enote v kolektivnem naložbenem podjemu splošno sprejeto kot standardni rok za izročitev, ali v petih trgovalnih dneh, odvisno od tega, katero obdobje je krajše.

Pogodba se ne šteje za promptno pogodbo, če ne glede na njene izrecne pogoje med pogodbenima strankama obstaja dogovor, da se izročitev valute preloži in se ne izvede v obdobju iz prvega pododstavka.

3.   Glavne valute za namene odstavka 2 vključujejo samo ameriški dolar, euro, japonski jen, britanski funt, avstralski dolar, švicarski frank, kanadski dolar, hongkonški dolar, švedsko krono, novozelandski dolar, singapurski dolar, norveško krono, mehiški peso, hrvaško kuno, bolgarski lev, češko krono, dansko krono, madžarski forint, poljski zlot in romunski leu.

4.   Za namene odstavka 2 trgovalni dan pomeni dan, na katerega se običajno trguje v jurisdikciji obeh valut, ki se izmenjata v skladu s pogodbo o izmenjavi, in v jurisdikciji tretje valute, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)

izmenjava navedenih valut vključuje njuno pretvorbo prek navedene tretje valute za namene likvidnosti;

(b)

standardni rok za izročitev pri izmenjavi navedenih valut se navezuje na jurisdikcijo navedene tretje valute.

Člen 11

Instrumenti denarnega trga

(člen 4(1)(17) Direktive 2014/65/EU)

Instrumenti denarnega trga v skladu s členom 4(1)(17) Direktive 2014/65/EU vključujejo zakladne menice, potrdila o denarnih depozitih, komercialne zapise in druge instrumente, ki imajo vsebinsko enakovredne lastnosti, če imajo naslednje značilnosti:

(a)

njihovo vrednost je mogoče kadar koli določiti;

(b)

niso izvedeni finančni instrumenti;

(c)

njihov rok zapadlosti ob izdaji je 397 dni ali manj.

Člen 12

Sistematični internalizatorji za delnice, potrdila o lastništvu, ETF, certifikate in druge podobne finančne instrumente

(člen 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU)

Investicijsko podjetje se šteje za sistematičnega internalizatorja v skladu s členom 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU v zvezi z vsako delnico, potrdilom o lastništvu, investicijskim skladom, ki kotira na borzi (ETF), certifikatom in drugim podobnim finančnim instrumentom, če izvaja internalizacijo v skladu z naslednjimi merili:

(a)

redno in sistematično za finančni instrument, za katerega obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih:

(i)

število poslov OTC, ki jih je izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank, enako ali večje od 0,4 % skupnega števila poslov z zadevnim finančnim instrumentom, izvršenih v Uniji na katerem koli mestu trgovanja ali OTC v istem obdobju;

(ii)

v povprečju dnevno izvajalo posle OTC za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v zvezi z zadevnim finančnim instrumentom;

(b)

redno in sistematično za izvedeni finančni instrument, za katerega ne obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih pri izvrševanju naročil strank v povprečju dnevno izvajalo posle OTC za svoj račun;

(c)

v znatnem obsegu za finančni instrument, pri čemer je obseg poslovanja z OTC, ki ga je izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v zadnjih šestih mesecih, enak ali večji od:

(i)

15 % skupnega prometa z navedenim finančnim instrumentom, ki ga je investicijsko podjetje ustvarilo s trgovanjem za svoj račun ali za račun strank na mestu trgovanja ali OTC;

(ii)

0,4 % skupnega prometa z navedenim finančnim instrumentom, ustvarjenega v Uniji s trgovanjem na mestu trgovanja ali OTC.

Člen 13

Sistematični internalizatorji za obveznice

(člen 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU)

Investicijsko podjetje se šteje za sistematičnega internalizatorja v skladu s členom 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU v zvezi z vsemi obveznicami, ki spadajo v razred obveznic, ki jih izda isti subjekt ali subjekt iz iste skupine, če v povezavi z vsako tako obveznico izvaja internalizacijo v skladu z naslednjimi merili:

(a)

redno in sistematično za obveznico, za katero obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih:

(i)

število poslov OTC, ki jih je izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank, enako ali večje od 2,5 % skupnega števila poslov z zadevno obveznico, izvršenih v Uniji na katerem koli mestu trgovanja ali OTC v istem obdobju;

(ii)

v povprečju enkrat tedensko izvajalo posle OTC za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v zvezi z zadevnim finančnim instrumentom;

(b)

redno in sistematično za obveznico, za katero ne obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih pri izvrševanju naročil strank v povprečju enkrat tedensko izvajalo posle OTC za svoj račun;

(c)

v znatnem obsegu za obveznico, pri čemer je obseg poslovanja z OTC, ki ga je izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v zadnjih šestih mesecih, enak ali večji od enega od naslednjega:

(i)

25 % skupnega prometa z navedeno obveznico, ki ga je investicijsko podjetje ustvarilo s trgovanjem za svoj račun ali za račun strank na mestu trgovanja ali OTC;

(ii)

1 % skupnega prometa z navedeno obveznico, ustvarjenega v Uniji s trgovanjem na mestu trgovanja ali OTC.

Člen 14

Sistematični internalizatorji za strukturirane finančne produkte

(člen 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU)

Investicijsko podjetje se šteje za sistematičnega internalizatorja v skladu s členom 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU v zvezi z vsemi strukturiranimi finančnimi produkti, ki spadajo v razred strukturiranih finančnih produktov, ki jih izda isti subjekt ali subjekt iz iste skupine, če v povezavi z vsakim takim strukturiranim finančnim produktom izvaja internalizacijo v skladu z naslednjimi merili:

(a)

redno in sistematično za strukturiran finančni produkt, za katerega obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih:

(i)

število poslov OTC, ki jih je izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank, enako ali večje od 4 % skupnega števila poslov z zadevnim strukturiranim finančnim produktom, izvršenih v Uniji na katerem koli mestu trgovanja ali OTC v istem obdobju;

(ii)

v povprečju enkrat tedensko izvajalo posle OTC za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v zvezi z zadevnim finančnim instrumentom;

(b)

redno in sistematično za strukturiran finančni produkt, za katerega ne obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih pri izvrševanju naročil strank v povprečju enkrat tedensko izvajalo posle OTC za svoj račun;

(c)

v znatnem obsegu za strukturiran finančni produkt, pri čemer je obseg poslovanja z OTC, ki ga je izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v zadnjih šestih mesecih, enak ali večji od enega od naslednjega:

(i)

30 % skupnega prometa z navedenim strukturiranim finančnim produktom, ki ga je investicijsko podjetje izvedlo za svoj račun ali za račun strank na mestu trgovanja ali OTC;

(ii)

2,25 % skupnega prometa z navedenim strukturiranim finančnim produktom v Uniji na mestu trgovanja ali OTC.

Člen 15

Sistematični internalizatorji za izvedene finančne instrumente

(člen 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU)

Investicijsko podjetje se šteje za sistematičnega internalizatorja v skladu s členom 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU v zvezi z vsemi izvedenimi finančnimi instrumenti, ki spadajo v razred izvedenih finančnih instrumentov, če v povezavi z vsakim takim izvedenim finančnim instrumentom izvaja internalizacijo v skladu z naslednjimi merili:

(a)

redno in sistematično za izvedeni finančni instrument, za katerega obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih:

(i)

število poslov OTC, ki jih je izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank, enako ali večje od 2,5 % skupnega števila poslov z zadevnim razredom izvedenih finančnih instrumentov, izvršenih v Uniji na katerem koli mestu trgovanja ali OTC v istem obdobju;

(ii)

v povprečju enkrat tedensko izvajalo posle OTC za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v zvezi z zadevnim razredom izvedenih finančnih instrumentov;

(b)

redno in sistematično za izvedeni finančni instrument, za katerega ne obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih pri izvrševanju naročil strank v povprečju enkrat tedensko izvajalo posle OTC za svoj račun v zvezi z zadevnim razredom izvedenih finančnih instrumentov;

(c)

v znatnem obsegu za izvedeni finančni instrument, pri čemer je obseg poslovanja z OTC, ki ga je izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v zadnjih šestih mesecih, enak ali večji od enega od naslednjega:

(i)

25 % skupnega prometa z navedenim razredom izvedenih finančnih instrumentov, ki ga je investicijsko podjetje ustvarilo s trgovanjem za svoj račun ali za račun strank na mestu trgovanja ali OTC;

(ii)

1 % skupnega prometa z navedenim razredom izvedenih finančnih instrumentov, ustvarjenega v Uniji s trgovanjem na mestu trgovanja ali OTC.

Člen 16

Sistematični internalizatorji za pravice do emisije

(člen 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU)

Investicijsko podjetje se šteje za sistematičnega internalizatorja v skladu s členom 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU v zvezi s pravicami do emisije, ki spadajo v razred izvedenih finančnih instrumentov, če v povezavi z vsakim takim instrumentom izvaja internalizacijo v skladu z naslednjimi merili:

(a)

redno in sistematično za pravice do emisije, za katere obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih:

(i)

število poslov OTC, ki jih je izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank, enako ali večje od 4 % skupnega števila poslov z zadevno vrsto pravic do emisije, izvršenih v Uniji na katerem koli mestu trgovanja ali OTC v istem obdobju;

(ii)

v povprečju enkrat tedensko izvajalo posle OTC za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v zvezi s to vrsto pravic do emisije;

(b)

redno in sistematično za pravice do emisije, za katere ne obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih pri izvrševanju naročil strank v povprečju enkrat tedensko za svoj račun izvajalo posle OTC v zvezi z zadevno vrsto pravic do emisije;

(c)

v znatnem obsegu za pravice do emisije, pri čemer je obseg poslovanja z OTC, ki ga je izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v zadnjih šestih mesecih, enak ali večji od enega od naslednjega:

(i)

30 % skupnega prometa z navedeno vrsto pravic, ki ga je investicijsko podjetje izvedlo za svoj račun ali za račun strank na mestu trgovanja ali OTC;

(ii)

2,25 % skupnega prometa z navedeno vrsto pravic v Uniji na mestu trgovanja ali OTC.

Člen 17

Zadevna ocenjevalna obdobja

(člen 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU)

Pogoji iz členov 12 do 16 se ocenijo vsako četrtletje na podlagi podatkov iz zadnjih šestih mesecev. Ocenjevalno obdobje se začne na prvi delovni dan januarja, aprila, julija in oktobra.

Novo izdani instrumenti se pri oceni upoštevajo samo, če pretekli podatki zajemajo obdobje vsaj treh mesecev v primeru delnic, potrdil o lastništvu, ETF, certifikatov in drugih podobnih finančnih instrumentov ter šest tednov v primeru obveznic, strukturiranih finančnih produktov in izvedenih finančnih instrumentov.

Člen 18

Algoritemsko trgovanje

(člen 4(1)(39) Direktive 2014/65/EU)

Za namene natančnejše opredelitve algoritemskega trgovanja v skladu s členom 4(1)(39) Direktive 2014/65/EU se za sistem šteje, da deluje z omejenim človeškim posredovanjem ali brez njega, če je pri vsakem postopku ustvarjanja naročil ali ponudb ali postopku optimiziranja izvrševanja naročila avtomatiziran sistem tisti, ki v skladu z vnaprej določenimi parametri sprejema odločitve v kateri koli fazi sprožitve, ustvarjanja, preusmerjanja ali izvrševanja naročil ali ponudb.

Člen 19

Tehnika visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja

(člen 4(1)(40) Direktive 2014/65/EU)

1.   Visoko število dnevnih sporočil v skladu s členom 4(1)(40) Direktive 2014/65/EU predstavlja pošiljanje, v povprečju, česar koli od naslednjega:

(a)

vsaj dveh sporočil na sekundo v zvezi s katerim koli posameznim finančnim instrumentom, s katerim se trguje na mestu trgovanja;

(b)

vsaj štirih sporočil na sekundo v zvezi z vsemi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja.

2.   Za namene odstavka 1 se v izračun vključijo sporočila, ki se nanašajo na finančne instrumente, za katere obstaja likviden trg v skladu s členom 2(1)(17) Uredbe (EU) št. 600/2014. V izračun se vključijo tudi sporočila za namene trgovanja, ki izpolnjujejo merila iz člena 17(4) Direktive 2014/65/EU.

3.   Za namene odstavka 1 se v izračun vključijo sporočila, uvedena za potrebe poslovanja za svoj račun. Sporočila, uvedena prek drugih tehnik trgovanja, kot so tiste, ki se zanašajo na poslovanje za svoj račun, se vključijo v izračun, kadar je tehnika izvrševanja naročil podjetja strukturirana tako, da preprečuje izvrševanje za svoj račun.

4.   Za namene odstavka 1 se pri izračunu visokega števila dnevnih sporočil v zvezi s ponudniki neposrednega elektronskega dostopa sporočila, ki jih pošljejo njihovi uporabniki neposrednega elektronskega dostopa, izključijo iz izračunov.

5.   Za namene odstavka 1 dajo mesta trgovanja zadevnim podjetjem na njihovo zahtevo na voljo ocene povprečnega mesečnega števila sporočil na sekundo dva tedna po koncu vsakega koledarskega meseca, pri čemer upoštevajo vsa sporočila, poslana v predhodnih 12 mesecih.

Člen 20

Neposredni elektronski dostop

(člen 4(1)(41) Direktive 2014/65/EU)

1.   Oseba se ne šteje za sposobno elektronskega posredovanja naročil v zvezi s finančnim instrumentom neposredno mestu trgovanja v skladu s členom 4(1)(41) Direktive 2014/65/EU, če ne more sama opredeliti točnega delčka sekunde, v katerem se vnese naročilo, ter obdobja veljavnosti naročila v tem časovnem okviru.

2.   Za osebo se ne šteje, da je sposobna takega posredovanja neposrednega elektronskega naročila, če se to izvede prek ureditev za optimizacijo postopkov izvršitve naročila, ki določajo druge parametre naročila, kot je mesto ali mesta, na katera bi bilo treba poslati naročilo, razen če so te ureditve vgrajene v sisteme stranke in ne v sisteme člana ali udeleženca na reguliranem trgu ali v MTF oziroma stranke v OTF.

POGLAVJE II

ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE

ODDELEK 1

Organizacija

Člen 21

Splošne organizacijske zahteve

(člen 16(2) do (10) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja izpolnjujejo naslednje organizacijske zahteve:

(a)

vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo postopke odločanja ter organizacijsko strukturo, ki jasno in na dokumentiran način določa linije poročanja ter dodeljuje funkcije in odgovornosti;

(b)

zagotovijo, da se njihove zadevne osebe zavedajo, katere postopke morajo upoštevati za pravilno opravljanje svojih dolžnosti;

(c)

vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo primerne mehanizme notranjega nadzora, katerih namen je zagotavljanje skladnosti z odločitvami in postopki na vseh ravneh investicijskega podjetja;

(d)

zaposlijo osebe s kvalifikacijami, znanjem in strokovnostjo, ki so potrebni za opravljanje dodeljenih odgovornosti;

(e)

vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo učinkovito notranje poročanje ter sporočanje informacij na vseh ustreznih ravneh investicijskega podjetja;

(f)

vzdržujejo ustrezne in urejene evidence v zvezi s svojim poslovanjem in notranjo organizacijo;

(g)

zagotovijo, da zadevnim osebam v primeru, da opravljajo več funkcij, to ne preprečuje in ne bo preprečevalo opravljanja posamezne funkcije na preudaren, pošten in strokoven način.

Investicijska podjetja pri izpolnjevanju zahtev iz tega odstavka upoštevajo naravo, obseg in kompleksnost poslovanja podjetja ter naravo in nabor investicijskih storitev in dejavnosti, ki se izvajajo v toku tega poslovanja.

2.   Investicijska podjetja vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo sisteme in postopke, ki so primerni za ohranjanje varnosti, celovitosti in zaupnosti informacij, pri čemer upoštevajo naravo zadevnih informacij.

3.   Investicijska podjetja opredelijo, izvajajo in vzdržujejo ustrezno politiko neprekinjenega poslovanja, katere cilj je zagotoviti, da se v primeru prekinitev v njihovih sistemih in postopkih ohranijo ključni podatki in funkcije ter nadaljujejo storitve in dejavnosti ali, kadar to ni mogoče, da se ti podatki in funkcije pravočasno obnovijo, njihove storitve in dejavnosti pa se začnejo hitro ponovno izvajati.

4.   Investicijska podjetja opredelijo, izvajajo in vzdržujejo računovodske politike in postopke, ki jim omogočajo, da pristojnemu organu na njegovo zahtevo pravočasno pošljejo računovodska poročila, ki prikazujejo resnično in pošteno sliko njihovega finančnega položaja ter so skladna z vsemi veljavnimi računovodskimi standardi in pravili.

5.   Investicijska podjetja spremljajo in redno ocenjujejo ustreznost in učinkovitost svojih sistemov, mehanizmov notranjega nadzora in ureditev, vzpostavljenih v skladu z odstavki 1 do 4, ter sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti.

Člen 22

Skladnost s predpisi

(člen 16(2) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo primerne politike in postopke, ki so namenjeni odkrivanju morebitnega tveganja, da investicijsko podjetje ne bi izpolnjevalo obveznosti iz Direktive 2014/65/EU, ter s tem povezanih tveganj, ter vzpostavijo primerne ukrepe in postopke, katerih cilj je, da se tako tveganje čim bolj zmanjša in da se pristojnim organom omogoči učinkovito izvajanje njihovih pooblastil na podlagi navedene direktive.

Investicijska podjetja upoštevajo naravo, obseg in kompleksnost poslovanja podjetja ter naravo in nabor investicijskih storitev in dejavnosti, ki se izvajajo v toku tega poslovanja.

2.   Investicijska podjetja vzpostavijo in vzdržujejo trajno in učinkovito funkcijo zagotavljanja skladnosti s predpisi, ki deluje neodvisno in ima naslednje odgovornosti:

(a)

trajno spremljati in redno ocenjevati primernost in učinkovitost ukrepov, politik in postopkov, vzpostavljenih v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1, ter ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti pri izpolnjevanju obveznosti podjetja;

(b)

svetovati in pomagati ustreznim osebam, pristojnim za izvajanje investicijskih storitev in dejavnosti, za potrebe izpolnjevanja obveznosti podjetja v skladu z Direktivo 2014/65/EU;

(c)

vsaj letno poročati upravljalnemu organu o izvajanju in učinkovitosti splošnega nadzornega okolja za investicijske storitve in dejavnosti, o ugotovljenih tveganjih ter o poročanju v zvezi z reševanjem pritožb kot tudi o ukrepih, ki so bili oziroma se morajo sprejeti;

(d)

spremljati delovanje postopka za reševanje pritožb in obravnavati pritožbe kot vir relevantnih informacij v okviru njegovih splošnih odgovornosti v zvezi z nadzorom.

Da bi izpolnjevala zahteve iz točk (a) in (b) tega odstavka, funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi opravi oceno, ob upoštevanju katere vzpostavi program spremljanja na podlagi tveganj, v katerem so upoštevana vsa področja naložbenih storitev, dejavnosti ter vse zadevne pomožne storitve investicijskega podjetja, vključno z relevantnimi informacijami, zbranimi pri spremljanju reševanja pritožb. V programu spremljanja so določene prednostne naloge, ki se določijo v oceni tveganja glede skladnosti s predpisi in s katerimi je zagotovljeno, da se tveganje glede skladnosti s predpisi v celoti spremlja.

3.   Da lahko funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi iz odstavka 2 pravilno in neodvisno opravlja svoje naloge, investicijsko podjetje zagotovi, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi ima potrebne pristojnosti, vire, strokovno znanje in dostop do vseh relevantnih informacij;

(b)

upravljalni organ imenuje in zamenja odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti s predpisi, ki je pristojna za funkcijo zagotavljanja skladnosti ter vsako poročanje v zvezi s skladnostjo z zahtevami na podlagi Direktive 2014/65/EU in člena 25(2) te uredbe;

(c)

funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi poroča na ad hoc podlagi neposredno upravljalnemu organu, če ugotovi, da obstaja pomembno tveganje, da podjetje ne bo izpolnjevalo svojih obveznosti v skladu z Direktivo 2014/65/EU;

(d)

zadevne osebe, vključene v funkcijo zagotavljanja skladnosti s predpisi, se ukvarjajo z opravljanjem storitev ali dejavnosti, ki jih spremljajo;

(e)

metoda določanja prejemkov zadevnih oseb, pristojnih za funkcijo zagotavljanja skladnosti s predpisi, ne sme vplivati na njihovo objektivnost, niti ne sme biti verjetno, da lahko vpliva nanjo.

4.   Investicijskemu podjetju ni treba izpolnjevati točke (d) ali točke (e) odstavka 3, če lahko dokaže, da glede na naravo, obseg in kompleksnost poslovanja ter naravo in nabor investicijskih storitev in dejavnosti zahteve iz točke (d) ali (e) niso sorazmerne in da je njegova funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi še naprej učinkovita. V tem primeru investicijsko podjetje oceni, ali je ogrožena učinkovitost funkcije zagotavljanja skladnosti s predpisi. Ocena se redno pregleduje.

Člen 23

Obvladovanje tveganj

(člen 16(5) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja sprejmejo naslednje ukrepe v zvezi z obvladovanjem tveganj:

(a)

vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo primerno politiko obvladovanja tveganj in postopke za ugotavljanje tveganj v zvezi z dejavnostmi, procesi in sistemi podjetja in po potrebi določijo raven tveganja, ki jo podjetje še dovoljuje;

(b)

sprejmejo učinkovite ureditve, procese in mehanizme za obvladovanje tveganj v zvezi z dejavnostmi, procesi in sistemi podjetja glede na navedeno raven dovoljenega tveganja;

(c)

spremljajo naslednje:

(i)

primernost in učinkovitost politik in postopkov investicijskega podjetja za obvladovanje tveganj;

(ii)

raven skladnosti investicijskega podjetja in njegovih zadevnih oseb z ureditvami, procesi in mehanizmi, sprejetimi v skladu s točko (b);

(iii)

primernost in učinkovitost ukrepov, sprejetih za obravnavanje morebitnih pomanjkljivosti v navedenih politikah, ureditvah, postopkih in mehanizmih, vključno z ravnanjem zadevnih oseb v nasprotju s takimi ureditvami, postopki in mehanizmi ali neizvajanjem takih politik in postopkov.

2.   Če je primerno in sorazmerno glede na naravo, obseg in kompleksnost poslovanja ter naravo in nabor investicijskih storitev in dejavnosti, ki jih izvajajo pri svojem poslovanju, investicijska podjetja vzpostavijo in vzdržujejo funkcijo obvladovanja tveganj, ki deluje neodvisno in opravlja naslednje naloge:

(a)

izvajanje politike in postopkov iz odstavka 1;

(b)

priprava poročil in svetovanje višjemu vodstvu v skladu s členom 25(2).

Če investicijsko podjetje ne vzpostavi in vzdržuje funkcije obvladovanja tveganj v skladu s prvim pododstavkom, mora biti na zahtevo sposobno dokazati, da politike in postopki, ki jih je sprejelo v skladu z odstavkom 1, izpolnjujejo zahteve iz navedenega odstavka.

Člen 24

Notranja revizija

(člen 16(5) Direktive 2014/65/EU)

Če je primerno in sorazmerno glede na naravo, obseg in kompleksnost poslovanja ter naravo in nabor investicijskih storitev in dejavnosti, ki jih izvajajo pri svojem poslovanju, investicijska podjetja vzpostavijo in vzdržujejo funkcijo notranje revizije, ki je ločena in neodvisna od drugih funkcij in dejavnosti investicijskega podjetja ter ima naslednje odgovornosti:

(a)

vzpostavitev, izvajanje in vzdrževanje revizijskega načrta za pregled in ocenjevanje primernosti in učinkovitosti sistemov, mehanizmov notranje kontrole in ureditev investicijskega podjetja;

(b)

izdajanje priporočil na podlagi rezultatov dela, opravljenega v skladu s točko (a), ter preverjanje izvajanja navedenih priporočil;

(c)

poročanje o zadevah v zvezi z notranjo revizijo v skladu s členom 25(2).

Člen 25

Odgovornost višjega vodstva

(člen 16(2) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja pri notranjem razporejanju funkcij zagotovijo, da imata višje vodstvo in po potrebi nadzorna funkcija odgovornost, da zagotovita izpolnjevanje obveznosti podjetja iz Direktive 2014/65/EU. Zlasti se zahteva, da višje vodstvo in po potrebi nadzorna funkcija ocenjujeta in redno pregledujeta učinkovitost politik, ureditev in postopkov, vzpostavljenih za izpolnjevanje obveznosti iz Direktive 2014/65/EU, in sprejemata primerne ukrepe za obravnavanje morebitnih pomanjkljivosti.

Z razporeditvijo pomembnejših funkcij med višje vodstvene delavce se jasno določi, kdo je odgovoren za nadzor in trajno izpolnjevanje organizacijskih zahtev podjetja. Evidence o razporeditvi pomembnih funkcij se redno posodabljajo.

2.   Investicijska podjetja zagotovijo, da njihovo višje vodstvo redno in vsaj enkrat na leto prejme pisna poročila o zadevah iz členov 22, 23 in 24, v katerih je zlasti navedeno, ali so bili v primeru pomanjkljivosti sprejeti primerni ukrepi.

3.   Investicijska podjetja zagotovijo, da pisna poročila o zadevah iz členov 22, 23 in 24 redno prejema tudi nadzorna funkcija, če ta obstaja.

4.   Za namene tega člena nadzorna funkcija pomeni funkcijo v investicijskem podjetju, ki je odgovorna za nadzor njenega višjega vodstva.

Člen 26

Reševanje pritožb

(člen 16(2) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo učinkovite ter pregledne politike in postopke za upravljanje pritožb, ki se uporabljajo za hitro reševanje pritožb strank ali potencialnih strank. Investicijska podjetja vodijo evidence prejetih pritožb in ukrepov, sprejetih za njihovo reševanje.

Politika za upravljanje pritožb zagotavlja jasne, točne in najnovejše informacije o postopku reševanja pritožb. To politiko potrdi upravljalni organ podjetja.

2.   Investicijska podjetja objavijo podrobnosti o postopku, v skladu s katerim se morajo reševati pritožbe. Te podrobnosti vključujejo informacije o politiki za upravljanje pritožb in kontaktne podatke funkcije za upravljanje pritožb. Informacije se strankam ali potencialnim strankam zagotovijo na zahtevo ali ob potrditvi prejema pritožbe. Investicijska podjetja strankam in potencialnim strankam omogočijo, da pritožbe predložijo brezplačno.

3.   Investicijska podjetja vzpostavijo funkcijo za upravljanje pritožb, ki je odgovorna za preučevanje pritožb. To funkcijo lahko izvaja funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi.

4.   Pri reševanju pritožbe investicijska podjetja s strankami oziroma potencialnimi strankami komunicirajo jasno, v preprostem jeziku, ki ga je lahko razumeti, in se na pritožbo odzovejo brez nepotrebnih zamud.

5.   Investicijska podjetja strankam ali potencialnim strankam sporočijo stališče podjetja glede pritožbe ter jih obvestijo o njihovih možnostih, kar vključuje možnost, da stranka pritožbo posreduje organu za alternativno reševanje sporov, kot je opredeljen v členu 4(h) Direktive 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta (21) o alternativnem reševanju potrošniških sporov, ali da se odloči za civilno tožbo.

6.   Investicijska podjetja zagotovijo informacije o pritožbah in reševanju pritožb zadevnim pristojnim organom in, če je smiselno v skladu z nacionalno zakonodajo, organu za alternativno reševanje sporov.

7.   Funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi analizira podatke o pritožbah in reševanju pritožb, da zagotovi, da se opredelijo in obravnavajo vsa tveganja in vprašanja.

Člen 27

Politike in prakse glede prejemkov

(Členi 16, 23 in 24 Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja določijo in izvajajo politike in prakse v zvezi s prejemki v skladu z ustreznimi notranjimi postopki, pri čemer upoštevajo interese vseh strank podjetja, pri čemer je cilj zagotoviti, da se s strankami ravna pošteno in da njihovim interesom ne škodijo prakse v zvezi s prejemki, ki jih podjetje sprejme na kratek, srednji ali dolgi rok.

Politike in prakse glede prejemkov so zasnovane tako, da ne vodijo do nasprotja interesov ali do spodbud, zaradi katerih bi zadevne osebe dajale prednost svojim interesom ali interesom podjetja v morebitno škodo katere od strank.

2.   Investicijska podjetja zagotovijo, da se njihove politike in prakse glede prejemkov uporabljajo za vse zadevne osebe, ki neposredno ali posredno vplivajo na investicijske in pomožne storitve, ki jih opravlja investicijsko podjetje, ali na njegovo ravnanje, ne glede na vrsto stranke, v kolikor lahko prejemki takih oseb in podobne spodbude ustvarijo nasprotja interesov, ki jih spodbujajo k ravnanju v nasprotju z interesi katere koli stranke podjetja.

3.   Po posvetovanju s funkcijo zagotavljanja skladnosti s predpisi upravljalni organ naložbenega podjetja odobri politiko prejemkov podjetja. Višje vodstvo investicijskega podjetja je odgovorno za dnevno izvajanje politike prejemkov in spremljanje tveganj glede skladnosti s predpisi, ki so povezana s politiko.

4.   Prejemki in podobne spodbude ne temeljijo izključno ali pretežno na kvantitativnih poslovnih merilih in v celoti upoštevajo ustrezna kvalitativna merila, ki odražajo spoštovanje veljavnih predpisov, pošteno obravnavo strank in kakovost storitev, opravljenih za stranke.

Ves čas se ohranja ravnotežje med fiksnim in variabilnim delom prejemkov, tako da struktura prejemkov ne daje prednosti interesom investicijskega podjetja ali njegovih zadevnih oseb pred interesi katere od strank.

Člen 28

Področje uporabe pri osebnih poslih

(člen 16(2) Direktive 2014/65/EU)

Za namene člena 29 in člena 37 osebni posel pomeni trgovanje s finančnim instrumentom, ki ga izvede zadevna oseba ali se izvede v njenem imenu, če je izpolnjeno vsaj eno od naslednjih meril:

(a)

zadevna oseba deluje izven okvira dejavnosti, ki jih izvaja v svoji poklicni funkciji;

(b)

trgovanje se opravlja za račun ene od naslednjih oseb:

(i)

zadevne osebe;

(ii)

katere koli osebe, s katero je v sorodstvenem razmerju ali s katero je tesno povezana;

(iii)

osebe, v zvezi s katero ima zadevna oseba neposreden ali posreden pomemben interes pri rezultatu trgovanja, kar ne vključuje opravnine ali provizije za izvedbo trgovanja.

Člen 29

Osebni posli

(člen 16(2) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo ustrezne ureditve za preprečevanje dejavnosti iz odstavkov 2, 3 in 4 s strani vseh zadevnih oseb, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki bi lahko privedle do nasprotja interesov, ali imajo dostop do notranjih informacij v smislu člena 7(1) Uredbe (EU) št. 596/2014 ali drugih zaupnih informacij v zvezi s strankami ali posli s strankami ali za stranke zaradi dejavnosti, ki jih izvajajo v imenu podjetja.

2.   Investicijska podjetja zagotovijo, da zadevne osebe ne sklepajo osebnih poslov, ki izpolnjujejo vsaj eno od naslednjih meril:

(a)

navedeni osebi je prepovedano sklepanje tovrstnih poslov na podlagi Uredbe (EU) št. 596/2014;

(b)

vključujejo zlorabo ali nepravilno razkritje navedenih zaupnih informacij;

(c)

so v nasprotju ali bodo verjetno v nasprotju z obveznostjo investicijskega podjetja na podlagi Direktive 2014/65/EU.

3.   Investicijska podjetja zagotovijo, da zadevne osebe nobeni drugi osebi ne svetujejo ali priporočijo, razen v okviru opravljanja svojega dela ali pogodbe o storitvah, naj sklene posel s finančnimi instrumenti, ki bi ga, če bi šlo za osebni posel zadevne osebe, zajemal odstavek 2, člen 37(2)(a) oziroma (b) ali člen 67(3).

4.   Brez poseganja v člen 10(1) Uredbe (EU) št. 596/2014 investicijska podjetja zagotovijo, da zadevne osebe ne razkrijejo, razen v okviru opravljanja svojega dela ali pogodbe o storitvah, kakršnih koli informacij ali mnenj kateri koli drugi osebi, če zadevna oseba ve ali bi razumno morala vedeti, da bo druga oseba zaradi takega razkritja storila oziroma je verjetno, da bi storila, naslednje:

(a)

sklenila posel s finančnimi instrumenti, ki bi ga, če bi šlo za osebni posel zadevne osebe, zajemala odstavka 2 ali 3, člen 37(2)(a) oziroma (b) ali člen 67(3);

(b)

svetovala ali naročila drugi osebi, naj sklene tak posel.

5.   Ureditve, zahtevane v odstavku 1, morajo zagotoviti, da:

(a)

vsaka zadevna oseba, ki jo zajemajo odstavki 1, 2, 3 in 4, pozna omejitve v zvezi z osebnimi posli in ukrepe, ki jih je investicijsko podjetje določilo v zvezi z osebnimi posli in razkritji, v skladu z odstavki 1, 2, 3 in 4;

(b)

se podjetje takoj obvesti o vsakem osebnem poslu, ki ga sklene zadevna oseba, z uradnim obvestilom o takem poslu ali z drugimi postopki, ki podjetju omogočajo identifikacijo takih poslov;

(c)

se vodi evidenca za osebni posel, o katerem je podjetje obveščeno ali ga identificira, vključno z dovoljenji ali prepovedmi v zvezi s takim poslom.

V primeru dogovorov o zunanjem izvajanju investicijsko podjetje zagotovi, da podjetje, ki mu je dejavnost oddana v zunanje izvajanje, vodi evidenco osebnih poslov, ki jih je sklenila katera koli zadevna oseba, in navedene podatke na zahtevo takoj pošlje investicijskemu podjetju.

6.   Odstavki od 1 do 5 se ne uporabljajo za naslednje osebne posle:

(a)

osebne posle, opravljene v okviru storitve diskrecijskega upravljanja portfeljev brez predhodne komunikacije v zvezi s poslom med upravljavcem portfeljev in zadevno osebo ali drugo osebo, za račun katere je izveden posel;

(b)

osebne posle v kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) ali alternativnih investicijskih skladih, ki se nadzorujejo v skladu z zakonodajo države članice, ki za njihovo premoženje zahteva enakovredno stopnjo razpršitve tveganja, kadar zadevna oseba in katera koli druga oseba, za katere račun se izvedejo posli, ne sodelujeta v upravljanju tega podjema.

ODDELEK 2

Zunanje izvajanje

Člen 30

Operativne funkcije odločilnega pomena in pomembne operativne funkcije

(člen 16(2) in prvi pododstavek člena 16(5) Direktive 2014/65/EU)

1.   Za namene prvega pododstavka člena 16(5) Direktive 2014/65/EU je operativna funkcija odločilnega pomena ali pomembna, če bi napaka v njenem izvajanju ali njeno neizvajanje pomembno ogrozila neprekinjeno izpolnjevanje pogojev in obveznosti investicijskega podjetja, ki izhajajo iz njegovega dovoljenja, ali drugih obveznosti na podlagi Direktive 2014/65/EU, oziroma njegovo finančno uspešnost, trdnost ali neprekinjeno izvajanje njegovih investicijskih storitev in dejavnosti.

2.   Brez poseganja v status katere koli druge funkcije se za naslednje funkcije ne šteje, da so odločilnega pomena ali pomembne za namene odstavka 1:

(a)

zagotavljanje svetovalnih storitev podjetju in drugih storitev, ki niso del investicijskih dejavnosti podjetja, vključno z zagotavljanjem pravnega svetovanja podjetju, usposabljanjem zaposlenih podjetja, storitvami izdajanja računov ter varovanjem prostorov in zaposlenih podjetja;

(b)

nakup standardiziranih storitev, vključno s storitvami zagotavljanja tržnih informacij in aktualnih cen.

Člen 31

Zunanje izvajanje operativnih funkcij odločilnega pomena in pomembnih operativnih funkcij

(člen 16(2) in prvi pododstavek člena 16(5) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja, ki v zunanje izvajanje oddajo operativne funkcije odločilnega pomena ali pomembne operativne funkcije, ostanejo v celoti odgovorne za izpolnjevanje vseh obveznosti v skladu z Direktivo 2014/65/EU in izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

oddajanje teh funkcij v zunanje izvajanje ne povzroči prenosa odgovornosti višjega vodstva na zunanjega izvajalca;

(b)

razmerje in obveznosti investicijskega podjetja do njegovih strank v skladu s pogoji Direktive 2014/65/EU se ne spremenijo;

(c)

izpolnjevanje pogojev, ki jih mora izpolnjevati investicijsko podjetje, da pridobi dovoljenje v skladu s členom 5 Direktive 2014/65/EU in da ga ohrani, ni ogroženo;

(d)

nobeden od drugih pogojev, ki jih je moralo podjetje izpolniti, da je pridobilo dovoljenje, ni odpravljen ali spremenjen.

2.   Investicijska podjetja izkazujejo primerno strokovnost, previdnost in skrbnost pri sklepanju, upravljanju ali prekinitvi vseh dogovorov za uporabo zunanjega izvajalca storitev za izvajanje operativnih funkcij, ki so odločilnega pomena ali pomembne, ter sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

izvajalec storitev ima sposobnost, zmogljivost, zadostne vire in ustrezno organizacijsko strukturo za podporo izvajanju funkcij, oddanih zunanjemu izvajalcu, ter vsa dovoljenja, ki so v skladu z zakonodajo potrebna za zanesljivo in strokovno izvajanje funkcij, oddanih zunanjemu izvajalcu;

(b)

izvajalec storitev oddane storitve izvaja učinkovito in v skladu z veljavno zakonodajo ter regulativnimi zahtevami, podjetje pa je v ta namen vzpostavilo metode in postopke za ocenjevanje kakovosti dela izvajalca storitev in za stalno preverjanje storitev, ki jih zagotavlja;

(c)

izvajalec storitev ustrezno nadzoruje izvajanje funkcij, oddanih v zunanje izvajanje, in v zadostnem obsegu upravlja tveganja, povezana z zunanjim izvajanjem;

(d)

sprejmejo se ustrezni ukrepi, če je videti, da izvajalec storitev funkcij ne izvaja učinkovito in v skladu z veljavnimi zakoni in regulativnimi zahtevami;

(e)

investicijsko podjetje učinkovito nadzoruje funkcije ali storitve, oddane v zunanje izvajanje, upravlja tveganja, povezana z zunanjim izvajanjem, ter v ta namen ohranja potrebno strokovno znanje in vire za učinkovito nadzorovanje oddanih funkcij in upravljanje navedenih tveganj;

(f)

izvajalec storitev je investicijskemu podjetju razkril vse dogodke, ki bi lahko pomembno vplivali na njegovo zmožnost izvajanja funkcij, oddanih v zunanje izvajanje, na učinkovit način in v skladu z veljavnimi zakoni in regulativnimi zahtevami;

(g)

investicijsko podjetje je po potrebi zmožno prekiniti dogovor o zunanjem izvajanju s takojšnjim učinkom, če je to v interesu njegovih strank, brez posledic za neprekinjeno izvajanje in kakovost njegovih storitev za stranke;

(h)

izvajalec storitev sodeluje s pristojnimi organi investicijskega podjetja v zvezi s funkcijami, oddanimi v zunanje izvajanje;

(i)

investicijsko podjetje, njegovi revizorji in zadevni pristojni organi morajo imeti učinkovit dostop do podatkov, ki se nanašajo na funkcije, oddane v zunanje izvajanje, in do ustreznih poslovnih prostorov izvajalca storitev, če je to potrebno za učinkovit nadzor v skladu s tem členom, pristojni organi pa lahko uveljavijo navedeno pravico do dostopa;

(j)

izvajalec storitev varuje vse zaupne informacije, ki zadevajo investicijsko podjetje in njegove stranke;

(k)

investicijsko podjetje in izvajalec storitev imata vzpostavljene, izvajata in ohranjata krizni načrt za vnovično vzpostavitev delovanja po katastrofi ter redno testirata rezervno infrastrukturo, če je to potrebno ob upoštevanju funkcije, storitve ali dejavnosti, ki je oddana v zunanje izvajanje;

(l)

investicijsko podjetje zagotovi, da se neprekinjeno izvajanje in kakovost funkcij ali storitev, oddanih v zunanje izvajanje, ohrani tudi v primeru prenehanja oddajanja v zunanje izvajanje, in sicer tako, da oddane funkcije ali storitve prenese na tretjo osebo ali jih izvede samo.

3.   Zadevne pravice in obveznosti investicijskega podjetja in izvajalca storitev se jasno razdelijo in opredelijo v pisnem sporazumu. Investicijsko podjetje zlasti obdrži pravico do dajanja navodil, pravico do prekinitve dogovora, pravico do obveščenosti in pravico do pregledov ter dostopa do poslovnih knjig in poslovnih prostorov. Dogovor zagotavlja, da izvajalec storitev opravlja zunanje izvajanje samo ob privolitvi investicijskega podjetja v pisni obliki.

4.   Investicijsko podjetje lahko v primeru, ko sta investicijsko podjetje in izvajalec storitev člana iste skupine, za namene izpolnjevanja tega člena in člena 32 upošteva obseg, v katerem podjetje nadzoruje izvajalca storitev ali ima možnost vplivati na njegova dejanja.

5.   Investicijska podjetja dajo na zahtevo pristojnim organom na razpolago vse informacije, ki jih ti potrebujejo za nadzor skladnosti izvajanja funkcij s strani zunanjih izvajalcev z zahtevami Direktive 2014/65/EU in njenih izvedbenih ukrepov.

Člen 32

Izvajalci storitev, ki se nahajajo v tretjih državah

(člen 16(2) in prvi pododstavek člena 16(5) Direktive 2014/65/EU)

1.   Poleg zahtev iz člena 31 v primeru, ko investicijsko podjetje odda funkcije, povezane z investicijsko storitvijo upravljanja portfeljev, v zunanje izvajanje izvajalcu storitev, ki se nahaja v tretji državi, navedeno investicijsko podjetje zagotovi, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

izvajalec storitev ima dovoljenje ali je registriran v matični državi za izvajanje navedene storitve, nadzoruje pa ga pristojni organ v navedeni tretji državi;

(b)

med pristojnim organom investicijskega podjetja in nadzornim organom izvajalca storitev je sklenjen ustrezen dogovor o sodelovanju.

2.   Dogovor o sodelovanju iz točke (b) odstavka 1 zagotavlja, da lahko pristojni organi investicijskega podjetja vsaj:

(a)

na zahtevo pridobijo informacije, potrebne za izvajanje nadzornih nalog v skladu z Direktivo 2014/65/EU in Uredbo (EU) št. 600/2014;

(b)

pridobijo dostop do dokumentov, relevantnih za izvajanje njihovih nadzornih nalog, ki se hranijo v tretji državi;

(c)

od nadzornega organa v tretji državi prejmejo informacije takoj, ko je mogoče, za namene preiskave očitnih kršitev zahtev Direktive 2014/65/EU in njenih izvedbenih ukrepov ter Uredbe (EU) št. 600/2014;

(d)

sodelujejo pri izvrševanju v skladu z nacionalnim in mednarodnim pravom, ki se uporablja za nadzorni organ tretje države in pristojne organe v Uniji v primeru kršitve zahtev Direktive 2014/65/EU in njenih izvedbenih ukrepov ter relevantne nacionalne zakonodaje.

3.   Pristojni organi na svoji spletni strani objavijo seznam nadzornih organov v tretjih državah, s katerimi imajo sklenjene dogovore o sodelovanju iz točke (b) odstavka 1.

Pristojni organi posodobijo dogovore o sodelovanju, sklenjene pred datumom začetka uporabe te uredbe, v šestih mesecih po navedenem datumu.

ODDELEK 3

Nasprotja interesov

Člen 33

Nasprotja interesov, ki so lahko škodljiva za stranko

(člen 16(3) in člen 23 Direktive 2014/65/EU)

Za namene ugotavljanja vrst nasprotij interesov, ki nastajajo med opravljanjem investicijskih in pomožnih storitev ali njihove kombinacije ter katerih obstoj lahko škoduje interesom stranke, investicijska podjetja s pomočjo minimalnih meril upoštevajo, ali se investicijsko podjetje ali zadevna oseba, ali oseba, ki je s podjetjem neposredno ali posredno povezana prek obvladovanja podjetja, zaradi opravljanja investicijskih ali pomožnih storitev ali investicijskih dejavnosti ali kako drugače nahaja v katerih koli izmed naslednjih okoliščin:

(a)

podjetje ali navedena oseba bo verjetno ustvarila finančni dobiček ali se izognila finančni izgubi na račun stranke;

(b)

podjetje ali navedena oseba ima interes v zvezi z rezultati storitve, ki se opravlja za stranko, ali posla, ki se izvede v imenu stranke, ki je drugačen od interesa stranke v zvezi s temi rezultati;

(c)

podjetje ali navedena oseba ima finančno ali drugo spodbudo, da interesu druge stranke ali skupine strank da prednost pred interesom stranke;

(d)

podjetje ali navedena oseba opravlja isto poslovno dejavnost kot stranka;

(e)

podjetje ali navedena oseba prejme ali bo prejela od osebe, ki ni stranka, spodbudo v zvezi s storitvijo, ki se opravlja za stranko, v obliki denarnih ali nedenarnih koristi ali storitev.

Člen 34

Politika obvladovanja nasprotij interesov

(člen 16(3) in člen 23 Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja vzpostavijo, izvajajo in ohranjajo učinkovito politiko obvladovanja nasprotij interesov, ki je v pisni obliki in je primerna glede na velikost in organizacijo podjetja ter naravo, obseg in kompleksnost njegovega poslovanja.

Če je podjetje član skupine, politika upošteva tudi okoliščine, s katerimi je podjetje seznanjeno ali bi moralo biti seznanjeno, ki lahko privedejo do nasprotja interesov zaradi strukture in poslovnih dejavnosti drugih članov skupine.

2.   Politika obvladovanja nasprotij interesov, vzpostavljena v skladu z odstavkom 1, vključuje vsaj naslednje vsebine:

(a)

v zvezi s specifičnimi investicijskimi storitvami in dejavnostmi ter pomožnimi storitvami, ki jih opravlja investicijsko podjetje ali se opravljajo v njegovem imenu, mora določiti okoliščine, ki predstavljajo ali zaradi katerih lahko pride do nasprotja interesov, ki predstavlja tveganje škodovanja interesom ene ali več strank;

(b)

navajati mora postopke, ki jim je treba slediti, in ukrepe, ki jih je treba sprejeti za preprečevanje ali obvladovanje takih nasprotij.

3.   Postopki in ukrepi iz odstavka 2(b) so zasnovani tako, da zagotovijo, da zadevne osebe, ki opravljajo različne poslovne dejavnosti, pri katerih obstaja možnost nasprotja interesov, kot je opisano v odstavku 2(a), opravljajo navedene dejavnosti s stopnjo neodvisnosti, ki ustreza obsegu in dejavnostim investicijskega podjetja in skupine, ki jih pripada, ter tveganju škodovanja interesom strank.

Za namene odstavka 2(b) postopki, ki jih je treba uporabljati, in ukrepi, ki jih je treba sprejeti, vključujejo vsaj tiste postopke in ukrepe z naslednjega seznama, ki so potrebni, da podjetje zagotovi zahtevano stopnjo neodvisnosti:

(a)

učinkovite postopke za preprečevanje ali nadziranje izmenjave informacij med zadevnimi osebami, ki opravljajo dejavnosti s tveganjem nasprotij interesov, če bi lahko izmenjava takih informacij škodovala interesom ene ali več strank;

(b)

ločen nadzor zadevnih oseb, katerih glavne funkcije vključujejo izvajanje dejavnosti v imenu strank ali opravljanje storitev za stranke, katerih interesi bi lahko bili v nasprotju ali ki kako drugače predstavljajo drugačne interese, ki bi lahko bili v nasprotju, vključno z interesi podjetja;

(c)

odstranitev vsake neposredne povezave med prejemki zadevnih oseb, ki se ukvarjajo predvsem z eno dejavnostjo, in prejemki ali ustvarjenimi prihodki drugih zadevnih oseb, ki se ukvarjajo predvsem z drugo dejavnostjo, kadar bi lahko v zvezi s temi dejavnostmi prišlo do nasprotja interesov;

(d)

ukrepe za preprečevanje ali omejevanje tveganja, da katera koli oseba izvaja neustrezen vpliv na način, na katerega zadevna oseba opravlja investicijske ali pomožne storitve ali dejavnosti;

(e)

ukrepe za preprečevanje ali nadziranje hkratnega ali naknadnega ukvarjanja zadevne osebe z ločenimi investicijskimi ali pomožnimi storitvami ali dejavnostmi, če lahko slednje ovira ustrezno obvladovanje nasprotij interesov.

4.   Investicijska podjetja zagotovijo, da so razkritja strankam v skladu s členom 23(2) Direktive 2014/65/EU skrajno sredstvo, ki se uporabi samo, kadar učinkovite organizacijske in upravne ureditve, ki jih je investicijsko podjetje vzpostavilo za preprečevanje ali obvladovanje nasprotij interesov v skladu s členom 23 Direktive 2014/65/EU, ne zadoščajo za zagotavljanje s primerno stopnjo verjetnosti, da bo nevarnost škodovanja interesom strank preprečena.

Pri razkritju je jasno navedeno, da učinkovite organizacijske in upravne ureditve, ki jih je investicijsko podjetje vzpostavilo za preprečevanje ali obvladovanje navedenega interesa, ne zadoščajo za zagotavljanje s primerno stopnjo verjetnosti, da bo nevarnost škodovanja interesom strank preprečena. Razkritje vključuje specifičen opis nasprotij interesov, ki nastajajo pri izvajanju investicijskih in/ali pomožnih storitev, pri čemer se upošteva narava stranke, ki se ji zagotavlja razkritje. V opisu so razloženi splošna narava in viri nasprotij interesov ter tveganja za stranko, ki izhajajo iz nasprotij interesov, kot tudi koraki za zmanjševanje teh tveganj, in sicer dovolj podrobno, da lahko stranka sprejme informirano odločitev glede investicijske ali pomožne storitve, v okviru katere je prišlo do nasprotij interesov.

5.   Investicijska podjetja ocenijo in redno, tj. vsaj enkrat letno, pregledajo politiko obvladovanja nasprotij interesov, vzpostavljeno v skladu s členi 1 do 4, ter sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih pomanjkljivosti. Čezmerno zanašanje na razkrivanje nasprotij interesov se šteje za pomanjkljivost v politiki obvladovanja nasprotij interesov investicijskega podjetja.

Člen 35

Evidenca storitev ali dejavnosti, ki povzročajo škodljiva nasprotja interesov

(člen 16(6) Direktive 2014/65/EU)

Investicijska podjetja vodijo in redno posodabljajo evidenco vseh investicijskih ali pomožnih storitev ali investicijskih dejavnosti, ki jih izvaja podjetje ali ki se izvajajo v njegovem imenu, pri katerih je prišlo do ali, v primeru tekoče storitve ali dejavnosti, lahko pride do nasprotja interesov, ki predstavlja tveganje škodovanja interesom ene ali več strank.

Višje vodstvo redno in vsaj enkrat na leto prejme pisna poročila o primerih iz tega člena.

Člen 36

Investicijske raziskave in tržna sporočila

(člen 24(3) Direktive 2014/65/EU)

1.   Za namene člena 37 so investicijske raziskave raziskave ali druge informacije, na podlagi katerih se eksplicitno ali implicitno priporoči ali predlaga investicijska strategija v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti ali izdajalci finančnih instrumentov, vključno z mnenjem glede sedanje ali prihodnje vrednosti ali cene takih instrumentov, namenjenih za distribucijske kanale ali za javnost, ter v zvezi s katerimi so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

raziskave ali informacije so označene ali opisane kot investicijska raziskava ali podobno, oziroma so sicer predstavljene kot objektivna ali neodvisna obrazložitev zadev, vsebovanih v priporočilu;

(b)

če bi investicijsko podjetje zadevno poročilo dalo stranki, to ne bi predstavljajo investicijskega svetovanja za namene Direktive 2014/65/EU.

2.   Priporočilo vrste, zajete s točko 35 člena 3(1) Uredbe (EU) št. 596/2014, ki ne izpolnjuje pogojev iz odstavka 1, se obravnava kot tržno sporočilo za namene Direktive 2014/65/EU, investicijska podjetja, ki pripravijo ali objavijo tako priporočilo, pa zagotovijo, da je to jasno označeno kot tako.

Poleg tega podjetja zagotovijo, da vsako tako priporočilo vsebuje jasno in poudarjeno izjavo, da (tudi v primeru ustnega priporočila) ni bilo pripravljeno v skladu z zakonskimi zahtevami, katerih cilj je spodbujanje neodvisnosti investicijskih raziskav, in da se zanj ne uporablja prepoved trgovanja pred objavo investicijske raziskave.

Člen 37

Dodatne organizacijske zahteve v zvezi z investicijskimi raziskavami ali tržnimi sporočili

(člen 16(3) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja, ki pripravljajo ali urejajo pripravo investicijskih raziskav, namenjenih poznejši objavi ali za katere je verjetno, da se bodo pozneje razširile strankam podjetja ali javnosti, na podlagi lastne odgovornosti ali na podlagi odgovornosti člana skupine, zagotovijo izvajanje vseh ukrepov iz člena 34(3) v zvezi s finančnimi analitiki, ki sodelujejo pri pripravi investicijskih raziskav, in drugimi zadevnimi osebami, katerih odgovornosti ali poslovni interesi bi lahko bili v nasprotju z interesi oseb, ki se jim predloži investicijska raziskava.

Obveznosti iz prvega pododstavka se uporabljajo tudi v zvezi s priporočili iz člena 36(2).

2.   Investicijska podjetja iz prvega pododstavka odstavka 1 imajo vzpostavljene ureditve, s katerimi zagotovijo izpolnjevanje naslednjih pogojev:

(a)

finančni analitiki in druge zadevne osebe ne izvajajo osebnih poslov ali trgovanja, razen kot vzdrževalci trga, ki delujejo v dobri veri in v okviru običajnega vzdrževanja trga ali izvajanja nezahtevanih naročil strank, v imenu katere koli druge osebe, vključno z investicijskim podjetjem, s finančnimi instrumenti, na katere se nanaša investicijska raziskava, ali s katerimi koli povezanimi finančnimi instrumenti, če poznajo verjeten čas ali vsebino navedene investicijske raziskave, ki ni javno objavljena ali na voljo strankam in je ni mogoče zlahka sklepati na podlagi informacij, ki so tako na voljo, dokler prejemniki investicijske raziskave nimajo razumne priložnosti, da ukrepajo na podlagi le-te;

(b)

v okoliščinah, ki niso zajete v točki (a), finančni analitiki in druge zadevne osebe, ki sodelujejo pri pripravi investicijske raziskave, ne izvajajo osebnih poslov s finančnimi instrumenti, na katere se nanaša investicijska raziskava, ali s katerimi koli drugimi povezanimi finančnimi instrumenti, v nasprotju s tekočimi priporočili, razen v izjemnih okoliščinah in na podlagi predhodne odobritve člana pravne funkcije ali funkcije zagotavljanja skladnosti s predpisi podjetja;

(c)

finančni analitik, ki sodeluje pri pripravi investicijske raziskave, in druge zadevne osebe, katerih odgovornosti ali poslovni interesi bi lahko bili v nasprotju z interesi oseb, ki se jim predloži investicijska raziskava, so fizično ločeni ali pa, če se to ne šteje za primerno glede na velikost in organiziranost podjetja ter naravo, obseg in kompleksnost njegovega poslovanja, so vzpostavljene in se izvajajo druge ustrezne informacijske prepreke;

(d)

investicijska podjetja sama, finančni analitiki in druge zadevne osebe, ki sodelujejo pri pripravi investicijskih raziskav, ne sprejemajo spodbud od oseb, ki imajo pomembne interese v zadevi, ki je predmet investicijske raziskave;

(e)

investicijska podjetja sama, finančni analitiki in druge zadevne osebe, ki sodelujejo pri pripravi investicijskih raziskav, izdajateljem ne obljubljajo ugodne obravnave v raziskavi;

(f)

pred objavo oz. predložitvijo investicijske raziskave izdajatelji, zadevne osebe, ki niso finančni analitiki, in vse druge osebe ne smejo pregledati osnutka investicijske raziskave za namene preverjanja točnosti dejstev, navedenih v raziskavi, ali za kateri koli drugi namen razen preverjanja skladnosti s pravnimi obveznostmi podjetja, če osnutek vsebuje priporočilo ali ciljno ceno.

Za namene tega odstavka „povezani finančni instrument“ pomeni finančni instrument, katerega cena je močno odvisna od gibanja cene drugega finančnega instrumenta, ki je obravnavan v investicijski raziskavi, in ki vključuje izvedeni finančni instrument na ta drugi finančni instrument.

3.   Investicijskim podjetjem, ki javnosti ali strankam razširjajo investicijske raziskave, ki jih pripravlja druga oseba, ni treba izpolnjevati določb iz odstavka 1, če so izpolnjena naslednja merila:

(a)

oseba, ki pripravlja investicijsko raziskavo, ni član skupine, ki ji pripada investicijsko podjetje;

(b)

investicijsko podjetje bistveno ne spremeni priporočil v okviru investicijske raziskave;

(c)

investicijsko podjetje ne predstavi investicijske raziskave kot raziskave, ki jo je pripravilo samo;

(d)

investicijsko podjetje preveri, ali se za osebo, ki je pripravila raziskavo, uporabljajo zahteve, enakovredne zahtevam iz te uredbe, v zvezi s pripravo navedene raziskave, ali pa ima ta vzpostavljeno politiko, ki določa take zahteve.

Člen 38

Dodatne splošne zahteve v zvezi z izvedbo prve prodaje ali plasiranjem

(člen 16(3) ter člena 23 in 24 Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja, ki zagotavljajo svetovanje glede strategije podjetniškega financiranja, kot je določeno v oddelku B(3) Priloge I, in izvajajo storitev prve prodaje ali plasiranja finančnih instrumentov, pred sprejetjem naloge upravljanja ponudbe vzpostavijo ureditve, s katerimi stranko, ki je izdajatelj, obvestijo o naslednjem:

(a)

različnih oblikah financiranja, ki so na voljo pri podjetju, ter o znesku nadomestil za izvedbo posla, plačljivih v zvezi z vsako alternativo;

(b)

časovnem okviru in postopku v zvezi s podjetniškim finančnim svetovanjem glede cenovnega elementa ponudbe;

(c)

časovnem okviru in postopku v zvezi s podjetniškim finančnim svetovanjem glede plasiranja ponudbe;

(d)

podrobnostih o ciljnih vlagateljih, katerim namerava podjetje ponuditi finančne instrumente;

(e)

nazivih delovnih mest in oddelkov, v katerih so zaposleni zadevni posamezniki, vključeni v podjetniško finančno svetovanje glede cene in alokacije finančnih instrumentov vlagateljem; in

(f)

ureditvah podjetja za preprečevanje ali obvladovanje nasprotij interesov, do katerih lahko pride, če podjetje plasira zadevne finančne instrumente svojim strankam, ki so vlagatelji, ali v portfelj finančnih instrumentov, s katerimi trguje za svoj račun.

2.   Investicijska podjetja imajo vzpostavljen centraliziran postopek za identifikacijo vseh poslov izvedbe prve prodaje in plasiranja finančnih instrumentov, ki jih izvede podjetje, in evidentiranje takih informacij, vključno z datumom, na katerega je bilo podjetje obveščeno o morebitnih poslih izvedbe prve prodaje in plasiranja finančnih instrumentov. Podjetja opredelijo vsa potencialna nasprotja interesov, ki izhajajo iz drugih dejavnosti investicijskega podjetja ali skupine ter izvajajo ustrezne postopke za njihovo obvladovanje. V primerih, v katerih investicijsko podjetje z izvajanjem ustreznih postopkov ne more obvladovati nasprotij interesov, podjetje zadevnih poslov ne izvaja.

3.   Investicijska podjetja, ki izvajajo storitve izvrševanja in raziskav, kot tudi dejavnosti prve prodaje in plasiranja finančnih instrumentov, zagotovijo, da so vzpostavljene ustrezne kontrole za obvladovanje vseh potencialnih nasprotij interesov med temi dejavnostmi in med njihovimi različnimi strankami, ki prejemajo navedene storitve.

Člen 39

Dodatne zahteve v zvezi z določanjem cen ponudb pri izdaji finančnih instrumentov

(člen 16(3) ter člena 23 in 24 Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja imajo vzpostavljene sisteme, kontrole in postopke za opredelitev in obvladovanje nasprotij interesov, ki nastanejo v zvezi z možno določitvijo prenizkih ali previsokih cen za izdajo ali vključenostjo zadevnih strank v postopek. Investicijska podjetja zlasti vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo vsaj notranje ureditve za izpolnitev obeh naslednjih pogojev:

(a)

cena ponudbe ne podpira interesov drugih strank ali samega podjetja na način, ki je v nasprotju z interesi stranke, ki je izdajatelj, in

(b)

zagotovljeno je preprečevanje in obvladovanje primerov, v katerih osebe, odgovorne za izvajanje storitev za stranke podjetja, ki so vlagatelji, neposredno sodelujejo pri odločitvah v zvezi s podjetniškim finančnim svetovanjem glede cen stranki, ki je izdajatelj.

2.   Investicijska podjetja strankam zagotovijo informacije o tem, kako se določi priporočilo glede cene ponudbe in zadevnih časovnih okvirov. Podjetje zlasti obvesti stranko, ki je izdajatelj, in z njo sodeluje v zvezi s kakršno koli strategijo varovanja pred tveganji ali stabilizacije, ki jo namerava izvajati v zvezi s ponudbo, vključno s tem, kako lahko te strategije vplivajo na interese stranke, ki je izdajatelj. Podjetja med postopkom ponudbe sprejmejo tudi vse razumne ukrepe za obveščanje stranke, ki je izdajatelj, o vseh dogajanjih v zvezi z določitvijo cene izdaje.

Člen 40

Dodatne zahteve v zvezi s plasiranjem

(člen 16(3) ter člena 23 in 24 Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja, ki izvajajo plasiranje finančnih instrumentov, vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo učinkovite ureditve za preprečevanje, da bi na priporočila glede plasiranja neprimerno vplivala kakršna koli obstoječa in prihodnja razmerja.

2.   Investicijska podjetja vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo učinkovite notranje ureditve za preprečevanje ali obvladovanje nasprotij interesov, ki nastanejo, kadar osebe, ki so odgovorne za izvajanje storitev za stranke podjetja, ki so vlagatelji, neposredno sodelujejo pri odločitvah v zvezi s priporočili stranki, ki je izdajatelj, glede alokacije izdaje finančnih instrumentov vlagateljem.

3.   Investicijska podjetja ne sprejemajo plačil ali koristi od tretjih oseb, razen če taka plačila ali koristi izpolnjujejo zahteve glede spodbud iz člena 24 Direktive 2014/65/EU. Zlasti za naslednje prakse velja, da ne izpolnjujejo navedenih zahtev in se zato ne štejejo za sprejemljive:

(a)

alokacija finančnih instrumentov med kupce, namenjena spodbujanju k plačilu nesorazmerno visokih nadomestil za nepovezane storitve, ki jih zagotovi investicijsko podjetje (t.i. „laddering“), kot so nesorazmerno visoke opravnine in provizije, ki jih plača stranka, ki je vlagatelj, ali nesorazmerno velik obseg poslov po normalnih provizijah, ki ga zagotovi vlagatelj kot nadomestilo za alokacijo dela izdaje;

(b)

alokacija finančnih instrumentov višjemu izvršnemu ali vodstvenemu delavcu obstoječe ali potencialne stranke, ki je izdajatelj, kot nadomestilo za prihodnjo ali preteklo dodelitev poslov podjetniškega financiranja (t.i. „spinning“);

(c)

alokacija finančnih instrumentov, ki je izrecno ali implicitno pogojena s prejemom prihodnjih naročil ali nakupom katere koli druge storitve od investicijskega podjetja s strani stranke, ki je vlagatelj, ali subjekta, v katerem je vlagatelj vodstveni delavec.

4.   Investicijska podjetja vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo politiko alokacije izdaj finančnih instrumentov, ki določa postopek za pripravo priporočil glede alokacije izdaj. Politika alokacije se posreduje stranki, ki je izdajatelj, preden pride do dogovora o izvajanju storitev plasiranja. Politika določa relevantne informacije, ki so na voljo v tej fazi, o predlagani metodologiji alokacije izdaje.

5.   Investicijska podjetja stranko, ki je izdajatelj, vključijo v razpravo o postopku plasiranja, tako da lahko podjetje razume in upošteva strankine interese in cilje. Investicijsko podjetje pridobi soglasje stranke, ki je izdajatelj, o predlagani alokaciji po vrstah strank za posel v skladu s politiko alokacije.

Člen 41

Dodatne zahteve v zvezi s svetovanjem, distribucijo in samoplasiranjem

(člen 16(3) ter člena 23 in 24 Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja imajo vzpostavljene sisteme, kontrole in postopke za opredelitev in obvladovanje nasprotij interesov, do katerih pride pri zagotavljanju investicijske storitve stranki, ki je vlagatelj, za sodelovanje pri novi izdaji, pri kateri investicijsko podjetje prejme provizije, opravnine ali druge denarne in nedenarne koristi v zvezi z urejanjem izdaje. Vse provizije, opravnine ali druge denarne in nedenarne koristi izpolnjujejo zahteve iz člena 24(7), 24(8) in 24(9) Direktive 2014/65/EU in so dokumentirane v politikah podjetja glede nasprotij interesov ter upoštevane v ureditvah podjetja glede spodbud.

2.   Investicijska podjetja, ki se ukvarjajo s plasiranjem finančnih instrumentov, ki jih izdajo sama ali jih izdajo subjekti v njihovi skupini, lastnim strankam, vključno z obstoječimi imetniki vlog, če gre za kreditne institucije, ali investicijskimi skladi, ki jih upravljajo subjekti v njihovi skupini, vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo jasne in učinkovite ureditve za opredelitev, preprečevanje ali obvladovanje potencialnih nasprotij interesov, do katerih pride v povezavi s to vrsto dejavnosti. Take ureditve vključujejo obravnavo smiselnosti (ne)izvajanja dejavnosti, če se nasprotja interesov ne morejo ustrezno obvladovati, da se preprečijo vsi negativni učinki na stranke.

3.   Kadar se zahteva razkritje nasprotij interesov, investicijska podjetja izpolnjujejo zahteve iz člena 34(4), vključno z obrazložitvijo narave in virov nasprotij interesov, ki jih vključuje ta vrsta dejavnosti, pri čemer navedejo podrobnosti o specifičnih tveganjih, povezanih s takimi praksami, da lahko strankam omogočijo sprejetje informirane naložbene odločitve.

4.   Investicijska podjetja, ki ponujajo finančne instrumente, ki jih izdajo sama ali jih izdajo drugi subjekti v njihovi skupini, svojim strankam in ki so vključeni v izračun bonitetnih zahtev iz Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (22), Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (23) ali Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (24), tem strankam zagotovijo dodatne informacije, v katerih so razložene razlike med finančnimi instrumenti in bančnimi vlogami v smislu donosa, tveganja, likvidnosti in morebitnega zavarovanja v skladu z Direktivo 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta (25).

Člen 42

Dodatne zahteve v zvezi s posojanjem ali dajanjem kreditov v okviru izvedbe prve prodaje ali plasiranja

(člen 16(3) ter člena 23 in 24 Direktive 2014/65/EU)

1.   Kadar se morebitna prejšnja posojila ali krediti investicijskega podjetja ali subjekta v njegovi skupini, dani stranki, ki je izdajatelj, lahko odplačajo s prihodki od izdaje, ima investicijsko podjetje vzpostavljene ureditve za identifikacijo in preprečevanje ali obvladovanje nasprotij interesov, ki lahko nastanejo kot posledica.

2.   Če se ureditve za obvladovanje nasprotij interesov izkažejo za nezadostne za zagotavljanje, da se prepreči tveganje oškodovanja stranke, ki je izdajatelj, investicijska podjetja taki stranki razkrijejo konkretna nasprotja interesov, do katerih je prišlo v povezavi z njihovimi dejavnostmi ali dejavnostmi subjektov iz njihove skupine pri dajanju kreditov ter njihovimi dejavnostmi v zvezi s ponudbo vrednostnih papirjev.

3.   Politika investicijskega podjetja glede nasprotij interesov zahteva deljenje informacij o finančnem položaju izdajatelja s subjekti iz skupine, ki delujejo kot dajalci kreditov, če to ne krši informacijskih preprek, ki jih je podjetje vzpostavilo za zaščito interesov stranke.

Člen 43

Vodenje evidenc v zvezi z izvedbo prve prodaje ali plasiranjem

(člen 16(3) ter člena 23 in 24 Direktive 2014/65/EU)

Investicijska podjetja vodijo evidence o vsebini in času navodil, prejetih od strank. Hrani se evidenca odločitev o alokaciji finančnih instrumentov v zvezi z vsakim poslom, da je zagotovljena popolna revizijska sled med premiki, evidentiranimi v računovodskih evidencah stranke, ter navodili, ki jih je prejelo investicijsko podjetje. Zlasti se jasno utemelji in evidentira končna alokacija finančnih instrumentov vsaki stranki, ki je vlagatelj. Pristojnim organom se na zahtevo predloži popolna revizijska sled pomembnih korakov pri postopku izvedbe prve prodaje in plasiranja.

POGLAVJE III

POGOJI POSLOVANJA INVESTICIJSKIH PODJETIJ

ODDELEK 1

Informacije za stranke in potencialne stranke

Člen 44

Zahteve glede poštenih, jasnih in nezavajajočih informacij

(člen 24(3) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja zagotovijo, da vse informacije, ki jih naslovijo na neprofesionalne ali profesionalne stranke ali potencialne neprofesionalne ali profesionalne stranke, ali jih objavijo na takšen način, da jih bodo zelo verjetno prejele neprofesionalne ali profesionalne stranke ali potencialne neprofesionalne ali profesionalne stranke, vključno s tržnimi sporočili, izpolnjujejo pogoje iz odstavkov 2 do 8.

2.   Investicijsko podjetje zagotovi, da informacije iz odstavka 1 izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

informacije vključujejo naziv investicijskega podjetja;

(b)

informacije so točne ter vedno pošteno in vidno prikazujejo vsa relevantna tveganja pri navajanju vseh potencialnih koristi investicijske storitve ali finančnega instrumenta;

(c)

v informacijah je za navedbo relevantnih tveganj uporabljena velikost pisave, ki je vsaj enaka prevladujoči velikosti pisave, ki se uporablja v vseh zagotovljenih informacijah, postavitev besedila pa zagotavlja, da je taka navedba vidna;

(d)

informacije zadostujejo in so predstavljene tako, da jih bo verjetno razumel povprečen pripadnik skupine, ki so ji namenjene ali za katero je verjetno, da jih bo prejela;

(e)

informacije ne prikrivajo, zmanjšujejo pomena ali zamegljujejo pomembnih dejstev, izjav ali opozoril;

(f)

informacije so predstavljene dosledno v istem jeziku v vseh oblikah informativnih in tržnih gradiv, ki se zagotovijo vsaki stranki, razen če se je stranka strinjala, da prejme gradivo v več kot enem jeziku;

(g)

informacije so aktualne in relevantne za uporabljeno sredstvo obveščanja.

3.   Če informacije primerjajo investicijske ali pomožne storitve, finančne instrumente ali osebe, ki opravljajo investicijske ali pomožne storitve, investicijska podjetja zagotovijo, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

primerjava je smiselna in predstavljena na pošten in uravnotežen način;

(b)

navedeni so viri informacij, uporabljeni za primerjavo;

(c)

vključena so ključna dejstva in predpostavke, uporabljene za primerjavo.

4.   Če informacije vsebujejo navedbo pretekle uspešnosti finančnega instrumenta, finančnega indeksa ali investicijske storitve, investicijska podjetja zagotovijo, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

taka navedba ni najbolj viden element sporočila;

(b)

informacije morajo vsebovati ustrezne informacije o uspešnosti, ki zajemajo predhodnih pet let ali celotno obdobje, za katero je bil ponujen finančni instrument, vzpostavljen finančni indeks ali zagotovljena investicijska storitev, če je to obdobje krajše od petih let, ali tako daljše obdobje, kot ga lahko določi podjetje, v vsakem primeru pa morajo navedene informacije o uspešnosti temeljiti na polnih 12-mesečnih obdobjih;

(c)

referenčno obdobje in vir informacij sta jasno navedena;

(d)

informacije vsebujejo jasno opozorilo, da se podatki nanašajo na preteklost in da pretekla uspešnost ni zanesljiv kazalnik prihodnjih rezultatov;

(e)

kadar se navedba opira na podatke, izražene v valuti, ki ni valuta države članice, v kateri prebiva neprofesionalni vlagatelj ali potencialni neprofesionalni vlagatelj, sta ta valuta in opozorilo, da se lahko donosi povečajo ali zmanjšajo zaradi valutnih nihanj, jasno navedena;

(f)

kadar navedba temelji na bruto rezultatu, se razkrijejo učinki provizij, opravnin in drugih stroškov.

5.   Če informacije vsebujejo ali se nanašajo na simulacijo pretekle uspešnosti, investicijska podjetja zagotovijo, da se informacije nanašajo na finančni instrument ali finančni indeks in da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

simulacija pretekle uspešnosti temelji na dejanski pretekli uspešnosti enega ali več finančnih instrumentov ali finančnih indeksov, ki so enaki oziroma skoraj enaki kakor zadevni finančni instrument ali so njegova osnova oz. podlaga;

(b)

za dejansko preteklo uspešnost iz točke (a) so izpolnjeni pogoji iz točk (a) do (c), (e) in (f) odstavka 4;

(c)

informacije vsebujejo jasno opozorilo, da se podatki nanašajo na simulacijo pretekle uspešnosti in da pretekla uspešnost ni zanesljiv kazalnik prihodnje uspešnosti.

6.   Če informacije vsebujejo informacije o prihodnji uspešnosti, investicijska podjetja zagotovijo, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

informacije ne temeljijo na simulaciji pretekle uspešnosti oziroma se ne sklicujejo nanjo;

(b)

informacije temeljijo na razumnih predpostavkah, ki jih podpirajo objektivni podatki;

(c)

kadar informacije temeljijo na bruto rezultatu, se razkrijejo učinki provizij, opravnin in drugih stroškov;

(d)

informacije temeljijo na scenarijih uspešnosti v različnih tržnih razmerah (negativnih in pozitivnih scenarijih) ter odražajo naravo in tveganja specifičnih vrst instrumentov, vključenih v analizo;

(e)

informacije vsebujejo jasno opozorilo, da take napovedi niso zanesljiv kazalnik prihodnje uspešnosti.

7.   Če se informacije nanašajo na določeno davčno obravnavo, je v njih jasno navedeno, da je davčna obravnava odvisna od individualnih okoliščin vsake stranke in se lahko v prihodnje spremeni.

8.   V informacijah se ne uporablja ime nobenega pristojnega organa na način, ki bi namigoval ali nakazoval, da ta organ podpira ali odobrava produkte ali storitve investicijskega podjetja.

Člen 45

Informacije v zvezi z razvrstitvijo strank v kategorije

(člen 24(4) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja nove stranke in obstoječe stranke, ki jih je investicijsko podjetje na novo razvrstilo v skladu z zahtevami Direktive 2014/65/EU, obvestijo o njihovi razvrstitvi v kategorijo neprofesionalnih strank, profesionalnih strank ali primernih nasprotnih strank v skladu z navedeno direktivo.

2.   Investicijska podjetja obvestijo stranke na trajnem nosilcu podatkov o njihovih pravicah, da zahtevajo drugačno razvrstitev, in o vseh omejitvah pri ravni zaščite stranke, do katerih bi prišlo zaradi tega.

3.   Investicijska podjetja lahko na lastno pobudo ali na zahtevo zadevne stranke le-to obravnavajo na naslednji način:

(a)

kot profesionalno ali neprofesionalno stranko, če bi se taka stranka sicer lahko razvrstila kot primerna nasprotna stranka v skladu s členom 30(2) Direktive 2014/65/EU;

(b)

kot neprofesionalno stranko, če se taka stranka obravnava kot profesionalna stranka na podlagi oddelka I Priloge II k Direktivi 2014/65/EU.

Člen 46

Splošne zahteve glede informacij za stranke

(člen 24(4) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja pravočasno, preden se stranka ali potencialna stranka s kakršnim koli dogovorom zaveže glede opravljanja investicijskih ali pomožnih storitev ali pred začetkom opravljanja navedenih storitev, odvisno od tega, kar nastopi prej, navedeni stranki ali potencialni stranki zagotovijo naslednje informacije:

(a)

pogoje vsakršnega takega dogovora;

(b)

informacije, ki jih zahteva člen 47 in zadevajo navedeni dogovor ali navedene investicijske ali pomožne storitve.

2.   Investicijska podjetja pravočasno pred začetkom opravljanja investicijskih ali pomožnih storitev za stranke ali potencialne stranke zagotovijo informacije, ki se zahtevajo na podlagi členov 47 do 50.

3.   Informacije iz odstavkov 1 in 2 se zagotovijo na trajnem nosilcu podatkov ali na spletni strani (če ta ni trajen nosilec podatkov), če so izpolnjeni pogoji iz člena 3(2).

4.   Investicijska podjetja pravočasno obvestijo stranko o morebitnih pomembnih spremembah informacij, zagotovljenih v skladu s členi 47 do 50, ki so relevantne za storitev, ki jo podjetje opravlja za navedeno stranko. Tako obvestilo se zagotovi na trajnem nosilcu podatkov, če so informacije, na katere se nanaša, podane na trajnem nosilcu podatkov.

5.   Investicijska podjetja zagotovijo, da so informacije, vsebovane v tržnih sporočilih, skladne z vsemi informacijami, ki jih podjetje zagotovi strankam med opravljanjem investicijskih in pomožnih storitev.

6.   Tržna sporočila, ki vsebujejo ponudbo ali vabilo naslednje narave in določajo način odgovora ali vsebujejo obrazec, s katerim se lahko poda morebiten odgovor, vsebujejo take informacije iz členov 47 do 50, ki so relevantne za navedeno ponudbo ali vabilo:

(a)

ponudba za sklenitev dogovora v zvezi s finančnim instrumentom ali investicijsko oziroma pomožno storitvijo s katero koli osebo, ki odgovori na sporočilo;

(b)

vabilo vsaki osebi, ki odgovori na sporočilo, da poda ponudbo za sklenitev dogovora v zvezi s finančnim instrumentom ali investicijsko oziroma pomožno storitvijo.

Prvi pododstavek se ne uporablja, če se mora za odgovor na ponudbo ali vabilo, ki ga vsebuje tržno sporočilo, potencialna stranka sklicevati na drug dokument ali dokumente, ki, sami ali skupaj, vsebujejo navedene informacije.

Člen 47

Informacije o investicijskem podjetju in njegovih storitvah za stranke in potencialne stranke

(člen 24(4) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja strankam ali potencialnim strankam po potrebi zagotovijo naslednje splošne informacije:

(a)

naziv in naslov investicijskega podjetja ter kontaktne podatke, ki jih stranke potrebujejo, da lahko učinkovito komunicirajo s podjetjem;

(b)

jezike, v katerih lahko stranka komunicira z investicijskim podjetjem ter prejema dokumente in druge informacije od podjetja;

(c)

načine komunikacije, ki se bodo uporabljali med investicijskim podjetjem in stranko, vključno z načini pošiljanja in prejemanja naročil, če je relevantno;

(d)

izjavo, da je investicijsko podjetje pridobilo dovoljenje, ter naziv in naslov za kontakt pristojnega organa, ki je dovoljenje izdal;

(e)

če investicijsko podjetje deluje prek vezanega zastopnika, izjavo o tem, v kateri je navedena država članica, kjer je registriran vezani zastopnik;

(f)

naravo, pogostost in časovni razpored poročil o uspešnosti storitve, ki jih mora investicijsko podjetje zagotoviti stranki v skladu s členom 25(6) Direktive 2014/65/EU;

(g)

če je investicijsko podjetje imetnik finančnih instrumentov ali sredstev stranke, kratek opis ukrepov, ki jih investicijsko podjetje sprejme za njihovo zaščito, vključno s povzetkom podrobnosti o zadevni odškodninski shemi za vlagatelje ali o sistemu jamstva za vloge, ki se uporablja za podjetje zaradi njegovih dejavnosti v državi članici;

(h)

opis, lahko tudi v obliki povzetka, politike obvladovanja nasprotij interesov, ki jo podjetje vzdržuje v skladu s členom 34;

(i)

če stranka to zahteva, nadaljnje podrobne podatke o navedeni politiki obvladovanja nasprotij interesov na trajnem nosilcu podatkov ali na spletni strani (če ta ni trajen nosilec podatkov), če so izpolnjeni pogoji iz člena 3(2).

Informacije iz točk (a) do (i) se zagotovijo pravočasno pred izvedbo naložbenih storitev ali pomožnih storitev strankam ali potencialnim strankam.

2.   Investicijska podjetja pri upravljanju portfeljev na podlagi investicijskih ciljev stranke in vrst finančnih instrumentov, vključenih v portfelj stranke, vzpostavijo primerno metodo za ocenjevanje in primerjanje, kot je smiselno referenčno merilo, da se stranki, za katero se opravlja storitev, omogoči ocena uspešnosti poslovanja podjetja.

3.   Če nameravajo investicijska podjetja opravljati storitve upravljanja portfeljev za stranko ali potencialno stranko, stranki poleg informacij, zahtevanih v odstavku 1, zagotovijo vse naslednje informacije, ki so relevantne:

(a)

informacije o metodi in pogostosti vrednotenja finančnih instrumentov v portfelju stranke;

(b)

podrobnosti o vsakem prenosu diskrecijskega upravljanja z vsemi finančnimi instrumenti ali sredstvi ali z delom finančnih instrumentov ali sredstev v portfelju stranke;

(c)

navedbo morebitnega referenčnega merila, ki se bo uporabljalo za primerjavo uspešnosti portfelja stranke;

(d)

vrste finančnih instrumentov, ki se lahko vključijo v portfelj stranke, in vrste poslov, ki se lahko izvajajo s takimi instrumenti, vključno z morebitnimi omejitvami;

(e)

cilje upravljanja, stopnjo tveganja, ki jo mora upoštevati upravitelj portfelja pri izvajanju diskrecijskega upravljanja, ter morebitne posebne omejitve te diskrecije.

Informacije iz točk (a) do (e) se zagotovijo pravočasno pred izvedbo naložbenih storitev ali pomožnih storitev strankam ali potencialnim strankam.

Člen 48

Informacije o finančnih instrumentih

(člen 24(4) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja strankam in potencialnim strankam pravočasno pred izvedbo investicijskih storitev ali pomožnih storitev za stranke ali potencialne stranke zagotovijo splošen opis narave in tveganj finančnih instrumentov, pri čemer zlasti upoštevajo razvrstitev stranke v kategorijo neprofesionalne stranke, profesionalne stranke ali primerne nasprotne stranke. V navedenem opisu so dovolj podrobno razloženi narava specifične vrste zadevnega instrumenta, obnašanje in uspešnost finančnega instrumenta v različnih tržnih razmerah, tako pozitivnih kot negativnih, ter tveganja, značilna za navedeno specifično vrsto instrumenta, da lahko stranka sprejme naložbeno odločitev na podlagi informacij.

2.   Če je relevantno za specifično vrsto zadevnega instrumenta ter status in stopnjo znanja stranke, opis tveganj iz odstavka 1 vključuje naslednje:

(a)

tveganja, povezana z navedeno vrsto finančnega instrumenta, vključno z obrazložitvijo finančnega vzvoda in njegovih učinkov ter tveganjem izgube celotne naložbe, kar vključuje tveganja v zvezi s plačilno nesposobnostjo izdajatelja ali povezanimi dogodki, kot je reševanje s sredstvi upnikov;

(b)

nestanovitnost cen takih instrumentov in vse morebitne omejitve na razpoložljivem trgu za take instrumente;

(c)

informacije o ovirah ali omejitvah pri odprodaji naložb, do katerih lahko na primer pride pri nelikvidnih finančnih instrumentih ali finančnih instrumentih s fiksnim naložbenim obdobjem, kar vključuje ponazoritev možnih načinov izstopa iz naložbe ter njegovih posledic, možne omejitve in ocenjeni časovni okvir za prodajo finančnega instrumenta pred povrnitvijo začetnih stroškov posla pri navedeni vrsti finančnega instrumenta;

(d)

dejstvo, da bi lahko vlagatelj zaradi poslov s takimi instrumenti poleg stroškov pridobitve instrumentov prevzel finančne in druge dodatne obveznosti, vključno s pogojnimi obveznostmi;

(e)

morebitne zahteve po kritju ali podobne obveznosti, ki se nanašajo na instrumente navedene vrste.

3.   Če investicijsko podjetje neprofesionalni stranki ali potencialni neprofesionalni stranki zagotovi informacije o finančnem instrumentu, ki je predmet tekoče javne ponudbe, in je bil v zvezi z navedeno ponudbo objavljen prospekt v skladu z Direktivo 2003/71/ES, navedeno podjetje pravočasno pred izvedbo investicijskih storitev ali pomožnih storitev za stranke ali potencialne stranke o tem obvesti stranko ali potencialno stranko, kadar je prospekt na voljo javnosti.

4.   Če je finančni instrument sestavljen iz dveh ali več različnih finančnih instrumentov ali storitev, investicijsko podjetje zagotovi ustrezen opis pravne narave finančnega instrumenta, njegovih sestavnih delov in načina, na katerega vzajemno učinkovanje sestavnih delov vpliva na tveganje naložbe.

5.   V primeru finančnih instrumentov, ki vključujejo jamstvo ali zaščito kapitala, investicijsko podjetje stranki ali potencialni stranki zagotovi informacije o obsegu in naravi takega jamstva ali zaščite kapitala. Če jamstvo zagotovi tretja oseba, informacije o jamstvu vključujejo dovolj podrobnosti o izdajatelju jamstva in jamstvu, da stranki ali potencialni stranki omogočijo pošteno oceno jamstva.

Člen 49

Informacije v zvezi z varovanjem finančnih instrumentov ali sredstev strank

(člen 24(4) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja, ki so imetnik finančnih instrumentov ali sredstev, ki pripadajo strankam, tem strankam ali potencialnim strankam po potrebi zagotovijo vse ustrezne informacije iz odstavkov 2 do 7.

2.   Investicijsko podjetje obvesti stranko ali potencialno stranko o primerih, v katerih je lahko tretja oseba v imenu investicijskega podjetja imetnik finančnih instrumentov ali sredstev navedene stranke, in o odgovornosti investicijskega podjetja v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo za vsa dejanja ali opustitve dejanj tretje osebe ter o posledicah za stranko v primeru plačilne nesposobnosti tretje osebe.

3.   Če je v skladu z nacionalno zakonodajo lahko imetnik finančnih instrumentov stranke ali potencialne stranke tretja oseba, ki jih ima na računu tipa „omnibus“, investicijsko podjetje stranko o tem obvesti in jo jasno opozori na tveganja, ki izhajajo iz tega.

4.   Investicijsko podjetje obvesti stranko ali potencialno stranko, če na podlagi nacionalne zakonodaje finančnih instrumentov stranke, katerih imetnik je tretja oseba, ni mogoče identificirati ločeno od finančnih instrumentov, katerih imetnik je navedena tretja oseba ali investicijsko podjetje za svoj račun, ter jo jasno opozori na tveganja, ki izhajajo iz tega.

5.   Investicijsko podjetje obvesti stranko ali potencialno stranko, če za račune, ki vsebujejo finančne instrumente ali sredstva, ki pripadajo navedeni stranki ali potencialni stranki, velja ali bo veljala zakonodaja v jurisdikciji, ki ni jurisdikcija države članice, in navede, da se lahko pravice stranke ali potencialne stranke v zvezi z navedenimi finančnimi instrumenti ali sredstvi ustrezno spremenijo.

6.   Investicijsko podjetje obvesti stranko o obstoju in pogojih morebitne pravice do unovčitve finančnega zavarovanja ali zastavne pravice, ki jo podjetje ima ali bi jo lahko imelo pri finančnih instrumentih ali sredstvih stranke, ali kakršne koli pravice do izravnave, ki jo ima v zvezi z navedenimi instrumenti ali sredstvi. Če je primerno, obvesti stranko tudi o dejstvu, da ima lahko depozitar pravico do unovčitve finančnega zavarovanja ali zastavno pravico ali pravico do izravnave v zvezi z navedenimi instrumenti ali sredstvi.

7.   Preden začne investicijsko podjetje izvajati posle financiranja z vrednostnimi papirji v zvezi s finančnimi instrumenti, katerih imetnik je v imenu stranke, ali preden začne kako drugače uporabljati take finančne instrumente za svoj račun ali za račun druge stranke, pravočasno pred uporabo navedenih instrumentov stranki na trajnem nosilcu podatkov zagotovi jasne, popolne in natančne informacije o obveznostih in odgovornostih investicijskega podjetja glede uporabe navedenih finančnih instrumentov, vključno s pogoji za njihovo povračilo, ter o povezanih tveganjih.

Člen 50

Informacije o stroških in povezanih dajatvah

(člen 24(4) Direktive 2014/65/EU)

1.   Za namene zagotovitve informacij strankam o vseh stroških in dajatvah v skladu s členom 24(4) Direktive 2014/65/EU, investicijska podjetja izpolnjujejo podrobne zahteve iz odstavkov 2 do 10.

Brez poseganja v obveznosti iz člena 24(4) Direktive 2014/65/EU imajo investicijska podjetja, ki izvajajo investicijske storitve za profesionalne stranke, pravico, da se s temi strankami dogovorijo o omejeni uporabi podrobnih zahtev iz tega člena. Investicijska podjetja se ne smejo dogovoriti o takih omejitvah, kadar zagotavljajo storitve investicijskega svetovanja ali upravljanja portfeljev ali kadar imajo, ne glede na opravljeno investicijsko storitev, zadevni finančni instrumenti vgrajen izvedeni finančni instrument.

Brez poseganja v obveznosti iz člena 24(4) Direktive 2014/65/EU imajo investicijska podjetja, ki izvajajo investicijske storitve za primerne nasprotne stranke, pravico, da se dogovorijo o omejeni uporabi podrobnih zahtev iz tega člena, razen kadar imajo, ne glede na opravljeno investicijsko storitev, zadevni finančni instrumenti vgrajen izvedeni finančni instrument in jih namerava primerna nasprotna stranka ponuditi svojim strankam.

2.   Za predhodno in naknadno razkrivanje informacij o stroških in dajatvah strankam investicijska podjetja združijo naslednje:

(a)

vse stroške in povezane dajatve, ki jih zaračunajo investicijsko podjetje ali druge osebe, če je bila stranka usmerjena k takim drugim osebam, za investicijsko storitev oz. storitve in/ali pomožne storitve, opravljene za stranko, in

(b)

vse stroške in povezane dajatve, ki se nanašajo na pripravo in upravljanje finančnih instrumentov.

Stroški iz točk (a) in (b) so navedeni v Prilogi II k tej uredbi. Za namene točke (a) se plačila tretjih oseb, ki jih prejmejo investicijska podjetja v povezavi z investicijsko storitvijo, opravljeno za stranko, navedejo ločeno po posameznih plačilih, združeni stroški in dajatve pa se seštejejo ter izrazijo kot denarni znesek in tudi kot odstotek.

3.   Če je kateri koli del skupnih stroškov in dajatev treba plačati v tuji valuti ali predstavlja znesek v tuji valuti, investicijska podjetja navedejo zadevno valuto ter veljavni menjalni tečaj in stroške. Investicijska podjetja prav tako zagotovijo informacije o ureditvah za plačevanje ali drugih načinih za izpolnjevanje obveznosti.

4.   V zvezi z razkritjem stroškov in dajatev za produkte, ki niso vključeni v dokument s ključnimi podatki za vlagatelje, ki se uporablja za KNPVP, investicijska podjetja izračunajo in razkrijejo te stroške, na primer tako, da se povežejo s podjetji za upravljanje KNPVP, da pridobijo zadevne informacije.

5.   Obveznost pravočasne zagotovitve polnega predhodnega razkritja informacij o skupnih stroških in dajatvah v zvezi s finančnim instrumentom ter opravljeno investicijsko ali pomožno storitvijo se za investicijska podjetja uporablja v naslednjih primerih:

(a)

kadar investicijsko podjetje priporoča ali trži finančne instrumente strankam ali

(b)

kadar mora investicijsko podjetje, ki opravlja kakršne koli investicijske storitve, v skladu z zadevno zakonodajo Unije strankam v zvezi z relevantnim finančnim instrumentom zagotoviti dokument s ključnimi podatki za vlagatelje (KIID), ki se uporablja za KNPVP, ali dokument s ključnimi informacijami (KID) o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih.

6.   Investicijska podjetja, ki ne priporočajo ali tržijo finančnega instrumenta stranki ali jim v skladu z zadevno zakonodajo Unije stranki ni treba zagotoviti dokumenta KID/KIID, svoje stranke obvestijo o vseh stroških in dajatvah v zvezi z opravljeno investicijsko in/ali pomožno storitvijo.

7.   Kadar investicijske ali pomožne storitve za stranko opravlja več kot eno investicijsko podjetje, vsako investicijsko podjetje zagotovi informacije o stroških investicijskih ali pomožnih storitev, ki jih izvaja. Investicijsko podjetje, ki svojim strankam priporoča ali trži storitve, ki jih izvaja drugo podjetje, združi strošek in dajatve svojih storitev s stroškom in dajatvami storitev, ki jih zagotovi drugo podjetje. Investicijsko podjetje upošteva stroške in dajatve, povezane z opravljanjem drugih investicijskih ali pomožnih storitev s strani drugih podjetij, če je usmerilo svoje stranke k tem drugim podjetjem.

8.   Pri predhodnem izračunu stroškov in dajatev investicijska podjetja uporabijo dejansko nastale stroške kot merilo za pričakovane stroške in dajatve. Kadar dejanski stroški niso na voljo, investicijsko podjetje izvede smiselno oceno teh stroškov. Investicijska podjetja preverijo predhodne predpostavke glede na naknadne izkušnje in te postavke po potrebi prilagodijo.

9.   Investicijska podjetja zagotovijo letne naknadne informacije o vseh stroških in dajatvah, povezanih tako s finančnim instrumentom oz. instrumenti kot investicijsko ali pomožno storitvijo oz. storitvami, če so priporočila ali tržila finančni instrument oz. instrumente ali če so stranki zagotovila dokument KID/KIID v zvezi s finančnim instrumentom oz. instrumenti in imajo ali so imela tekoče razmerje s stranko med letom. Take informacije temeljijo na nastalih stroških ter se zagotovijo na ravni posameznih primerov.

Investicijska podjetja se lahko odločijo zagotavljati take združene informacije o stroških in dajatvah investicijskih storitev in finančnih instrumentov skupaj z morebitnimi obstoječimi rednimi poročili strankam.

10.   Investicijska podjetja strankam pri izvajanju investicijskih storitev s ponazoritvijo prikažejo kumulativni učinek stroškov na donos. Taka ponazoritev se zagotovi tako predhodno kot naknadno. Investicijska podjetja zagotovijo, da ponazoritev izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

ponazoritev prikazuje učinek vseh stroškov in dajatev na donos naložbe;

(b)

ponazoritev prikazuje vsa pričakovana povišanja ali nihanja stroškov in

(c)

ponazoritev spremlja opis ponazoritve.

Člen 51

Informacije, zagotovljene v skladu z Direktivo 2009/65/ES in Uredbo (EU) št. 1286/2014

(člen 24(4) Direktive 2014/65/EU)

Investicijska podjetja, ki distribuirajo enote v kolektivnih naložbenih podjemih ali paketne naložbene produkte za male vlagatelje in zavarovalne naložbene produkte, dodatno obvestijo svoje stranke o vseh drugih stroških in povezanih dajatvah v zvezi s produktom, ki morda niso bile vključene v dokument s ključnimi podatki za vlagatelje (KIID), ki se uporablja za KNPVP, ali dokument s ključnimi informacijami (KID) o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih, ter o stroških in dajatvah v zvezi z njihovim opravljanjem investicijskih storitev v povezavi z navedenim finančnim instrumentom.

ODDELEK 2

Investicijsko svetovanje

Člen 52

Informacije o investicijskem svetovanju

(člen 24(4) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja na jasen in jedrnat način pojasnijo, ali in zakaj se investicijsko svetovanje šteje za neodvisno ali ne, ter navedejo vrsto in naravo omejitev, ki se uporabljajo, kar vključuje prepoved prejemanja in zadržanja spodbud pri zagotavljanju investicijskega svetovanja na neodvisni podlagi.

Če se isti stranki nudi ali zagotavlja tako neodvisno svetovanje kot svetovanje, ki ni neodvisno, investicijska podjetja pojasnijo obseg obeh storitev, tako da lahko vlagatelji razumejo razlike med njimi in da se podjetja ne predstavljajo kot neodvisen investicijski svetovalec za celotno dejavnost. Podjetja pri komunikaciji s strankami ne poudarjajo neupravičeno svojih storitev neodvisnega investicijskega svetovanja v škodo storitev investicijskega svetovanja, ki ni neodvisno.

2.   Investicijska podjetja, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje na podlagi, ki je neodvisna ali ne, stranki pojasnijo kateri finančni instrumenti se lahko priporočijo ter v kakšnem razmerju so podjetja z izdajatelji ali ponudniki instrumentov.

3.   Investicijska podjetja zagotovijo opis vrst finančnih instrumentov, ki so se upoštevali, nabora finančnih instrumentov in ponudnikov, analiziranih za vsako vrsto instrumenta glede na obseg storitve, in, kadar zagotavljajo neodvisno svetovanje, pojasnilo, kako opravljena storitev izpolnjuje pogoje za zagotavljanje investicijskega svetovanja na neodvisni podlagi ter kateri dejavniki, kot so na primer tveganja, stroški in kompleksnost finančnih instrumentov, so se upoštevali pri postopku izbire, ki ga je investicijsko podjetje uporabilo za priporočitev finančnih instrumentov.

4.   Če nabor finančnih instrumentov, ki jih oceni investicijsko podjetje, ki zagotavlja investicijsko svetovanje na neodvisni podlagi, vključuje lastne finančne instrumente investicijskega podjetja ali instrumente, ki jih izdajo ali nudijo subjekti, ki so tesno povezani ali so v kakršnem koli tesnem pravnem ali ekonomskem razmerju z investicijskim podjetjem, kot tudi drugi izdajatelji in ponudniki, ki niso povezani oz. nimajo takega razmerja, investicijsko podjetje loči, za vsako vrsto finančnega instrumenta, nabor finančnih instrumentov, ki jih izdajo ali nudijo subjekti, ki nimajo nobenih povezav z investicijskim podjetjem.

5.   Investicijska podjetja, ki redno ocenjujejo primernost danih priporočil v skladu s členom 54(12), razkrijejo vse od naslednjega:

(a)

pogostost in obseg redne ocene primernosti in, kadar je relevantno, pogoje, ki so povod za oceno;

(b)

obseg, v katerem se bodo predhodno zbrane informacije ponovno ocenile, in

(c)

način, na katerega bo stranka obveščena o posodobljenem priporočilu.

Člen 53

Investicijsko svetovanje na neodvisni podlagi

(člena 24(4) in 24(7) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje na neodvisni podlagi, določijo in izvajajo postopek izbire za oceno in primerjavo dovolj velikega nabora finančnih instrumentov, ki so na voljo na trgu, v skladu s členom 24(7)(a) Direktive 2014/65/EU. Postopek izbire zajema naslednje elemente:

(a)

število in raznolikost finančnih instrumentov, ki se upoštevajo, je sorazmerno z obsegom storitev investicijskega svetovanja, ki jih ponuja neodvisni investicijski svetovalec;

(b)

število in raznolikost finančnih instrumentov, ki se upoštevajo, je dovolj reprezentativno za finančne instrumente, ki so na voljo na trgu;

(c)

količina finančnih instrumentov, ki jih izdajo investicijsko podjetje samo ali subjekti, ki so tesno povezani z investicijskim podjetjem samim, je sorazmerna s skupnim številom finančnih instrumentov, ki se upoštevajo, in

(d)

merila za izbiro različnih finančnih instrumentov vključujejo vse relevantne vidike, kot so tveganja, stroški in kompleksnost, kot tudi značilnosti strank investicijskega podjetja, ter zagotavljajo, da izbira instrumentov, ki se lahko priporočijo, ni pristranska.

Če taka primerjava ni mogoča zaradi poslovnega modela ali specifičnega obsega storitev, ki se izvajajo, se investicijsko podjetje, ki zagotavlja investicijsko svetovanje, ne predstavlja kot neodvisno.

2.   Investicijsko podjetje, ki zagotavlja investicijsko svetovanje na neodvisni podlagi in ki se osredotoča na določene kategorije ali določen nabor finančnih instrumentov, izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

podjetje se trži na način, ki je namenjen pritegnitvi samo tistih strank, ki dajejo prednost navedenim kategorijam ali naboru finančnih instrumentov;

(b)

podjetje od strank zahteva, da navedejo, da jih zanima samo vlaganje v tako določeno kategorijo ali nabor finančnih instrumentov, in

(c)

pred zagotovitvijo storitve podjetje zagotovi, da je njegova storitev primerna za vsako novo stranko na podlagi dejstva, da se njegov poslovni model ujema s strankinimi potrebami in cilji, ter za nabor finančnih instrumentov, ki so primerni za stranko. Če temu ni tako, podjetje stranki ne zagotovi take storitve.

3.   Investicijsko podjetje, ki ponuja investicijsko svetovanje tako na neodvisni podlagi kot na podlagi, ki ni neodvisna, izpolnjuje naslednje obveznosti:

(a)

investicijsko podjetje je pravočasno pred zagotovitvijo svojih storitev na trajnem nosilcu podatkov obvestilo svoje stranke, ali bo svetovanje neodvisno ali ne, v skladu s členom 24(4)(a) Direktive 2014/65/EU in zadevnimi izvedbenimi ukrepi;

(b)

investicijsko podjetje se je predstavilo kot neodvisno v zvezi s storitvami, za katere zagotavlja investicijsko svetovanje na neodvisni podlagi;

(c)

investicijsko podjetje ima vzpostavljene zadostne organizacijske zahteve in kontrole za zagotavljanje, da sta obe vrsti storitev svetovanja in svetovalcev jasno ločeni in da je malo verjetno, da bodo stranke zmedene glede vrste svetovanja, ki ga prejemajo, ter da prejmejo vrsto svetovanja, ki je primerna za njih. Investicijsko podjetje ne dovoli fizični osebi, da zagotavlja tako neodvisno kot ne-neodvisno svetovanje.

ODDELEK 3

Presoja primernosti in ustreznosti

Člen 54

Presoja primernosti in poročila o primernosti

(člen 25(2) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja ne ustvarjajo nobene dvoumnosti ali zmede glede svojih odgovornosti v postopku, ko ocenjujejo primernost investicijskih storitev ali finančnih instrumentov v skladu s členom 25(2) Direktive 2014/65/EU. Pri izvajanju presoje primernosti podjetje na jasen in preprost način obvesti stranke ali potencialne stranke, da je razlog za presojo primernosti omogočiti podjetju, da ravna v najboljšem interesu stranke.

Kadar se storitve investicijskega svetovanja ali upravljanja portfeljev deloma ali v celoti izvajajo prek avtomatiziranega ali polavtomatiziranega sistema, ima odgovornost za izvedbo presoje primernosti investicijsko podjetje, ki zagotavlja storitev, odgovornost pa se ne zmanjša zaradi uporabe elektronskega sistema pri podaji osebnega priporočila ali odločitve za trgovanje.

2.   Investicijska podjetja določijo obseg informacij, ki jih je treba zbrati od strank glede na vse elemente storitev investicijskega svetovanja ali upravljanja portfeljev, ki se bodo zagotovile tem strankam. Investicijska podjetja od strank ali potencialnih strank pridobijo vse informacije, ki jih podjetje potrebuje, da se seznani z osnovnimi dejstvi o stranki in da pridobi razumno osnovo za določitev, ob ustreznem upoštevanju narave in obsega storitve, ki se opravlja, ali specifičen posel, ki bo priporočen ali sklenjen med opravljanjem storitve upravljanja portfeljev, izpolnjuje naslednja merila:

(a)

uresničuje investicijske cilje zadevne stranke, vključno z dovoljenim tveganjem stranke;

(b)

stranki omogoča, da finančno vzdrži vsa povezana investicijska tveganja v skladu z investicijskimi cilji;

(c)

je takšen, da ima stranka potrebne izkušnje in znanje, da razume tveganja, povezana s poslom ali z upravljanjem njenega portfelja.

3.   Če investicijsko podjetje opravi investicijsko storitev za profesionalno stranko, je upravičeno predpostavljati, da ima stranka v zvezi s produkti, posli in storitvami, za katere je tako razvrščena, potrebno stopnjo izkušenj in znanja za namene točke (c) odstavka 2.

Če je investicijska storitev zagotavljanje investicijskega svetovanja profesionalni stranki iz oddelka 1 Priloge II k Direktivi 2014/65/EU, je investicijsko podjetje upravičeno, da za namene točke (b) odstavka 2 predpostavlja, da je stranka sposobna finančno vzdržati vsa morebitna investicijska tveganja v skladu z investicijskimi cilji te stranke.

4.   Informacije v zvezi s finančnim stanjem stranke ali potencialne stranke po potrebi vključujejo informacije o viru in obsegu rednih dohodkov, sredstvih, vključno z likvidnimi sredstvi, naložbah in nepremičninah ter o njenih rednih finančnih obveznostih.

5.   Informacije v zvezi z investicijskimi cilji stranke ali potencialne stranke po potrebi vključujejo informacije o tem, kako dolgo želi stranka imeti naložbo, o njenih preferencah glede prevzemanja tveganj, o njenem profilu tveganja in o namenih naložbe.

6.   Če je stranka pravna oseba ali skupina dveh ali več fizičnih oseb oziroma če eno ali več fizičnih oseb zastopa druga fizična oseba, investicijsko podjetje oblikuje in izvaja politiko za določanje, za koga bi se morala izvesti presoja primernosti in kako se bo ta presoja izvedla v praksi, vključno s tem, od koga bi bilo treba pridobiti informacije o znanju in izkušnjah, finančnem stanju in investicijskih ciljih. Investicijsko podjetje evidentira to politiko.

Kadar fizično osebo zastopa druga fizična oseba ali kadar naj bi se pri presoji primernosti obravnavala pravna oseba, ki je zahtevala obravnavo kot profesionalna stranka v skladu z oddelkom 2 Priloge II k Direktivi 2014/65/EU, so finančno stanje in investicijski cilji tisti od pravne osebe oziroma, v zvezi s fizično osebo, tisti od osnovne stranke in ne od njenega zastopnika. Znanje in izkušnje so znanje in izkušnje zastopnika fizične osebe ali osebe, ki je pooblaščena za izvajanje poslov v imenu osnovne stranke.

7.   Investicijska podjetja sprejmejo razumne korake za zagotovitev, da so informacije, zbrane o njihovih strankah ali potencialnih strankah zanesljive. To med drugim vključuje naslednje:

(a)

zagotavljanje, da se stranke zavedajo pomena predložitve točnih in aktualnih informacij;

(b)

zagotavljanje, da vsa orodja, kot so orodja za oceno profila tveganja ali orodja za oceno strankinega znanja in izkušenj, uporabljena v postopku presoje primernosti, ustrezajo namenu in so primerno zasnovana za uporabo pri strankah podjetja, pri čemer se vse omejitve opredelijo in aktivno obvladujejo tekom postopka presoje primernosti;

(c)

zagotavljanje, da bodo stranke verjetno razumele vprašanja, uporabljena pri postopku, da vprašanja natančno odražajo strankine cilje in potrebe ter zajemajo informacije, ki so potrebne za presojo primernosti, in

(d)

sprejemanje ustreznih ukrepov za zagotovitev doslednosti informacij strank, na primer preverjanje, ali so v informacijah, ki so jih predložile stranke, očitne netočnosti.

Investicijska podjetja, ki imajo trajno razmerje s stranko, na primer z zagotavljanjem tekočih storitev svetovanja ali upravljanja portfeljev, imajo in so sposobna dokazati, da imajo, ustrezne politike in postopke za zagotavljanje ustreznosti in aktualnosti informacij o strankah v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 2.

8.   Če pri zagotavljanju investicijske storitve investicijskega svetovanja ali upravljanja portfeljev investicijsko podjetje ne pridobi informacij, ki se zahtevajo na podlagi člena 25(2) Direktive 2014/65/EU, podjetje stranki ali potencialni stranki ne priporoči investicijskih storitev ali finančnih instrumentov.

9.   Investicijska podjetja imajo in so sposobna dokazati, da imajo, vzpostavljene ustrezne politike in postopke za zagotavljanje, da razumejo naravo, lastnosti kot tudi stroške in tveganja investicijskih storitev in finančnih instrumentov, izbranih za stranke, in da ocenijo, ob upoštevanju stroškov in kompleksnosti, ali lahko enakovredne investicijske storitve ali finančni instrumenti ustrezajo strankinemu profilu.

10.   Pri zagotavljanju investicijske storitve investicijskega svetovanja ali upravljanja portfeljev investicijsko podjetje ne da priporočila oziroma se ne odloči za trgovanje, če nobena storitev ali instrument nista primerna za stranko.

11.   Pri zagotavljanju storitev investicijskega svetovanja ali upravljanja portfeljev, ki vključujejo zamenjavo naložb, s prodajo instrumenta in nakupom drugega ali z uveljavitvijo pravice do spremembe v zvezi z obstoječim instrumentom, investicijska podjetja zberejo potrebne informacije o obstoječih naložbah in priporočenih novih naložbah stranke ter izvedejo analizo stroškov in koristi zamenjave, tako da lahko v razumni meri dokažejo, da so koristi zamenjave večje od stroškov.

12.   Pri zagotavljanju investicijskega svetovanja investicijska podjetja neprofesionalni stranki predložijo poročilo, ki vključuje opis svetovanja in kako je priporočilo primerno za neprofesionalno stranko, vključno s tem, kako ustreza strankinim ciljem in osebnim okoliščinam glede na zahtevano trajanje naložbe, znanje in izkušnje stranke in njen odnos do tveganja ter njeno sposobnost kritja izgub.

Investicijska podjetja stranke opozorijo na informacije o tem, ali je verjetno, da bodo priporočene storitve ali instrumenti od neprofesionalne stranke zahtevali, da zaprosi za redni pregled njihovih ureditev, in te informacije vključijo tudi v poročilo o primernosti.

Če investicijsko podjetje zagotavlja storitev, ki vključuje redne presoje in poročila o primernosti, lahko naknadna poročila po tem, ko je bila opravljena začetna storitev, zajemajo samo spremembe zadevnih storitev ali instrumentov in/ali razmer stranke in v njih ni treba ponoviti vseh podrobnosti iz prvega poročila.

13.   Investicijska podjetja, ki zagotavljajo redno presojo primernosti, za potrebe izboljšanja storitve vsaj enkrat letno pregledajo primernost danih priporočil. Pogostost te presoje se poveča glede na profil tveganja stranke in vrsto priporočenih finančnih instrumentov.

Člen 55

Skupne določbe za presojo primernosti ali ustreznosti

(člena 25(2) in 25(3) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja zagotovijo, da informacije v zvezi z znanjem in izkušnjami stranke ali potencialne stranke na investicijskem področju vključujejo v ustrezni meri glede na naravo stranke, naravo in obseg storitve, ki se opravlja, ter vrsto predvidenega produkta ali posla, vključno s kompleksnostjo in tveganji, ki jih vsebuje, naslednje informacije:

(a)

vrste storitev, poslov in finančnih instrumentov, s katerimi je stranka seznanjena;

(b)

naravo, obseg in pogostost poslov stranke s finančnimi instrumenti in obdobje, v katerem so bili izvedeni;

(c)

stopnjo izobrazbe in poklic ali zadevni nekdanji poklic stranke ali potencialne stranke.

2.   Investicijsko podjetje ne sme odvračati stranke ali potencialne stranke od zagotovitve informacij, zahtevanih za namene člena 25(2) in (3) Direktive 2014/65/EU.

3.   Investicijsko podjetje ima pravico opirati se na informacije, ki jih zagotovijo njene stranke ali potencialne stranke, razen če ve ali bi moralo vedeti, da so te informacije očitno zastarele, netočne ali nepopolne.

Člen 56

Obveznosti glede presoje ustreznosti in povezanih evidenc

(člena 25(3) in 25(5) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja določijo, ali ima stranka potrebne izkušnje in znanje, da lahko razume tveganja, povezana s ponujenim ali zahtevanim produktom ali investicijsko storitvijo, ko presoja ali je investicijska storitev iz člena 25(3) Direktive 2014/65/EU ustrezna za stranko.

Investicijsko podjetje ima pravico predpostavljati, da ima profesionalna stranka potrebne izkušnje in znanje, da razume tveganja, ki jih vsebujejo zadevne investicijske storitve ali posli oziroma vrste poslov ali produktov, v zvezi s katerimi je stranka razvrščena kot profesionalna stranka.

2.   Investicijska podjetja vodijo evidence opravljenih presoj ustreznosti, ki vključujejo naslednje:

(a)

rezultate presoje ustreznosti;

(b)

vsa opozorila strankam, kadar se je nakup investicijske storitve ali produkta ocenil za potencialno neustreznega za stranko, ali je stranka zahtevala, da se nadaljuje s poslom kljub opozorilu, in, po potrebi, ali je podjetje sprejelo zahtevo stranke po nadaljevanju posla;

(c)

vsa opozorila strankam, kadar stranka ni predložila dovolj informacij, da bi podjetje lahko izvedlo presojo ustreznosti, ali je stranka zahtevala, da se nadaljuje s poslom kljub opozorilu, ter, po potrebi, ali je podjetje ustreglo zahtevi stranke po nadaljevanju posla.

Člen 57

Opravljanje storitev v zvezi z nekompleksnimi instrumenti

(člen 25(4) Direktive 2014/65/EU)

Finančni instrument, ki ni izrecno določen v členu 25(4)(a) Direktive 2014/65/EU, se šteje za nekompleksnega za namene člena 25(4)(a)(vi) Direktive 2014/65/EU, če izpolnjuje naslednja merila:

(a)

ne spada pod člen 4(1)(44)(c) ali točke (4) do (11) oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;

(b)

obstajajo pogoste priložnosti za odtujitev, odkup oz. izplačilo ali drugo vrsto unovčenja navedenega instrumenta po cenah, ki so javno dostopne tržnim udeležencem in so tržne cene ali cene, dane na voljo prek sistemov vrednotenja, ki so neodvisni od izdajatelja, ali potrjene s takimi sistemi;

(c)

ne vključuje nikakršne dejanske ali potencialne obveznosti za stranko, ki presega strošek pridobitve instrumenta;

(d)

ne vključuje klavzule, pogoja ali sprožilca, ki bi lahko bistveno spremenil naravo ali tveganje naložbe ali profila izplačila, kot so naložbe, ki vključujejo pravico do konverzije instrumenta v drugo naložbo;

(e)

ne vključuje nobenih eksplicitnih ali implicitnih stroškov izstopa, zaradi katerih postane naložba nelikvidna, tudi če tehnično obstajajo pogoste priložnosti za odtujitev, odkup oz. izplačilo ali drugo vrsto unovčenja naložbe;

(f)

javno so na voljo dovolj izčrpni podatki o njegovih značilnostih, ki jih je mogoče zlahka razumeti, tako da ima povprečna neprofesionalna stranka možnost, da sprejme informirano odločitev o tem, ali naj sklene posel z navedenim instrumentom ali ne.

Člen 58

Sporazumi z neprofesionalnimi in profesionalnimi strankami

(člena 24(1) in 25(5) Direktive 2014/65/EU)

Investicijska podjetja, ki za stranko opravijo katero koli investicijsko storitev ali pomožno storitev iz oddelka B(1) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU po datumu začetka uporabe te uredbe, s stranko sklenejo pisni osnovni sporazum na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, v katerem so določene osnovne pravice in obveznosti podjetja in stranke. Investicijska podjetja, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje, izpolnijo to zahtevo samo, kadar se izvaja redna presoja primernosti priporočenih finančnih instrumentov ali storitev.

Pisni sporazum določa osnovne pravice in obveznosti strank ter vključuje naslednje:

(a)

opis storitev in, če je relevantno, narave in obsega investicijskega svetovanja, ki se bo zagotovilo;

(b)

v primeru storitev upravljanja portfeljev, vrste finančnih instrumentov, ki se lahko kupijo ali prodajo, in vrste poslov, ki se lahko izvedejo v imenu stranke, kot tudi vse prepovedane instrumente ali posle, in

(c)

opis glavnih elementov vseh storitev iz oddelka B(1) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, ki naj bi se opravljale, kar po potrebi vključuje vlogo podjetja pri korporacijskih dejanjih v zvezi z instrumenti stranke in pogoje, pod katerimi bodo posli financiranja z vrednostnimi papirji, ki vključujejo strankine vrednostne papirje, ustvarjali donos za stranko.

ODDELEK 4

Poročanje strankam

Člen 59

Obveznosti poročanja v zvezi z izvrševanjem naročil razen za namene upravljanja portfeljev

(člen 25(6) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja, ki so v imenu stranke izvršila naročilo, ki ni upravljanje portfeljev, v naslednjem vrstnem redu:

(a)

stranki na trajnem nosilcu podatkov takoj zagotovijo bistvene informacije v zvezi z izvršitvijo naročila;

(b)

stranki na trajnem nosilcu podatkov pošljejo obvestilo o potrditvi izvršitve naročila, in sicer čim prej, vendar najpozneje prvi poslovni dan po izvršitvi, oziroma, če prejme investicijsko podjetje potrdilo od tretje osebe, najpozneje prvi poslovni dan po prejemu potrdila od tretje osebe.

Točka (b) se ne uporablja, če bi potrditev vsebovala iste informacije kot potrditev, ki jo mora vlagatelju takoj poslati druga oseba.

Točki (a) in (b) se ne uporabljata, če se naročila, izvršena v imenu strank, nanašajo na obveznice za financiranje pogodb o hipotekarnih posojilih z navedenimi strankami, saj se v tem primeru poročilo o poslu pripravi takrat, ko se sporočijo pogoji hipotekarnega posojila, najpozneje pa en mesec po izvršitvi naročila.

2.   Poleg izpolnjevanja zahtev iz odstavka 1 investicijska podjetja strankam na zahtevo pošljejo informacije o stanju naročila.

3.   V primeru naročil za stranke, ki zadevajo enote ali deleže v kolektivnih naložbenih podjemih, ki se izvajajo redno, investicijska podjetja sprejmejo ukrepe iz točke (b) odstavka 1 ali pa stranki vsaj enkrat na šest mesecev v zvezi z navedenimi posli posredujejo informacije, navedene v odstavku 4.

4.   Obvestilo iz točke (b) odstavka 1 vključuje tiste od naslednjih informacij, ki so primerne, in, če je relevantno, v skladu z regulativnimi tehničnimi standardi o obveznostih poročanja, sprejetimi v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 600/2014:

(a)

identifikacija podjetja, ki poroča;

(b)

ime ali druga oznaka stranke;

(c)

trgovalni dan;

(d)

trgovalni čas;

(e)

vrsta naročila;

(f)

identifikacija mesta izvršitve;

(g)

identifikacija instrumenta;

(h)

kazalnik nakupa/prodaje;

(i)

narava naročila, če ne gre za nakup/prodajo;

(j)

količina;

(k)

cena na enoto;

(l)

skupno nadomestilo;

(m)

skupna vrednost obračunanih provizij in stroškov ter, če stranka tako zahteva, razčlenitev po postavkah, po potrebi vključno z zneskom kakršnega koli pribitka ali odbitka, kadar je posel izvršilo investicijsko podjetje pri trgovanju za svoj račun in je investicijsko podjetje stranki dolžno zagotoviti izvršitev naročila ob najboljših pogojih;

(n)

menjalni tečaj, če posel vključuje pretvorbo valute;

(o)

odgovornosti stranke v zvezi s poravnavo posla, vključno z rokom za plačilo ali izročitev, kot tudi ustrezne podatke o računu, če te podrobnosti in odgovornosti stranki niso bile sporočene prej;

(p)

če je bila nasprotna stranka stranke investicijsko podjetje samo ali katera koli oseba iz skupine investicijskega podjetja ali druga stranka investicijskega podjetja, navedba tega dejstva, razen če je bilo naročilo izvršeno prek sistema trgovanja, ki omogoča anonimno trgovanje.

Za namene točke (k) lahko investicijsko podjetje, kadar se naročilo izvrši v tranšah, stranki posreduje informacije o ceni posamezne tranše ali o povprečni ceni. Če se navede povprečna cena, investicijsko podjetje stranki na zahtevo zagotovi informacije o ceni posamezne tranše.

5.   Investicijsko podjetje lahko informacije iz odstavka 4 stranki zagotovi z uporabo standardnih oznak, če zagotovi tudi razlago uporabljenih oznak.

Člen 60

Obveznosti poročanja v zvezi z upravljanjem portfeljev

(člen 25(6) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja, ki opravljajo storitev upravljanja portfeljev za stranke, vsaki taki stranki na trajnem nosilcu podatkov zagotovijo redna poročila o dejavnostih upravljanja portfeljev, ki se izvajajo v imenu navedene stranke, razen če tako poročilo zagotovi druga oseba.

2.   Redno poročilo, zahtevano v odstavku 1, zagotavlja pošten in uravnotežen pregled dejavnosti, ki so se izvajale, in donosnosti portfelja v obdobju poročanja, ter vključuje, kjer je relevantno, naslednje informacije:

(a)

naziv investicijskega podjetja;

(b)

ime ali drugo oznako strankinega računa;

(c)

poročilo o vsebini in vrednotenju portfelja, vključno s podrobnimi podatki o vsakem finančnem instrumentu, njegovi tržni vrednosti ali pošteni vrednosti, če tržna vrednost ni na voljo, stanju denarnih sredstev na začetku in na koncu obdobja poročanja, ter donosnosti portfelja v obdobju poročanja;

(d)

skupni znesek opravnin in dajatev v obdobju poročanja, pri čemer se po postavkah razčlenijo vsaj skupne opravnine za upravljanje in skupni stroški, povezani z izvršitvijo, kar vključuje, če je relevantno, izjavo, da bo na zahtevo pripravljena tudi natančnejša razčlenitev;

(e)

primerjava uspešnosti v obdobju, ki ga pokriva poročilo, z referenčnim merilom za uspešnost naložbe (če obstaja), dogovorjenim med investicijskim podjetjem in stranko;

(f)

skupni znesek dividend, obresti in drugih plačil, prejetih v obdobju poročanja v zvezi s portfeljem stranke;

(g)

informacije o drugih korporativnih dejanjih, iz katerih izhajajo pravice v zvezi s finančnimi instrumenti v portfelju;

(h)

za vsak posel, izvršen v obdobju, informacije iz člena 59(4)(c) do (l), če je primerno, razen če se stranka odloči, da bo prejemala informacije o izvršenih poslih za vsak posel posebej; v tem primeru se uporablja odstavek 4 tega člena.

3.   Redno poročilo iz odstavka 1 se predloži vsake tri mesece, razen v naslednjih primerih:

(a)

kadar investicijsko podjetje svojim strankam omogoča dostop do spletnega sistema, ki se šteje za trajen nosilec podatkov, v katerem je omogočen dostop do aktualnih vrednotenj in kjer ima stranka preprost dostop do informacij, ki se zahtevajo v členu 63(2), in ima podjetje dokaz, da je stranka izkoristila dostop do vrednotenj njenega portfelja vsaj enkrat v zadevnem četrtletju;

(b)

v primerih, ko se uporablja odstavek 4, se mora redno poročilo predložiti vsaj enkrat na 12 mesecev;

(c)

če pogodba med investicijskim podjetjem in stranko o opravljanju storitve upravljanja portfeljev dovoljuje vodenje portfelja s finančnim vzvodom, se mora redno poročilo poslati vsaj enkrat na mesec.

Izjema, predvidena v točki (b), se ne uporablja v primeru poslov s finančnimi instrumenti, ki jih zajema člen 4(1)(44)(c) ali katera koli od točk 4 do 11 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU.

4.   Investicijska podjetja v primerih, ko se stranka odloči, da bo prejemala informacije o izvršenih poslih za vsak posel posebej, stranki takoj, ko upravljavec portfelja izvrši posel, na trajnem nosilcu podatkov predložijo bistvene informacije v zvezi z navedenim poslom.

Investicijsko podjetje pošlje stranki obvestilo o potrditvi posla, ki vsebuje informacije iz člena 59(4), najpozneje prvi poslovni dan po izvršitvi ali, če investicijsko podjetje prejme potrditev od tretje osebe, najpozneje prvi poslovni dan po prejemu potrditve od tretje osebe.

Drugi pododstavek se ne uporablja, če potrditev vsebuje iste informacije kot potrditev, ki jo mora stranki takoj poslati druga oseba.

Člen 61

Obveznosti poročanja v zvezi s primernimi nasprotnimi strankami

(člena 24(4) in 25(6) Direktive 2014/65/EU)

Uporabljajo se zahteve, ki veljajo za poročila za neprofesionalne in profesionalne stranke, iz členov 49 in 59, razen če investicijska podjetja s primernimi nasprotnimi strankami sklenejo sporazume, s katerimi se določita vsebina in časovni razpored poročanja.

Člen 62

Dodatne obveznosti poročanja za posle upravljanja portfeljev ali posle s pogojnimi obveznostmi

(člen 25(6) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja, ki izvajajo storitve upravljanja portfeljev, v primerih, ko se skupna vrednost portfelja, kot je bila ocenjena na začetku vsakega obdobja poročanja, zmanjša za 10 % in potem za večkratnike 10 %, stranke o tem obvestijo najpozneje do konca delovnega dne, na katerega je prekoračen prag, oziroma, če je prag prekoračen na nedelovni dan, do zaključka naslednjega delovnega dne.

2.   Investicijska podjetja, ki imajo račun neprofesionalne stranke, ki vključuje pozicije v finančnih instrumentih s finančnim vzvodom ali v poslih s pogojnimi obveznostmi, stranko obvesti o primerih, ko se začetna vrednost vsakega instrumenta zmanjša za 10 % in potem za večkratnike 10 %. Poročanje v skladu s tem členom se izvaja po posameznih instrumentih, razen če je s stranko dogovorjeno drugače, poroča pa se najpozneje do konca delovnega dne, na katerega je prekoračen prag, oziroma, če je prag prekoračen na nedelovni dan, do zaključka naslednjega delovnega dne.

Člen 63

Poročila o finančnih instrumentih ali sredstvih stranke

(člen 25(6) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja, ki so imetnik finančnih instrumentov ali sredstev stranke, vsaj vsako četrtletje vsaki posamezni stranki, za katero so imetnik finančnih instrumentov ali sredstev, posredujejo poročilo o navedenih finančnih instrumentih ali sredstvih na trajnem nosilcu podatkov, razen če to poročilo ni bilo vsebovano že v kakem drugem rednem poročilu. Podjetja na zahtevo stranke taka poročila zagotovijo pogosteje po tržni ceni.

Prvi pododstavek se ne uporablja za kreditno institucijo, ki ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (26), v zvezi z depoziti v smislu navedene direktive, ki jih ima navedena institucija.

2.   Poročilo o sredstvih stranke iz odstavka 1 vključuje naslednje informacije:

(a)

podrobne podatke o vseh finančnih instrumentih ali sredstvih, katerih imetnik je investicijsko podjetje v imenu stranke na koncu obdobja, ki ga zajema poročilo;

(b)

obseg, v katerem so se finančni instrumenti ali sredstva stranke uporabljali pri poslih financiranja z vrednostnimi papirji;

(c)

obseg vseh koristi, ki so se nabrale stranki zaradi udeležbe v morebitnih poslih financiranja z vrednostnimi papirji, podlaga, na kateri je nastala korist;

(d)

jasna navedba sredstev, za katera se uporabljajo pravila Direktive 2014/65/EU in njenih izvedbenih ukrepov, in sredstev, za katera se ne, kot so sredstva, ki so predmet sporazumov o prenosu lastniške pravice na zavarovanju;

(e)

jasna navedba, na katera sredstva vplivajo nekatere posebnosti v njihovem statusu lastništva, na primer zaradi pravice do unovčitve finančnega zavarovanja;

(f)

tržna ali ocenjena vrednost, če tržna ni na voljo, finančnih instrumentov, vključenih v poročilo, z jasno navedbo dejstva, da odsotnost tržne vrednosti verjetno kaže na pomanjkanje likvidnosti. Podjetje ocenjeno vrednost izračuna po najboljših močeh.

V primerih, ko portfelj stranke vključuje prihodek enega ali več neporavnanih poslov, lahko informacije iz točke (a) temeljijo na datumu sklenitve posla ali na datumu poravnave, če se ista osnova uporablja dosledno za vse take informacije v poročilu.

Redno poročilo o sredstvih stranke iz odstavka 1 se ne zagotovi, če investicijsko podjetje svojim strankam omogoča dostop do spletnega sistema, ki se šteje za trajni nosilec podatkov, prek katerega imajo stranke preprost dostop do posodobljenih poročil o svojih finančnih instrumentih ali sredstvih, podjetje pa ima dokaze, da je stranka tako poročilo preverila vsaj enkrat v zadevnem četrtletju.

3.   Investicijska podjetja, ki so imetnik finančnih instrumentov ali sredstev in izvajajo storitev upravljanja portfeljev za stranko, lahko poročilo o sredstvih stranke iz odstavka 1 vključijo v redno poročilo, ki ga zagotovijo navedeni stranki na podlagi člena 60(1).

ODDELEK 5

Najboljša izvršitev

Člen 64

Merila za najboljšo izvršitev

(člena 27(1) in 24(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja pri izvrševanju naročil stranke upoštevajo naslednja merila za določanje relativnega pomena dejavnikov iz člena 27(1) Direktive 2014/65/EU:

(a)

značilnosti stranke, vključno z razvrstitvijo stranke v kategorijo neprofesionalnih ali profesionalnih strank;

(b)

značilnosti naročila stranke, vključno z dejstvom, da naročilo vsebuje posel financiranja z vrednostnimi papirji;

(c)

značilnosti finančnih instrumentov, ki so predmet navedenega naročila;

(d)

značilnosti mest izvrševanja, na katera se lahko usmeri zadevno naročilo.

Za namene tega člena ter členov 65 in 66 „mesto izvrševanja“ vključuje regulirani trg, MTF, OTF, sistematičnega internalizatorja, vzdrževalca trga ali drugega ponudnika likvidnosti oziroma subjekt, ki v tretji državi opravlja funkcijo, podobno funkcijam navedenih subjektov.

2.   Investicijsko podjetje izpolni svojo obveznost iz člena 27(1) Direktive 2014/65/EU glede sprejetja vseh zadostnih ukrepov, da doseže najboljši možen rezultat za stranko, če izvrši naročilo ali določen del naročila po specifičnih navodilih stranke v zvezi z naročilom ali določenim delom naročila.

3.   Investicijska podjetja ne strukturirajo ali zaračunavajo provizij tako, da bi s tem nepošteno diskriminirala med mesti izvrševanja.

4.   Pri izvrševanju naročil ali sprejemanju odločitev o trgovanju s produkti OTC, vključno s produkti, oblikovanimi za specifične potrebe strank, investicijsko podjetje preveri poštenost cene, predlagane stranki, tako, da zbere tržne podatke, uporabljene pri oceni cene takega produkta, in jih primerja s podobnimi ali primerljivimi produkti.

Člen 65

Dolžnost investicijskih podjetij, da pri upravljanju portfeljev ter sprejemanju in posredovanju naročil ravnajo v najboljšem interesu stranke

(člena 24(1) in 24(4) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja pri upravljanju portfeljev izpolnjujejo obveznost iz člena 24(1) Direktive 2014/65/EU, da ravnajo v skladu z najboljšimi interesi strank, kadar na podlagi svoje odločitve, da bodo v imenu stranke poslovala s finančnimi instrumenti, oddajajo naročila za izvršitev drugim subjektom.

2.   Investicijska podjetja pri opravljanju storitve sprejemanja in posredovanja naročil izpolnjujejo obveznost iz člena 24(1) Direktive 2014/65/EU, da ravnajo v skladu z najboljšimi interesi strank, kadar posredujejo naročila strank v izvršitev drugim subjektom.

3.   Da izpolnijo zahteve iz odstavkov 1 in 2, investicijska podjetja izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 4 do 7 tega člena in zahteve iz člena 64(4).

4.   Investicijska podjetja sprejmejo vse zadostne ukrepe za doseganje najboljših možnih rezultatov za svoje stranke, pri čemer upoštevajo dejavnike iz člena 27(1) Direktive 2014/65/EU. Relativni pomen teh dejavnikov se določi glede na merila, določena v členu 64(1) in, za neprofesionalne stranke, glede na zahtevo iz člena 27(1) Direktive 2014/65/EU.

Investicijsko podjetje izpolni svoje obveznosti iz odstavka 1 ali 2 in mu ni treba sprejeti ukrepov iz tega odstavka, če pri oddajanju naročil v izvršitev drugemu subjektu ali posredovanju naročila drugemu subjektu izpolnjuje specifična navodila svoje stranke.

5.   Investicijska podjetja vzpostavijo in izvajajo politiko, ki jim omogoča izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 4. Politika za vsak razred instrumentov določa subjekte, katerim se oddajajo naročila ali katerim investicijsko podjetje posreduje naročila v izvršitev. Navedena podjetja imajo vzpostavljene ureditve za izvrševanje naročil, ki investicijskemu podjetju omogočajo izpolnjevanje obveznosti iz tega člena, kadar navedenemu subjektu oddaja naročila ali jih posreduje v izvršitev.

6.   Investicijska podjetja svojim strankam zagotovijo informacije o politiki, vzpostavljeni v skladu z odstavkom 5 in odstavki 2 do 9 člena 66. Investicijska podjetja strankam zagotovijo ustrezne informacije o podjetju in njegovih storitvah ter o subjektih, izbranih za izvrševanje naročil. Zlasti kadar izbere druga podjetja za izvajanje storitev izvrševanja naročil, investicijsko podjetje enkrat letno za vsak razred finančnih instrumentov pripravi povzetek in objavi pet najpomembnejših investicijskih podjetij po obsegu trgovanja, katerim je v predhodnem letu posredovalo ali oddalo v izvršitev naročila strank, ter podatke o kakovosti izvrševanja. Informacije so skladne z informacijami, objavljenimi v skladu s tehničnimi standardi, pripravljenimi na podlagi člena 27(10)(b) Direktive 2014/65/EU.

Na razumno zahtevo stranke investicijska podjetja svojim strankam ali potencialnim strankam zagotovijo informacije o subjektih, katerim se naročila posredujejo ali oddajo v izvršitev.

7.   Investicijska podjetja redno spremljajo učinkovitost politike, vzpostavljene v skladu z odstavkom 5, zlasti pa kakovost izvrševanja pri subjektih, navedenih v politiki, in po potrebi odpravijo morebitne pomanjkljivosti.

Investicijska podjetja vsaj enkrat letno pregledajo politiko in ureditve. Tak pregled se opravi tudi, kadar koli nastopijo pomembne spremembe, ki vplivajo na zmožnost podjetja, da še naprej dosega najboljši možen rezultat za svoje stranke.

Investicijska podjetja presodijo, ali je prišlo do pomembne spremembe, in razmislijo o spremembah v zvezi z mesti izvrševanja ali subjekti za izvrševanje, na katere se v znatni meri zanašajo pri izpolnjevanju ključne zahteve glede najboljše izvršitve.

Pomembna sprememba je bistven dogodek, ki bi lahko vplival na parametre najboljše izvršitve, kot so stroški, cena, hitrost, verjetnost izvršitve in poravnave, velikost, narava ali kakršen koli drug vidik, ki je relevanten za izvršitev naročila.

8.   Ta člen se ne uporablja, če investicijsko podjetje, ki izvaja storitve upravljanja portfeljev ali sprejemanja in posredovanja naročil, tudi izvršuje prejeta naročila ali odločitve, da bo trgovalo v imenu strankinega portfelja. V navedenih primerih se uporablja člen 27 Direktive 2014/65/EU.

Člen 66

Politika izvrševanja

(člen 27(5) in (7) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja vsaj letno pregledajo politiko izvrševanja naročil, vzpostavljeno v skladu s členom 27(4) Direktive 2014/65/EU, ter ureditve za izvrševanje naročil.

Takšen pregled se opravi tudi, kadar koli pride do pomembnih sprememb, kot so opredeljene v členu 65(7), ki vplivajo na zmožnost podjetja, da še naprej dosledno dosega najboljši možen rezultat pri izvrševanju naročil stranke, pri čemer uporablja mesta izvrševanja, določena v njegovi politiki izvrševanja naročil. Investicijsko podjetje presodi, ali je prišlo do pomembne spremembe, in razmisli o spremembah glede relativnega pomena dejavnikov najboljše izvršitve pri izpolnjevanju ključne zahteve po najboljši izvršitvi.

2.   Informacije o politiki izvrševanja naročil se prilagodijo glede na razred finančnega instrumenta in vrsto storitve ter vključujejo informacije iz odstavkov 3 do 9.

3.   Investicijska podjetja pravočasno pred začetkom opravljanja storitve strankam zagotovijo naslednje podatke o svoji politiki izvrševanja naročil:

(a)

razlago relativnega pomena, ki ga investicijsko podjetje v skladu z merili iz člena 59(1) pripisuje dejavnikom iz člena 27(1) Direktive 2014/65/EU, ali procesa, na podlagi katerega podjetje določi relativni pomen navedenih dejavnikov;

(b)

seznam mest izvrševanja, ki so za podjetje zelo pomembna pri izpolnjevanju njegove obveznosti sprejetja vseh razumnih ukrepov, da bi dosledno dosegalo najboljše možne rezultate pri izvrševanju naročil strank, in navedba, katera mesta izvrševanja se uporabljajo za vsak razred finančnih instrumentov, za naročila neprofesionalnih strank, za naročila profesionalnih strank in za posle financiranja z vrednostnimi papirji;

(c)

seznam dejavnikov, ki se uporabljajo za izbiro mesta izvrševanja, kar vključuje kvalitativne dejavnike, kot so klirinški sistemi, sistemi prekinitve trgovanja, načrtovani ukrepi, oziroma vse druge relevantne vidike, kot tudi relativni pomen vsakega dejavnika. Informacije o dejavnikih, ki se uporabljajo za izbiro mesta izvrševanja, so skladne s kontrolami, ki jih podjetje uporablja za dokazovanje strankam, da je bila dosledno dosežena najboljša izvršitev, ko pregleduje ustreznost svojih politik in ureditev;

(d)

kako se dejavniki izvršitve, kot so cena, stroški, hitrost, verjetnost izvršitve in vsi drugi relevantni dejavniki, obravnavajo kot del vseh zadostnih ukrepov za doseganje najboljšega možnega rezultata za stranko;

(e)

kjer je relevantno, informacija, da podjetje izvršuje naročila zunaj mesta trgovanja, posledice tega, kot je na primer tveganje nasprotne stranke, ki izhaja iz izvrševanja naročil zunaj mesta trgovanja, in, na zahtevo stranke, dodatne informacije o posledicah tega načina izvršitve naročil;

(f)

jasno in vidno opozorilo, da lahko katera koli specifična navodila stranke podjetju preprečijo sprejetje ukrepov, ki jih je pripravilo in vključilo v svojo politiko izvrševanja naročil za doseganje najboljšega možnega rezultata pri izvrševanju teh naročil za elemente, zajete v navedenih navodilih;

(g)

povzetek postopka izbire za mesta izvrševanja, uporabljene strategije izvrševanja, postopke in procese, uporabljene za analizo dosežene kakovosti izvrševanja naročil in kako podjetja spremljajo in preverjajo, ali so bili za stranko doseženi najboljši možni rezultati.

Navedene informacije se zagotovijo na trajnem nosilcu podatkov ali na spletni strani (če ta ni trajen nosilec podatkov), če so izpolnjeni pogoji iz člena 3(2).

4.   Če investicijska podjetja uporabljajo različna nadomestila glede na mesto izvrševanja, podjetje dovolj podrobno pojasni te razlike, da lahko stranka razume prednosti in slabosti izbire enega samega mesta izvrševanja

5.   Če investicijska podjetja pozovejo stranko, da izbere mesto izvrševanja, se stranki predložijo poštene, jasne in nezavajajoče informacije, da ta ne bi izbrala enega mesta izvrševanja namesto drugega samo zaradi cenovne politike, ki jo uporablja podjetje.

6.   Investicijska podjetja prejemajo samo tista plačila tretjih strank, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 24(9) Direktive 2014/65/EU, in stranke obvestijo o spodbudah, ki jih lahko podjetje prejme od mest izvrševanja. V informacijah so navedena nadomestila, ki jih investicijsko podjetje zaračuna vsem nasprotnim strankam, vpletenim v posel, in, kadar se nadomestila razlikujejo glede na stranko, najvišji znesek ali razpon nadomestil, ki jih bo morda potrebno plačati.

7.   Če investicijsko podjetje zaračuna nadomestilo več kot enemu udeležencu v poslu v skladu s členom 24(9) Direktive 2014/65/EU in njenimi izvedbenimi ukrepi, podjetje obvesti svoje stranke o vrednosti vseh denarnih in nedenarnih koristi, ki jih prejme.

8.   Če stranka na razumni in sorazmerni podlagi od investicijskega podjetja zahteva informacije o njegovih politikah ali ureditvah in o tem, kako se pregledujejo, to na zahtevo odgovori jasno in v razumnem roku.

9.   Če investicijsko podjetje izvršuje naročila za neprofesionalne stranke, tem strankam zagotovi povzetek relevantne politike, pri čemer se osredotoči na skupne stroške za stranko. V povzetku je navedena tudi povezava do najnovejših podatkov o kakovosti izvrševanja naročil, objavljenih v skladu s členom 27(3) Direktive 2014/65/EU, za vsako mesto izvrševanja, ki ga je investicijsko podjetje navedlo v svoji politiki izvrševanja naročil.

ODDELEK 6

Obdelava naročil strank

Člen 67

Splošna načela

(člena 28(1) in 24(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja pri izvrševanju naročil strank izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

zagotavljajo, da se naročila, ki se izvršijo v imenu strank, takoj in pravilno evidentirajo in alocirajo;

(b)

sicer primerljiva naročila stranke izvršijo v zaporednem vrstnem redu in takoj, razen če je to zaradi narave naročila ali prevladujočih tržnih pogojev praktično neizvedljivo ali če interesi stranke zahtevajo drugače;

(c)

neprofesionalno stranko obvestijo o morebitnih pomembnih težavah, ki zadevajo ustrezno izvršitev naročil, takoj ko jih zaznajo.

2.   Če je investicijsko podjetje odgovorno za nadzor ali urejanje poravnave izvršenega naročila, sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da so vsi finančni instrumenti ali sredstva stranke, prejeti v okviru poravnave tega izvršenega naročila, takoj in pravilno dostavljeni na račun ustrezne stranke.

3.   Investicijsko podjetje ne zlorabi informacij v zvezi z odprtimi naročili stranke in sprejme vse razumne ukrepe, da prepreči zlorabo takih informacij pri kateri koli od njenih relevantnih oseb.

Člen 68

Združevanje in alokacija naročil

(člena 28(1) in 24(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja izvrševanja naročila stranke ali posla za svoj račun ne združujejo z izvrševanjem naročila druge stranke, razen če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

ni verjetno, da bo imela združitev naročil in poslov v splošnem negativne posledice za stranko, katere naročilo se bo združevalo;

(b)

vsaki stranki, katere naročilo se bo združevalo, se razkrijejo negativne posledice, ki bi jih lahko imelo združevanje v zvezi z določenim naročilom;

(c)

politika alokacije naročil, ki določa pravično alokacijo združenih naročil in poslov, je vzpostavljena in se učinkovito izvaja, vključno s tem, kako na alokacijo in obravnavo delnih izvršitev vplivata obseg in cena naročil.

2.   Kadar investicijsko podjetje združi naročilo z enim ali več naročili drugih strank in je združeno naročilo delno izvršeno, razporedi s tem povezana trgovanja v skladu s svojo politiko alokacije naročil.

Člen 69

Združevanje in alokacija poslov za svoj račun

(člena 28(1) in 24(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja, ki posle za svoj račun združujejo z enim ali več naročili strank, ne razporedijo s tem povezanih trgovanj na način, ki bi škodoval stranki.

2.   Če investicijsko podjetje združi naročilo stranke s poslom za svoj račun in je združeno naročilo delno izvršeno, razporedi s tem povezana trgovanja tako, da ima stranka prednost pred podjetjem.

Če lahko investicijsko podjetje utemeljeno dokaže, da brez združevanja ne bi moglo izvršiti naročila po tako ugodnih pogojih ali pa ga sploh ne bi moglo izvršiti, lahko razporedi posel za svoj račun sorazmerno v skladu s svojo politiko alokacije naročil iz člena 68(1)(c).

3.   Investicijska podjetja kot del politike alokacije naročil iz člena 68(1)(c) vzpostavijo postopke za preprečevanje ponovne alokacije poslov za svoj račun, ki se izvedejo v kombinaciji z naročili stranke, na način, ki škoduje stranki.

Člen 70

Takojšnje, pošteno in hitro izvrševanje naročil strank ter objava neizvršenih naročil z omejitvijo v zvezi z delnicami, s katerimi se trguje na mestu trgovanja

(člen 28 Direktive 2014/65/EU)

1.   Za naročilo z omejitvijo v zvezi z delnicami, ki so uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu ali s katerimi se trguje na mestu trgovanja, ki ni bilo izvršeno takoj pod prevladujočimi tržnimi pogoji, kot je navedeno v členu 28(2) Direktive 2014/65/EU, se šteje, da je na voljo javnosti, ko je investicijsko podjetje oddalo naročilo za izvršitev na reguliranem trgu ali MTF ali je naročilo objavil izvajalec storitev sporočanja podatkov, ki se nahaja v eni od držav članic, pri čemer se lahko naročilo brez težav izvrši takoj, ko tržni pogoji to omogočajo.

2.   Regulirani trgi in MTF se prednostno razporedijo glede na politiko izvrševanja podjetja, da se zagotovi izvršitev takoj, ko tržni pogoji to omogočajo.

ODDELEK 7

Primerne nasprotne stranke

Člen 71

Primerne nasprotne stranke

(člen 30 Direktive 2014/65/EU)

1.   Poleg kategorij, ki so izrecno navedene v členu 30(2) Direktive 2014/65/EU, lahko države članice kot primerno nasprotno stranko v skladu s členom 30(3) navedene direktive priznajo podjetje, ki spada v kategorijo strank, ki se morajo šteti za profesionalne stranke v skladu z odstavki 1, 2 in 3 oddelka I Priloge II k navedeni Direktivi.

2.   Če v skladu z drugim pododstavkom člena 30(2) Direktive 2014/65/EU primerna nasprotna stranka zahteva obravnavo kot stranka, katere posle z investicijskim podjetjem urejajo členi 24, 25, 27 in 28 navedene direktive, mora biti zahteva v pisni obliki in navajati, ali se obravnava kot profesionalna oziroma neprofesionalna stranka nanaša na eno ali več investicijskih storitev ali poslov oziroma na eno ali več vrst poslov ali produktov.

3.   Če primerna nasprotna stranka zahteva obravnavo kot stranka, katere posle z investicijskim podjetjem urejajo členi 24, 25, 27 in 28 Direktive 2014/65/EU, vendar ne zahteva izrecno obravnave kot neprofesionalna stranka, podjetje obravnava navedeno primerno nasprotno stranko kot profesionalno stranko.

4.   Če navedena primerna nasprotna stranka izrecno zahteva obravnavo kot neprofesionalna stranka, investicijsko podjetje primerno nasprotno stranko obravnava kot neprofesionalno stranko, pri čemer uporablja določbe glede zahtev za obravnavo kot neprofesionalna stranka iz drugega, tretjega in četrtega pododstavka oddelka I Priloge II k Direktivi 2014/65/EU.

5.   Če stranka zahteva obravnavo kot primerna nasprotna stranka v skladu s členom 30(3) Direktive 2014/65/EU, se upošteva naslednji postopek:

(a)

investicijsko podjetje stranki zagotovi jasno pisno opozorilo o posledicah take zahteve zanjo, vključno z zaščito, ki jo lahko izgubi;

(b)

stranka pisno potrdi, da je zahtevala obravnavo kot primerna nasprotna stranka, in sicer na splošno ali v zvezi z eno ali več investicijskimi storitvami ali posli oziroma vrstami poslov ali produktov, ter da se zaveda posledic izgube zaščite, do katere lahko pride zaradi zahteve.

ODDELEK 8

Vodenje evidenc

Člen 72

Hranjenje evidenc

(člen 16(6) Direktive 2014/65/EU)

1.   Evidence se hranijo na nosilcu podatkov, na katerem se lahko informacije shranijo tako, da lahko pristojni organ v prihodnosti do njih dostopa, ter v taki obliki in na tak način, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

pristojni organ ima možnost hitrega dostopa do evidenc in rekonstrukcije vseh ključnih faz obdelave vsakega posameznega posla;

(b)

vsi popravki ali druge spremembe ter vsebina evidenc pred takimi popravki ali spremembami se lahko enostavno ugotovijo;

(c)

drugo prirejanje ali spreminjanje evidenc ni mogoče;

(d)

omogoča računalniško ali kakršno koli drugo učinkovito obdelavo, če zaradi obsega in narave podatkov njihova analiza ni preprosta, in

(e)

ureditve podjetja so v skladu z zahtevami glede vodenja evidenc ne glede na uporabljeno tehnologijo.

2.   Investicijska podjetja vodijo vsaj evidence, določene v Prilogi I k tej uredbi, glede na naravo njihovih dejavnosti.

Seznam evidenc v Prilogi I k tej uredbi ne posega v nobene druge obveznosti glede vodenja evidenc iz druge zakonodaje.

3.   Investicijska podjetja vodijo tudi pisne evidence o vseh politikah in postopkih, ki jih morajo izvajati v skladu z Direktivo 2014/65/EU, Uredbo (EU) št. 600/2014, Direktivo 2014/57/EU in Uredbo (EU) št. 596/2014 ter njihovimi zadevnimi izvedbenimi ukrepi.

Pristojni organi lahko od investicijskih podjetij zahtevajo, da poleg evidenc iz seznama iz Priloge I k tej uredbi vodijo tudi dodatne evidence.

Člen 73

Vodenje evidenc o pravicah in obveznostih investicijskega podjetja in stranke

(člen 25(5) Direktive 2014/65/EU)

Evidence, ki navajajo ustrezne pravice in obveznosti investicijskega podjetja in stranke na podlagi pogodbe o opravljanju storitev ali pogoje, pod katerimi podjetje opravlja storitve za stranko, se hranijo najmanj toliko časa, kolikor traja razmerje s stranko.

Člen 74

Vodenje evidenc o naročilih strank in odločitvah o trgovanju

(člen 16(6) Direktive 2014/65/EU)

Investicijsko podjetje v zvezi z vsakim začetnim naročilom, prejetim od stranke, ter v zvezi z vsako sprejeto začetno odločitvijo o trgovanju takoj evidentira vsaj podrobnosti iz oddelka 1 Priloge IV k tej uredbi, v kolikor so relevantne za zadevno naročilo ali odločitev o trgovanju, in omogočijo dostop do teh evidenc tudi pristojnemu organu.

Kadar so podrobnosti iz oddelka 1 Priloge IV k tej uredbi določene tudi na podlagi členov 25 in 26 Uredbe (EU) št. 600/2014, se morajo te podrobnosti voditi skladno z in ob upoštevanju istih standardov, kot so določeni s členoma 25 in 26 Uredbe (EU) št. 600/2014.

Člen 75

Vodenje evidenc o poslih in obdelavi naročil

(člen 16(6) Direktive 2014/65/EU)

Investicijska podjetja takoj po prejemu naročila stranke ali sprejetju odločitve o trgovanju evidentirajo vsaj podrobnosti iz oddelka 2 Priloge IV, v kolikor so relevantne za zadevno naročilo ali odločitev o trgovanju, in omogočijo dostop do teh evidenc pristojnemu organu.

Kadar so podrobnosti iz oddelka 2 Priloge IV določene tudi na podlagi členov 25 in 26 Uredbe (EU) št. 600/2014, se morajo voditi skladno z in ob upoštevanju istih standardov, kot so določeni s členoma 25 in 26 Uredbe (EU) št. 600/2014.

Člen 76

Snemanje telefonskih pogovorov ali elektronskih komunikacij

(člen 16(7) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja vzpostavijo, izvajajo in ohranjajo učinkovito politiko snemanja telefonskih pogovorov in elektronskih komunikacij, ki je v pisni obliki in je primerna glede na velikost in organizacijo podjetja ter naravo, obseg in kompleksnost njegovega poslovanja. Politika vključuje naslednje:

(a)

identifikacijo telefonskih pogovorov in elektronskih komunikacij, vključno z relevantnimi internimi telefonskimi pogovori in elektronskimi komunikacijami, za katere veljajo zahteve glede snemanja iz člena 16(7) Direktive 2014/65/EU; in

(b)

opredelitev postopkov, ki jih je treba izvesti, in ukrepov, ki jih je treba sprejeti, da podjetje zagotovi izpolnjevanje tretjega in osmega pododstavka člena 16(7) Direktive 2014/65/EU, kadar pride do izjemnih okoliščin in podjetje ne more posneti pogovora/komunikacije na napravah, ki jih izda, sprejme ali dovoljuje. Dokazi o takih okoliščinah se obdržijo in so na voljo pristojnim organom.

2.   Investicijska podjetja zagotovijo, da ima upravljalni organ učinkovit pregled in nadzor nad politikami in postopki v zvezi s snemanjem telefonskih pogovorov in elektronskih komunikacij podjetja.

3.   Investicijska podjetja zagotovijo, da so ureditve za izpolnjevanje zahtev glede snemanja tehnološko nevtralne. Podjetja redno ocenjujejo učinkovitost svojih politik in postopkov ter sprejmejo vse alternativne ali dodatne ukrepe in postopke, ki so potrebni in ustrezni. Do takega sprejetja alternativnih ali dodatnih ukrepov pride vsaj, kadar podjetje sprejme ali dovoli uporabo novega komunikacijskega sredstva.

4.   Investicijska podjetja vodijo in redno posodabljajo evidence tistih posameznikov, ki posedujejo naprave podjetja ali lastne naprave, katerih uporabo je potrdilo podjetje.

5.   Investicijska podjetja informirajo in usposobijo zaposlene glede postopkov v zvezi z zahtevami iz člena 16(7) Direktive 2014/65/EU.

6.   Za spremljanje izpolnjevanja zahtev glede beleženja oz. snemanja in shranjevanja evidenc iz člena 16(7) Direktive 2014/65/EU investicijska podjetja redno spremljajo evidence poslov in naročil, za katere se uporabljajo te zahteve, vključno z relevantnimi pogovori. Takšno spremljanje temelji na tveganju in je sorazmerno.

7.   Investicijska podjetja pristojnim organom na zahtevo dokažejo obstoj politik, postopkov in nadzora vodstva v zvezi s pravili glede snemanja.

8.   Preden investicijska podjetja novim ali obstoječim strankam zagotovijo investicijske storitve in dejavnosti v zvezi s sprejemom, posredovanjem in izvršitvijo naročil, jih obvestijo o naslednjem:

(a)

da se pogovori in komunikacije snemajo oz. beležijo in

(b)

da bo pet let oziroma, če to določi pristojni organ, do sedem let na zahtevo na voljo kopija takih posnetih oz. zabeleženih pogovorov in komunikacij s strankami.

Informacije iz prvega pododstavka se predstavijo v istem jeziku ali jezikih, uporabljenih pri zagotavljanju investicijskih storitev strankam.

9.   Investicijska podjetja na trajnem nosilcu podatkov zabeležijo vse relevantne informacije, povezane z ustreznimi osebnimi pogovori s strankami. Zabeležene informacije vsebujejo najmanj naslednje:

(a)

datum in čas sestankov;

(b)

lokacijo sestankov;

(c)

identiteto udeležencev;

(d)

pobudnika sestankov in

(e)

relevantne informacije o naročilu stranke, kar vključuje ceno, obseg in vrsto naročila ter kdaj se bo naročilo posredovalo ali izvršilo.

10.   Posnetki se shranijo na trajnem nosilcu podatkov, kar omogoča, da se lahko ponovno predvajajo ali kopirajo, hraniti pa se morajo v obliki, ki ne dopušča spreminjanja ali izbrisa originalnega posnetka.

Posnetki se shranijo na nosilcu podatkov, tako da so na zahtevo strank hitro dostopni in na voljo.

Podjetja zagotovijo kakovost, natančnost in popolnost posnetkov vseh telefonskih pogovorov in elektronskih komunikacij.

11.   Obdobje hranjenja posnetka se začne na datum, ko je ta ustvarjen.

ODDELEK 9

Zagonski trgi MSP

Člen 77

Pogoji za obravnavo kot MSP

(člen 4(1)(13) Direktive 2014/65/EU)

1.   Izdajatelj, katerega delnice so uvrščene v trgovanje manj kot tri leta, se obravnava kot MSP za namene točke (a) člena 33(3) Direktive 2014/65/EU, če je njegova tržna kapitalizacija nižja od 200 milijonov EUR na podlagi katerega koli od naslednjih parametrov:

(a)

končne cene delnice na prvi trgovalni dan, če so njegove delnice uvrščene v trgovanje manj kot eno leto;

(b)

zadnje končne cene delnice prvega leta trgovanja, če so njegove delnice uvrščene v trgovanje več kot eno leto, vendar manj kot dve leti;;

(c)

povprečja zadnjih končnih cen delnic vsakega od prvih dveh let trgovanja, če so njegove delnice uvrščene v trgovanje več kot dve leti, vendar manj kot tri leta.

2.   Izdajatelj, ki nima nobenega lastniškega instrumenta, s katerim se trguje na mestih trgovanja, se šteje za MSP za namene člena 4(1)(13) Direktive 2014/65/EU, če glede na zadnje letne ali konsolidirane računovodske izkaze izpolnjuje vsaj dve od naslednjih treh meril: ima v poslovnem letu povprečno manj kot 250 zaposlenih, njegova bilančna vsota ne presega 43 000 000 EUR, njegov letnih promet pa je nižji od 50 000 000 EUR.

Člen 78

Registracija kot zagonski trg MSP

(člen 33(3) Direktive 2014/65/EU)

1.   Pri določanju, ali je vsaj 50 % izdajateljev, uvrščenih v trgovanje v okviru MTF, MSP za namene registracije MTF kot zagonskega trga MSP v skladu s točko (a) člena 33(3) Direktive 2014/65/EU, pristojni organ matične države članice upravljavca MTF izračuna povprečni delež MSP v skupnem številu izdajateljev, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na navedenem trgu. Povprečni delež se izračuna na dan 31. decembra predhodnega koledarskega leta kot povprečje dvanajstih končnih mesečnih deležev navedenega koledarskega leta.

Brez poseganja v druge pogoje za registracijo, določene v točkah (b) do (g) člena 33(3) Direktive 2014/65/EU, pristojni organ registrira kot zagonski trg MSP vsakega prosilca, ki v preteklosti še ni opravljal dejavnosti, in po treh koledarskih letih preveri, ali ta izpolnjuje zahtevo glede najmanjšega deleža MSP, določenega v skladu s prvim pododstavkom.

2.   Kar zadeva merila iz točk (b), (c), (d) in (f) člena 33(3) Direktive 2014/65/EU, pristojni organ matične države članice upravljavca MTF tega MTF ne registrira kot zagonski trg MSP, razen če se je prepričal, da MTF izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

vzpostavil je in izvaja pravila, ki zagotavljajo nepristranska in pregledna merila za začetno in nadaljnjo uvrstitev v trgovanje izdajateljev na njegovem mestu trgovanja;

(b)

ima model poslovanja, ki je primeren za izvajanje njegovih funkcij in nenehno zagotavlja pošteno in urejeno trgovanje s finančnimi instrumenti, uvrščenimi v trgovanje na njegovem mestu trgovanja;

(c)

vzpostavil je in izvaja pravila, ki od izdajatelja, ki prosi za uvrstitev njegovih finančnih instrumentov v trgovanje v MTF, zahteva, da v primerih, ko se ne uporablja Direktiva 2003/71/ES, objavi ustrezen dokument o uvrstitvi, pripravljen na odgovornost izdajatelja, v katerem je jasno navedeno, ali je bil odobren ali pregledan in če je bil, kdo ga je pregledal;

(d)

vzpostavil je in izvaja pravila, ki določajo minimalno vsebino dokumenta o uvrstitvi iz točke (c), na tak način, da vlagatelji prejmejo zadostne informacije, da lahko informirano ocenijo finančni položaj in obete izdajatelja ter pravice, povezane z njegovimi vrednostnimi papirji;

(e)

od izdajatelja zahteva, da v dokumentu o uvrstitvi iz točke (c) navede, ali po njegovem mnenju njegov obratni kapital zadošča za njegove trenutne potrebe ali ne oziroma, če ne zadošča, kako namerava zagotoviti dodatni potrebni obratni kapital;

(f)

vzpostavljene ima ureditve, v okviru katerih se lahko dokument o uvrstitvi iz točke (c) ustrezno pregleda v smislu popolnosti, doslednosti in razumljivosti;

(g)

od izdajateljev, ki izdajajo vrednostne papirje, s katerimi se trguje na njegovem mestu trgovanja, zahteva, da objavijo letna računovodska poročila v šestih mesecih po koncu vsakega poslovnega leta in polletna računovodska poročila v štirih mesecih po zaključku prvih šestih mesecev vsakega poslovnega leta;

(h)

zagotovi, da se javnosti razširjajo prospekti, pripravljeni v skladu z Direktivo 2003/71/ES, dokumenti o uvrstitvi iz točke (c), računovodska poročila iz točke (g) in informacije iz člena 7(1) Uredbe (EU) št. 596/2014, ki jih izdajatelji, ki izdajajo vrednostne papirje, s katerimi se trguje na njegovem mestu trgovanja, javno razkrijejo, tako da jih objavi na svojem spletnem mestu ali pa objavi neposredno povezavo do strani na spletnem mestu izdajateljev, na kateri so objavljeni taki dokumenti, poročila in informacije;

(i)

zagotovi, da regulativne informacije iz točke (h) in neposredne povezave vsaj pet let ostanejo na voljo na njegovem spletnem mestu.

Člen 79

Odvzem dovoljenja za poslovanje kot zagonski trg MSP

(člen 33(3) Direktive 2014/65/EU)

1.   V zvezi z deležem MSP in brez poseganja v druge pogoje iz točk (b) do (g) člena 33(3) Direktive 2014/65/EU in člena 78(2) te uredbe pristojni organ njegove matične članice odvzame dovoljenje zagonskemu trgu MSP samo, kadar je delež MSP, kot je določen v skladu s prvim pododstavkom člena 78(1) te uredbe, v treh zaporednih koledarskih letih nižji od 50 %.

2.   Pristojni organ matične države članice upravljavca zagonskega trga MSP temu odvzame dovoljenje, kadar pogoji iz točk (b) do (g) člena 33(3) Direktive 2014/65/EU in člena 78(2) te uredbe niso več izpolnjeni.

POGLAVJE IV

OBVEZNOSTI GLEDE POSLOVANJA ZA MESTA TRGOVANJA

Člen 80

Okoliščine, ki predstavljajo znatno škodo za interese vlagatelja in za pravilno delovanje trga

(členi 32(1), 32(2), 52(1) in 52(2) Direktive 2014/65/EU)

1.   Za namene členov 32(1), 32(2), 52(1) in 52(2) Direktive 2014/65/EU se šteje, da začasna ustavitev trgovanja s finančnim instrumentom ali njegov umik iz trgovanja znatno škodujeta interesu vlagatelja ali pravilnemu delovanju trga vsaj v naslednjih okoliščinah:

(a)

kadar bi ustvarila sistemska tveganja, ki bi ogrozila finančno stabilnost, kot bi se zgodilo v primeru potrebe po zaprtju prevladujoče pozicije na trgu ali kadar obveznosti poravnave ne bi bile izpolnjene v pomembnem obsegu;

(b)

če je nadaljevanje trgovanja na trgu nujno za opravljanje kritičnih funkcij obvladovanja tveganj po trgovanju, kadar obstaja potreba po unovčenju finančnih instrumentov zaradi neizpolnjevanja obveznosti s strani klirinškega člana, ki je v postopku CNS zaradi neizpolnjevanja obveznosti, CNS pa bi bila pri tem izpostavljena nesprejemljivim tveganjem zaradi nezmožnosti izračuna zahtev po kritju;

(c)

kadar bi bila ogrožena finančna vzdržnost izdajatelja, na primer kadar sodeluje pri korporacijskem dejanju ali zbiranju kapitala.

2.   Da bi ugotovil, ali bi v posameznem primeru začasna ustavitev ali umik verjetno znatno škodovala interesu vlagatelja ali pravilnemu delovanju trga, nacionalni pristojni organ, upravljavec trga, ki upravlja reguliran trg, investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja MTF ali OTF, upošteva vse zadevne dejavnike, vključno z/s:

(a)

pomembnostjo trga v smislu likvidnosti, kadar bodo posledice ukrepov verjetno večje na trgih, ki so pomembnejši v smislu likvidnosti, kot na drugih trgih;

(b)

naravo predvidenega ukrepa, kadar je verjetno, da bodo imeli ukrepi z dolgotrajnejšim ali trajnim učinkom na sposobnost vlagateljev za trgovanje s finančnim instrumentom na mestih trgovanja, kot so umiki, večji učinek na vlagatelje kot drugi ukrepi;

(c)

posrednimi učinki začasne ustavitve ali umika iz trgovanja na dovolj povezane izvedene finančne instrumente, indekse ali referenčna merila, pri katerih instrument, s katerim se je začasno ali dokončno prenehalo trgovati, služi kot osnova ali sestavni del;

(d)

učinki začasne ustavitve trgovanja na interese končnih uporabnikov trga, ki niso finančne nasprotne stranke, kot so subjekti, ki trgujejo s finančnimi instrumenti, da bi zavarovali poslovna tveganja.

3.   Dejavniki iz odstavka 2 se upoštevajo tudi, kadar se nacionalni pristojni organ, upravljavec trga, ki upravlja reguliran trg, investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja MTF ali OTF, na podlagi okoliščin, ki niso zajete na seznamu iz odstavka 1, odloči, da ne bo začasno ustavil trgovanja s finančnim instrumentom ali ga umaknil iz trgovanja.

Člen 81

Okoliščine, v katerih je mogoče predpostavljati večje kršitve pravil mest trgovanja, neurejene pogoje trgovanja ali motnje v sistemu v zvezi s finančnim instrumentom

(člena 31(2) in 54(2) Direktive 2014/65/EU)

1.   Pri presoji, ali velja zahteva po takojšnjem obveščanju njihovih pristojnih organov o večji kršitvi pravil njihovih mest trgovanja ali o neurejenih pogojih trgovanja ali motnjah v sistemu v zvezi s finančnim instrumentom, upravljavci mest trgovanja upoštevajo znake iz oddelka A Priloge III k tej uredbi.

2.   Informacije se zahtevajo samo ob pomembnih dogodkih, ki lahko ogrozijo vlogo in funkcijo mest trgovanja kot dela infrastrukture finančnega trga.

Člen 82

Okoliščine, v katerih je mogoče predpostavljati ravnanje, ki nakazuje vedenje, prepovedano z Uredbo (EU) št. 596/2014

(člena 31(2) in 54(2) Direktive 2014/65/EU)

1.   Pri presoji, ali velja zahteva za takojšnje obveščanje njihovih pristojnih organov o ravnanju, ki lahko nakazuje vedenje, prepovedano z Uredbo (EU) št. 596/2014, upravljavci mest trgovanja upoštevajo znake iz oddelka B Priloge III k tej uredbi.

2.   Upravljavec enega ali več mest trgovanja, na katerih se trguje s finančnim instrumentom in/ali povezanim finančnim instrumentom, uporabi sorazmeren pristop in presodi znake, ki se pojavijo, vključno z vsemi zadevnimi znaki, ki niso posebej vključeni v oddelek B Priloge III k tej uredbi, preden obvesti pristojni nacionalni organ, pri čemer upošteva naslednje:

(a)

odstopanja od običajnih vzorcev trgovanja s finančnimi instrumenti, ki so uvrščeni v trgovanje ali se z njimi trguje na mestu trgovanja, in

(b)

informacije, ki so na voljo ali dostopne upravljavcu, bodisi notranje kot del dejavnosti mesta trgovanja bodisi javno dostopne.

3.   Upravljavec enega ali več mest trgovanja upošteva izvajanje tako imenovane prakse „front running“, pri kateri član ali udeleženec trga trguje za svoj račun prej kot za račun svojih strank, in v ta namen uporabi podatke iz knjige naročil, ki jo mora voditi mesto trgovanja v skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer zlasti upošteva način, kako član ali udeleženec opravlja svojo dejavnost trgovanja.

POGLAVJE V

POROČANJE O POZICIJAH PRI IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTIH NA BLAGO

Člen 83

Poročanje o pozicijah

(člen 58(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Za namen tedenskih poročil iz člena 58(1)(a) Direktive 2014/65/EU obveznost za mesto trgovanja, da javno objavi takšno poročilo, velja, kadar sta dosežena oba naslednja pragova:

(a)

v dani pogodbi na danem mestu trgovanja obstaja 20 imetnikov odprtih pozicij in

(b)

absolutni znesek bruto količine dolgih ali kratkih pozicij pri vseh odprtih deležih, izražen kot število enot zadevnega izvedenega finančnega instrumenta na blago, ki štirikrat presega raven dobavljive količine istega izvedenega finančnega instrumenta na blago, izražene v številu enot.

Točka (b) se ne uporablja v primerih, ko izvedeni finančni instrument na blago nima fizično dobavljivega sredstva, ki je osnova, ter za pravice do emisij in izvedene finančne instrumente nanje.

2.   Pragova iz točke (a) odstavka 1 se uporabljata združeno na podlagi vseh kategorij oseb ne glede na število imetnikov pozicij v vsaki posamezni kategoriji oseb.

3.   Za pogodbe, pri katerih je v dani kategoriji oseb dejavnih manj kot pet imetnikov pozicij, se število imetnikov pozicij v tej kategoriji ne objavi.

4.   Za pogodbe, ki prvič izpolnijo pogoje iz točk (a) in (b) odstavka 1, mesta trgovanja objavijo prva tedenska poročila o pogodbah takoj, ko je to praktično izvedljivo, in v vsakem primeru najpozneje tri tedne od datuma, ko sta ta pragova prvič dosežena.

5.   Ko pogoja iz točk (a) in (b) odstavka 1 nista več izpolnjena, mesta trgovanja še tri mesece objavljajo tedenska poročila. Obveznost objave tedenskega poročila ne velja več, ko pogoja iz točk (a) in (b) odstavka 1 ob izteku navedenega obdobja ves čas nista bila izpolnjena.

POGLAVJE VI

OBVEZNOSTI GLEDE ZAGOTAVLJANJA PODATKOV ZA IZVAJALCE STORITEV SPOROČANJA PODATKOV

Člen 84

Obveznost zagotavljanja podatkov o trgu na razumni poslovni podlagi

(člen 64(1) in člen 65(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Da bi bili podatki o trgu, ki vsebujejo informacije iz členov 6, 20 in 21 Uredbe (EU) št. 600/2014, na voljo javnosti na razumni poslovni podlagi v skladu s členoma 64(1) in 65(1) Direktive 2014/65/EU, sistemi odobrenih objav (APA) in ponudniki stalnih informacij (CTP) izpolnjujejo obveznosti iz členov od 85 do 89.

2.   Členi 85, 86(2), 87, 88(2) in 89 se ne uporabljajo za APA ali CTP, ki dajo podatke o trgu na voljo javnosti brezplačno.

Člen 85

Zagotavljanje podatkov o trgu na podlagi stroškov

(člen 64(1) in člen 65(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Cena podatkov o trgu temelji na stroških priprave in razširjanja tovrstnih podatkov in lahko vključuje razumno maržo.

2.   Stroški priprave in razširjanja podatkov o trgu lahko vključujejo ustrezen delež skupnih stroškov za druge storitve, ki jih zagotavljajo APA in CTP.

Člen 86

Obveznost zagotavljanja podatkov o trgu na nediskriminatorni podlagi

(člen 64(1) in člen 65(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   APA in CTP dajo vsem strankam, ki v skladu z objavljenimi objektivnimi merili spadajo v isto kategorijo, podatke o trgu na voljo po isti ceni in po istih pogojih.

2.   Vsaka razlika v cenah, zaračunanih različnim kategorijam strank, je sorazmerna z vrednostjo, ki jo imajo podatki o trgu za te stranke, pri čemer se upošteva:

(a)

področje uporabe in obseg podatkov o trgu, vključno s številom zajetih finančnih instrumentov in obsegom trgovanja;

(b)

uporaba podatkov o trgu s strani stranke, vključno s tem, ali jih uporablja za lastne dejavnosti trgovanja, za nadaljnjo prodajo ali za združevanje podatkov.

3.   Za namene odstavka 1 imajo APA in CTP nadgradljive zmogljivosti za zagotovitev, da lahko stranke kadar koli pridobijo pravočasen dostop do podatkov o trgu na nediskriminatorni podlagi.

Člen 87

Provizije, zaračunane na posameznega uporabnika

(člen 64(1) in člen 65(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   APA in CTP zaračunavajo za uporabo podatkov o trgu na podlagi uporabe podatkov o trgu s strani posameznih končnih uporabnikov („na uporabnika“). APA in CTP imajo vzpostavljene ureditve za zagotovitev, da se vsaka posamezna uporaba podatkov o trgu zaračuna samo enkrat.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko APA in CTP odločijo, da podatkov o trgu ne bodo dajali na voljo na podlagi posameznega uporabnika, kadar bi bilo zaračunavanje na uporabnika nesorazmerno s stroški zagotavljanja podatkov, pri čemer upoštevajo področje uporabe in obseg podatkov o trgu.

3.   APA ali CTP obrazložijo, zakaj nočejo zagotavljati podatkov o trgu na podlagi posameznega uporabnika, ter na svojem spletnem mestu objavijo to obrazložitev.

Člen 88

Ločevanje storitev in razdruževanje podatkov o trgu

(člen 64(1) in člen 65(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   APA in CTP storitev zagotavljanja podatkov o trgu izvajajo ločeno in je ne povezujejo z drugimi storitvami.

2.   Cene za podatke o trgu se zaračunajo na podlagi ravni razdružitve podatkov o trgu, ki je določena v členu 12(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 in nadalje opredeljena v členih Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/572 (27).

Člen 89

Obveznost glede preglednosti

(člen 64(1) in člen 65(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   APA in CTP razkrijejo in javnosti omogočijo enostaven dostop do cene in drugih pogojev za zagotavljanje podatkov o trgu.

2.   Razkritje vključuje naslednje:

(a)

trenutne cenike, ki navajajo naslednje informacije:

(i)

provizije za prikaz podatkov posameznemu uporabniku;

(ii)

provizije za uporabo nejavnih podatkov;

(iii)

politike v zvezi s popusti;

(iv)

provizije, povezane s pogoji za pridobitev licence;

(v)

provizije za podatke o trgu pred trgovanjem in po trgovanju;

(vi)

provizije za druge podskupine informacij, vključno s tistimi, ki se zahtevajo v skladu z regulativnimi tehničnimi standardi iz člena 12(2) Uredbe (EU) št. 600/2014;

(vii)

druge pogodbene pogoje;

(b)

vnaprejšnje razkritje o prihodnji spremembi cen, ki je zagotovljeno najmanj 90 dni vnaprej;

(c)

informacije o vsebini podatkov o trgu, vključno z naslednjimi informacijami:

(i)

število zajetih instrumentov;

(ii)

skupni promet z zajetimi instrumenti;

(iii)

delež podatkov o trgu pred trgovanjem in po trgovanju;

(iv)

informacije o vseh podatkih, zagotovljenih poleg podatkov o trgu;

(v)

datum zadnje prilagoditve licenčnine za zagotovljene podatke o trgu;

(d)

prihodke iz objave podatkov o trgu in delež teh prihodkov glede na skupne prihodke APA ali CTP;

(e)

informacije o načinu določanja cene, vključno z uporabljenimi metodologijami obračunavanja stroškov, in informacije o specifičnih načelih, v skladu s katerimi se neposredni in variabilni skupni stroški razporedijo ter fiksni skupni stroški razdelijo med pripravo in razširjanje podatkov o trgu in druge storitve, ki jih opravljajo APA in CTP.

POGLAVJE VII

PRISTOJNI ORGANI IN KONČNE DOLOČBE

Člen 90

Določitev znatne pomembnosti poslovanja mesta trgovanja v državi članici gostiteljici

(člen 79(2) Direktive 2014/65/EU)

1.   Poslovanje reguliranega trga v državi članici gostiteljici se šteje za zelo pomembno za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v tej državi članici gostiteljici, če je izpolnjeno vsaj eno od naslednjih meril:

(a)

država članica gostiteljica je bila v preteklosti matična država članica zadevnega reguliranega trga;

(b)

zadevni regulirani trg je z združitvijo, prevzemom ali drugo obliko prenosa pridobil vse ali del poslov reguliranega trga, ki ga je pred tem upravljal upravljavec trga, ki je imel svoj statutarni sedež ali glavni sedež v državi članici gostiteljici.

2.   Poslovanje MTF ali OTF v državi članici gostiteljici se šteje za zelo pomembno za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v tej državi članici gostiteljici, če je v zvezi z zadevnim MTF ali OTF izpolnjeno vsaj eno od naslednjih meril iz odstavka 1 in vsaj eno od naslednjih dodatnih meril:

(a)

preden v zvezi z MTF ali OTF nastopi ena izmed okoliščin iz odstavka 1, je imelo mesto trgovanja pri trgovanju na mestu in trgovanju kot sistematični internalizator v državi članici gostiteljici vsaj 10-odstotni tržni delež v smislu skupnega denarnega prometa, in sicer v vsaj enem razredu sredstev, za katerega velja obveznost glede preglednosti iz Uredbe (EU) št. 600/2014;

(b)

MTF ali OTF je registriran kot zagonski trg MSP.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 91

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od prvega datuma, navedenega v drugem pododstavku člena 93(1) Direktive 2014/65/EU.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. aprila 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2)  Uredba (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti energetskega trga na debelo (UL L 326, 8.12.2011, str. 1).

(3)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(4)  Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(5)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(6)  Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Sveta in Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).

(7)  Delegirana direktiva Komisije (EU) 2017/593 z dne 7. aprila 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zaščito finančnih instrumentov in sredstev, ki pripadajo strankam, obveznostmi glede upravljanja produktov in pravili, ki se uporabljajo za zagotavljanje ali prejemanje pristojbin, provizij ali kakršnih koli denarnih ali nedenarnih koristi (glej stran 500 tega Uradnega lista).

(8)  Uredba (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (UL L 352, 9.12.2014, str. 1).

(9)  Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 64).

(10)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(11)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(12)  Direktiva 2014/57/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o kazenskih sankcijah za zlorabo trga (uredba o zlorabi trga) (UL L 173, 12.6.2014, str. 179).

(13)  Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).

(14)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(15)  Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(16)  Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).

(17)  Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 55).

(18)  Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

(19)  Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(20)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(21)  Direktiva 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (Direktiva o alternativnem reševanju potrošniških sporov) (UL L 165, 18.6.2013, str. 63).

(22)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(23)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(24)  Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

(25)  UL L 173, 12.6.2014, str. 149.

(26)  Direktiva 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 126, 26.5.2000, str. 1).

(27)  Delegirana Uredba Komisije (EU) 2017/572 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) No 600/2014 Evropskega Parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o podrobni določitvi zagotavljanja podatkov o preglednosti pred trgovanjem in po njem ter ravni razdruževanja podatkov za objavo (glej stran 142 tega Uradnega lista).


PRILOGA I

Vodenje evidenc

Minimalni seznam evidenc, ki jih morajo voditi investicijska podjetja glede na naravo svojih dejavnosti

Narava obveznosti

Vrsta evidence

Povzetek vsebine

Sklic na zakonodajo

Ocena stranke

 

Informacije za stranke

Vsebina v skladu s členom 24(4) Direktive 2014/65/EU in členi 39 do 45 te uredbe

Člen 24(4) MiFID II

Členi 39 do 45 te uredbe

 

Sporazumi s strankami

Evidence v skladu s členom 25(5) Direktive 2014/65/EU

Člen 25(5) MiFID II

Člen 53 te uredbe

 

Presoja primernosti in ustreznosti

Vsebina v skladu s členom 25(2) in 25(3) Direktive 2014/65/EU in členom 50 te uredbe

Člen 25(2) in 25(3) Direktive 2014/65/EU, členi 35, 36 in 37 te uredbe

Obdelava naročil

 

Obdelava naročil strank – združeni posli

Evidence v skladu s členi 63 do 66 te uredbe

Člena 24(1) in 28(1) Direktive 2014/65/EU

Členi 63 do 66 te uredbe

 

Združevanje in alokacija poslov za svoj račun

Evidence v skladu s členom 65 te uredbe

Člena 28(1) in 24(1) Direktive 2014/65/EU

Člen 65 te uredbe

Naročila strank in posli

 

Vodenje evidenc o naročilih strank ali odločitvi o trgovanju

Evidence v skladu s členom 69 te uredbe

Člen 16(6) Direktive 2014/65/EU

Člen 69 te uredbe

 

Vodenje evidenc o poslih in obdelavi naročil

Evidence v skladu s členom 70 te uredbe

Člen 16(6) Direktive 2014/65/EU, člen 70 te uredbe

Poročanje strankam

 

Obveznost glede storitev, ki se zagotavljajo strankam

Vsebine v skladu s členi 53 do 58 te uredbe

Člena 24(1) in (6) ter 25(1) in (6) Direktive 2014/65/EU

Členi 53 do 58 te uredbe

Varovanje sredstev strank

 

Finančni instrumenti strank, katerih imetnik je investicijsko podjetje

Evidence v skladu s členom 16(8) Direktive 2014/65/EU in členom 2 Delegirane direktive Komisije (EU) 2017/593

Člen 16(8) Direktive 2014/65/EU

Člen 2 Delegirane direktive (EU) 2017/593

 

Sredstva strank, katerih imetnik je investicijsko podjetje

Evidence v skladu s členom 16(9) Direktive 2014/65/EU in členom 2 Delegirane direktive (EU) 2017/593

Člen 16(9) Direktive 2014/65/EU

Člen 2 Delegirane direktive (EU) 2017/593

 

Uporaba finančnih instrumentov strank

Evidence v skladu s členom 5 Delegirane direktive (EU) 2017/593

Člen 16(8) do (10) Direktive 2014/65/EU

Člen 5 Delegirane direktive (EU) 2017/593

Komunikacija s strankami

 

Informacije o stroških in povezanih dajatvah

Vsebine v skladu s členom 45 te uredbe

Člen 24(4)(c) Direktive 2014/65/EU, člen 45 te uredbe

 

Informacije o investicijskem podjetju in njegovih storitvah, finančnih instrumentih ter zaščiti sredstev strank

Vsebina v skladu s členi te uredbe

Člen 24(4) Direktive 2014/65/EU

Člena 45 in 46 te uredbe

 

Informacije za stranke

Evidence komuniciranja

Člen 24(3) Direktive 2014/65/EU

Člen 39 te uredbe

 

Tržna sporočila (razen v ustni obliki)

Vsako tržno sporočilo, ki ga izda investicijsko podjetje (razen v ustni obliki), v skladu s členoma 36 in 37 te uredbe

Člen 24(3) Direktive 2014/65/EU

Člena 36 in 37 te uredbe

 

Investicijsko svetovanje neprofesionalnim strankam

(i) Dejstvo, da je bilo opravljeno investicijsko svetovanje, ter čas in datum svetovanja, (ii) finančni instrument, ki je bil priporočen, ter (iii) poročilo o primernosti za stranko

Člen 25(6) Direktive 2014/65/EU

Člen 54 te uredbe

 

Investicijske raziskave

Vsaka postavka investicijske raziskave, ki jo je izdalo investicijsko podjetje na trajnem nosilcu podatkov

Člen 24(3) Direktive 2014/65/EU

Člena 36 in 37 te uredbe

Organizacijske zahteve

 

Dejavnost podjetja in notranja organizacija

Evidence v skladu s členom 21(1)(h) te uredbe

Člen 16(2) do (10) Direktive 2014/65/EU

Člen 21(1)(h) te uredbe

 

Poročila o skladnosti s predpisi

Vsako poročilo o skladnosti s predpisi, namenjeno upravljalnemu organu

Člen 16(2) Direktive 2014/65/EU

Člena 22(2)(b) in 25(2) te uredbe

 

Evidenca o nasprotjih interesov

Evidence v skladu s členom 35 te uredbe

Člen 16(3) Direktive 2014/65/EU

Člen 35 te uredbe

 

Spodbude

Strankam razkrite informacije v skladu s členom 24(9) Direktive 2014/65/EU

Člen 24(9) Direktive 2014/65/EU

Člen 11 Delegirane direktive (EU) 2017/593

 

Poročila o obvladovanju tveganj

Vsako poročilo o obvladovanju tveganj, namenjeno višjemu vodstvu

Člen 16(5) Direktive 2014/65/EU

Člena 23(1)(b) in 25(2) te uredbe

 

Poročila o notranji reviziji

Vsako poročilo o notranji reviziji, namenjeno višjemu vodstvu

Člen 16(5) Direktive 2014/65/EU

Člena 24 in 25(2) te uredbe

 

Evidence reševanja pritožb

Vsaka pritožba in ukrepi, sprejeti za reševanje pritožb

Člen 16(2) Direktive 2014/65/EU

Člen 26 te uredbe

 

Evidence osebnih poslov

Evidence v skladu s členom 29(2)(c) te uredbe

Člen 16(2) Direktive 2014/65/EU

Člen 29(2)(c) te uredbe


PRILOGA II

Stroški in dajatve

Ugotovljeni stroški, ki bi morali biti sestavni del stroškov, ki se morajo razkriti strankam  (1)

Preglednica 1 – Vsi stroški in povezane dajatve, zaračunani za investicijsko storitev oz. storitve in/ali pomožne storitve, opravljene za stranko, ki bi morali biti sestavni del zneska, ki ga je treba razkriti

Stroškovne postavke, ki jih je treba razkriti

Primeri:

Enkratne dajatve, povezane z opravljanjem investicijske storitve

Vsi stroški in dajatve, plačani investicijskemu podjetju na začetku ali na koncu opravljene investicijske storitve oz. storitev.

Provizije za deponiranje, odpoved in stroški zamenjave (2).

Tekoče dajatve, povezane z opravljanjem investicijske storitve

Vsi tekoči stroški in dajatve, plačani investicijskim podjetjem za njihove storitve, opravljene za stranko.

Opravnine za upravljanje, svetovanje in hrambo.

Vsi stroški, povezani s posli, začetimi v okviru opravljanja investicijske storitve

Vsi stroški in dajatve, ki se nanašajo na posle, ki jih opravlja investicijsko podjetje ali druge stranke.

Posredniške provizije (3), vstopne in izstopne dajatve, ki se plačujejo upravitelju sklada, provizije uporabe platforme, pribitki (vključeni v transakcijsko ceno), kolkovina, davki na transakcije in stroški menjave tuje valute.

Vse dajatve, ki so povezane s pomožnimi storitvami

Vsi stroški in dajatve, ki so povezani s pomožnimi storitvami in niso vključeni v zgoraj navedene stroške.

Stroški raziskav.

Stroški hrambe.

Dodatni stroški

 

Provizije za uspešnost.


Preglednica 2 – Vsi stroški in povezane dajatve v zvezi s finančnim instrumentom, ki bi morali biti sestavni del zneska, ki ga je treba razkriti

Stroškovne postavke, ki jih je treba razkriti

Primeri:

Enkratne dajatve

Vsi stroški in dajatve (vključeni v ceno finančnega instrumenta ali dodani tej ceni), ki se plačajo dobaviteljem produkta na začetku ali na koncu naložbe v finančni instrument.

Opravnina za upravljanje v začetni fazi, provizija za strukturiranje (4), provizija za distribucijo.

Tekoče dajatve

Vsi tekoči stroški in dajatve, povezani z upravljanjem finančnega produkta, ki se med naložbo v finančni instrument odštejejo od vrednosti finančnega instrumenta.

Opravnine za upravljanje, stroški storitev, provizije zamenjave, stroški in davki pri posojanju vrednostnih papirjev, stroški financiranja.

Vsi stroški, povezani s posli

Vsi stroški in dajatve, ki so nastali zaradi pridobitve ali odtujitve naložb.

Posredniške provizije, vstopne in izstopne dajatve, ki jih plača sklad, pribitki, vključeni v transakcijsko ceno, kolkovina, davki na transakcije in stroški menjave tuje valute.

Dodatni stroški

 

Provizije za uspešnost.


(1)  Treba je opozoriti, da se nekatere stroškovne postavke pojavljajo v obeh preglednicah, vendar ne gre za podvajanje, saj se nanašajo na stroške produkta in stroške storitve. Primeri so opravnine za upravljanje (v preglednici 1 se to nanaša na opravnine za upravljanje, ki jih zaračunava investicijsko podjetje, ki svojim strankam zagotavlja storitev upravljanja portfeljev, medtem ko se v preglednici 2 nanaša na opravnine za upravljanje, ki jih upravitelj investicijskega sklada zaračunava svojemu vlagatelju) in posredniške provizije (v preglednici 1 se to nanaša na provizije, ki jih mora plačati investicijsko podjetje pri trgovanju v imenu svojih strank, medtem ko se v preglednici 2 nanaša na provizije, ki jih plačajo investicijski skladi pri trgovanju v imenu sklada).

(2)  Stroške zamenjave bi bilo treba razumeti kot (morebitne) stroške, ki jih imajo vlagatelji, ko zamenjajo eno investicijsko podjetje za drugo.

(3)  Posredniške provizije bi bilo treba razumeti kot stroške, ki jih zaračunavajo investicijska podjetja za izvrševanje naročil.

(4)  Provizije za strukturiranje bi bilo treba razumeti kot provizije, ki jih zaračunavajo pripravljavci strukturiranih investicijskih produktov za strukturiranje produktov. Krijejo lahko široko vrsto storitev, ki jih zagotovi pripravljavec.


PRILOGA III

Obveznost za upravljavce mest trgovanja, da nemudoma obvestijo svoj nacionalni pristojni organ

ODDELEK A

Znaki, ki lahko kažejo na večje kršitve pravil mest trgovanja, neurejene pogoje trgovanja ali na motnje v sistemu v zvezi s finančnim instrumentom

Večje kršitve pravil mesta trgovanja

1.

Udeleženci na trgu kršijo pravila mesta trgovanja, katerih namen je varovanje celovitosti trga, pravilnega delovanja trga ali pomembnih interesov drugih udeležencev na trgu, in

2.

mesto trgovanja meni, da je kršitev dovolj huda ali njen učinek dovolj velik, da opravičuje premislek o disciplinskem ukrepu.

Neurejeni pogoji trgovanja

3.

Postopek oblikovanja cen je dlje časa moten;

4.

Zmogljivosti sistemov trgovanja so dosežene ali presežene;

5.

Vzdrževalci trga/ponudniki likvidnosti nenehno trdijo, da so prisotne napake pri trgovanju ali

6.

okvara ali propad ključnih mehanizmov v skladu s členom 48 Direktive 2014/65/EU in njenimi izvedbenimi ukrepi, ki so zasnovani tako, da varujejo mesto trgovanja pred tveganji algoritemskega trgovanja.

Motnje v sistemu

7.

Vsaka pomembna motnja ali okvara sistema za dostop do trga, ki povzroči, da udeleženci izgubijo zmožnost, da vnesejo, prilagodijo ali prekličejo svoja naročila;

8.

Vsaka pomembna motnja ali okvara sistema za usklajevanje poslov, ki povzroči, da udeleženci niso več gotovi glede statusa izvedenih poslov ali tekočih naročil, ali privede do nerazpoložljivosti nujnih informacij za trgovanje (npr. razširjanje podatka o vrednosti indeksa z namenom trgovanja z določenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, uvrščenimi v ta indeks);

9.

Vsaka pomembna motnja ali okvara sistemov za razširjanje preglednosti pred trgovanjem in po njem in drugih ustreznih podatkov, ki jih objavljajo mesta trgovanja v skladu s svojimi obveznostmi iz Direktive 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 600/2014;

10.

Vsaka pomembna motnja ali okvara sistemov mest trgovanja za spremljanje in nadzor dejavnosti trgovanja udeležencev na trgu in vsaka pomembna motnja ali okvara na področju drugih povezanih izvajalcev storitev, zlasti CNS in CDD, ki vpliva na sistem trgovanja.

ODDELEK B

Znaki, ki lahko kažejo na zlorabo v skladu z Uredbo (EU) št. 596/2014

Znaki morebitnega trgovanja z notranjimi informacijami ali tržne manipulacije

1.

Neobičajna koncentracija poslov in/ali naročil za trgovanje z določenim finančnim instrumentom pri enem članu/udeležencu ali med določenimi člani/udeleženci.

2.

Neobičajna ponovitev posla med majhnim številom članov/udeležencev v določenem obdobju.

Znaki morebitnega trgovanja z notranjimi informacijami

3.

Neobičajno in obsežno trgovanje ali oddaja naročil za trgovanje s finančnimi instrumenti podjetja s strani določenih članov/udeležencev pred objavo pomembnih poslovnih dogodkov ali cenovno občutljivih informacij, ki se nanašajo na podjetje; naročila za trgovanje/posle, ki privedejo do nenadnih in neobičajnih sprememb obsega naročil/poslov in/ali cen pred javnimi objavami v zvezi z zadevnim finančnim instrumentom.

4.

Ali član/udeleženec na trgu da naročila ali sklene posle pred ali takoj po tem, ko navedeni član/udeleženec na trgu ali osebe, za katere je javno znano, da so z njim povezane, pripravi ali razširi raziskavo ali naložbena priporočila, ki so javno dostopna.

Znaki morebitne tržne manipulacije

Znaki, opisani spodaj v točkah 18 do 23, so zlasti pomembni v avtomatiziranem trgovalnem okolju.

5.

Dana naročila za trgovanje ali sklenjeni posli, ki predstavljajo pomemben delež dnevnega obsega poslov z zadevnim finančnim instrumentom na zadevnem mestu trgovanja, še zlasti, če je posledica teh dejavnosti večja sprememba cene finančnih instrumentov.

6.

Naročila, ki jih je dal član/udeleženec s pomembnim nakupnim ali prodajnim interesom v finančnem instrumentu, ali posli, ki jih je ta sklenil, katerih posledica so pomembne spremembe cene finančnega instrumenta na mestu trgovanja.

7.

Dana naročila za trgovanje ali sklenjeni posli, ki so skoncentrirani v kratkem časovnem razponu znotraj dneva trgovanja in povzročijo spremembo cene, ki se posledično spremeni nazaj.

8.

Dana naročila za trgovanje, ki spremenijo reprezentativnost najboljših cen povpraševanja ali ponudbe po finančnem instrumentu, uvrščenem v trgovanje ali s katerim se trguje na mestu trgovanja, ali splošneje spremenijo reprezentativnost knjige naročil, ki je na voljo udeležencem na trgu, ter ki se odpravijo pred izvršitvijo.

9.

Posli ali naročila za trgovanje člana/udeleženca na trgu, ki nimajo druge očitne utemeljitve razen zvišanja/znižanja cene ali vrednosti ali pomembnega vplivanja na ponudbo ali povpraševanje po finančnem instrumentu, zlasti blizu referenčne točke v trgovalnem dnevu, na primer ob začetku ali blizu zaključka.

10.

Nakup ali prodaja finančnega instrumenta ob referenčnem času trgovalnega dne (npr. začetek, zaključek, poravnava), da bi se referenčna cena (npr. začetna cena, zaključna cena, poravnalna cena) zvišala, znižala ali ohranila na določeni ravni – tako imenovani „nakup/prodaja ob zaključku trgovanja“ (angleško: marking the close).

11.

Posli ali naročila za trgovanje, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na zvišanje/znižanje tehtane povprečne cene trgovalnega dne ali obdobja med trgovalnim dnem.

12.

Posli ali naročila za trgovanje, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na določitev tržne cene, kadar likvidnost finančnega instrumenta ali obseg knjige naročil ne zadoščata za določitev cene znotraj trgovalnega dne.

13.

Izvedba posla, spreminjanje nakupnih in prodajnih cen, kadar je ta razpon dejavnik pri določanju cene drugega posla na istem ali drugem mestu trgovanja.

14.

Vnos naročil, ki predstavljajo pomemben delež v centralni knjigi naročil trgovalnega sistema, nekaj minut pred fazo določitve cene na dražbi in preklic teh naročil nekaj sekund pred zaprtjem knjige naročil za izračun cene, dosežene na dražbi, tako da se lahko teoretična začetna cena zdi višja ali nižja, kot bi bila sicer.

15.

Sklepanje posla ali niza poslov, ki se javno objavijo, da se ustvari vtis povečanega obsega trgovanja ali gibanja cene finančnega instrumenta – tako imenovano vzbujanje lažnega vtisa o obsegu trgovanja oz. „barvanje traku“ (angleško: painting the tape).

16.

Posli, ki se izvedejo na podlagi naročil za nakup in prodajo, ki jih skoraj sočasno ali sočasno za zelo podobno količino in podobno ceno vnesejo isti ali različni člani /udeleženci na trgu tajnega dogovarjanja – tako imenovano „neprimerno (sumljivo) ujemanje naročil“ (angleško: improper matched orders).

17.

Posli ali naročila za trgovanje, ki vplivajo ali bi lahko vplivala na izogibanje trgovalnim zaščitnim ukrepom na trgu (npr. kar zadeva omejitve obsega; omejitve cen; parametre razpona med nakupno in prodajno ceno; itd.).

18.

Vnos naročil za trgovanje ali niza naročil za trgovanje, izvajanje poslov ali niza poslov, s katerimi bi se verjetno začel ali stopnjeval trend in drugi udeleženci spodbudili k njegovi pospešitvi ali razširitvi, da bi se ustvarila priložnost za zaprtje ali odprtje pozicije po ugodni ceni – tako imenovan „zagon trenda“ (angleško: momentum ignition).

19.

Oddaja številnih ali obsežnih naročil za trgovanje, ki so pogosto višja/nižja od najboljšega povpraševanja/ponudbe, na eni strani knjige naročil zaradi izvedbe trgovanja na drugi strani knjige naročil. Ko je naveden posel izveden, se manipulativna naročila umaknejo – tako imenovano „plastenje“ (angleško: layering) in „slepljenje“ (angleško: spoofing).

20.

Vnos majhnih naročil za trgovanje, da se ugotovi raven skritih naročil in zlasti oceni, kaj se skriva v prikritem delu platforme – tako imenovana „naročila s časovnim zamikom“ (angleško: ping orders).

21.

Vnos velikega števila naročil za trgovanje in/ali preklicev in/ali sprememb naročil za trgovanje, da se pri drugih udeležencih ustvari negotovost, zaradi česar se upočasni njihova obdelava in prikrije lastna strategija – tako imenovano „kopičenje kvot“ (angleško: quote stuffing).

22.

Vnos naročil za trgovanje za privabljanje drugih članov/udeležencev na trgu z uporabo tradicionalnih trgovalnih tehnik („počasni trgovalci“), ki se nato hitro popravijo na manj ugodne pogoje, v upanju na njihovo dobičkonosnost glede na dotok naročil za trgovanje s strani „počasnih trgovalcev“, tako imenovano „prikrivanje“ (angleško: smoking).

23.

Izvedba naročil za trgovanje ali niza naročil za trgovanje, da se odkrijejo naročila drugih udeležencev, nato vnos naročila za trgovanje, da se izkoristijo pridobljene informacije – tako imenovano „ribarjenje“ (angleško: phishing).

24.

Obseg, do katerega po najboljši vednosti upravljavca mesta trgovanja dana naročila za trgovanje ali sklenjeni posli dokazujejo zamenjave pozicij v kratkem obdobju in predstavljajo pomemben delež dnevnega obsega poslov z zadevnim finančnim instrumentom na zadevnem mestu trgovanja ter so lahko povezani s pomembnimi spremembami cene finančnega instrumenta, ki je uvrščen v trgovanje ali s katerim se trguje na mestu trgovanja.

Znaki tržne manipulacije med produkti, vključno na različnih mestih trgovanja

Upravljavec mesta trgovanja bi moral še posebej upoštevati spodaj opisane znake, če so finančni instrument in z njim povezani finančni instrumenti uvrščeni v trgovanje ali se z njimi trguje ali če se z zgoraj navedenimi instrumenti trguje na več mestih trgovanja, ki jih upravlja isti upravljavec.

25.

Posli ali naročila za trgovanje, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na zvišanje/znižanje/ohranjanje cene finančnega instrumenta v dneh pred izdajo, opcijskim odkupom ali dospelostjo povezanega izvedenega ali zamenljivega finančnega instrumenta;

26.

Posli ali naročila za trgovanje, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na ohranjanje cene finančnega instrumenta, ki je osnova, pod ali nad izvršilno ceno ali drugim elementom, s katerim se določi izplačilo (npr. meja) povezanega izvedenega finančnega instrumenta, na datum dospelosti;

27.

Posli, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na spremembo cene finančnega instrumenta, ki je osnova, tako da presega ali ne dosega izvršilne cene ali drugega elementa, s katerim se določi izplačilo (npr. meja) povezanega izvedenega finančnega instrumenta, na datum dospelosti;

28.

Posli, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na spremembo poravnalne cene finančnega instrumenta, če se ta cena uporablja kot referenca/determinanta, zlasti pri izračunu zahtev po kritju;

29.

Naročila, ki jih je dal član/udeleženec s pomembnim nakupnim ali prodajnim interesom v finančnem instrumentu, ali posli, ki jih je ta sklenil, katerih posledica so večje spremembe cene povezanega izvedenega finančnega instrumenta ali sredstva, ki predstavlja osnovo, uvrščenega v trgovanje na mestu trgovanja;

30.

Podjetje, ki trguje ali vnaša naročila za trgovanje na enem mestu trgovanja ali zunaj njega (vključno z vnašanjem navedb interesa), da bi neprimerno vplivalo na ceno povezanega finančnega instrumenta na drugem ali istem mestu trgovanja ali zunaj njega – tako imenovana „manipulacija med produkti“ (trgovanje s finančnim instrumentom z namenom izkrivljanja cene povezanega finančnega instrumenta na drugem ali istem mestu trgovanja ali zunaj njega);

31.

Ustvarjanje možnosti arbitraže med finančnim instrumentom in drugim povezanim finančnim instrumentom ali krepitev teh možnosti z vplivanjem na referenčne cene enega od finančnih instrumentov se lahko izvaja z različnimi finančnimi instrumenti (npr. pravice/delnice, denarni trgi/trgi izvedenih finančnih instrumentov, nakupni boni/delnice...). V okviru izdaje nakupnih pravic bi bilo to mogoče doseči z vplivanjem na (teoretično) začetno ali (teoretično) končno ceno pravic.


PRILOGA IV

ODDELEK 1

Vodenje evidenc o naročilih strank in odločitvah o trgovanju

1.

Ime in oznaka stranke;

2.

Ime in oznaka vseh zadevnih oseb, ki delujejo v imenu stranke;

3.

Oznaka za identifikacijo trgovca (identifikacijska oznaka trgovca), ki je znotraj investicijskega podjetja odgovoren za investicijsko odločitev;

4.

Oznaka za identifikacijo algoritma (identifikacijska oznaka algoritma), ki je znotraj investicijskega podjetja odgovoren za investicijsko odločitev;

5.

Kazalnik nakupa/prodaje;

6.

Identifikacija instrumenta;

7.

Cena na enoto in oznaka o ceni;

8.

Cena;

9.

Cenovni multiplikator;

10.

Valuta 1;

11.

Valuta 2;

12.

Začetna količina in oznaka o količini;

13.

Obdobje veljavnosti;

14.

Vrsta naročila;

15.

Vse druge podrobnosti, pogoji in posebna navodila stranke;

16.

Datum in točen čas prejema naročila ali datum in točen čas, ko je bila sprejeta odločitev o trgovanju; Točen čas mora biti merjen v skladu z metodologijo, predpisano v standardih glede uskladitve ur v skladu s členom 50(2) Direktive 2014/65/EU.

ODDELEK 2

Vodenje evidenc o poslih in obdelavi naročil

1.

Ime in oznaka stranke;

2.

Ime in oznaka vseh oseb, ki delujejo v imenu stranke;

3.

Oznaka za identifikacijo trgovca (identifikacijska oznaka trgovca), ki je znotraj investicijskega podjetja odgovoren za investicijsko odločitev;

4.

Oznaka za identifikacijo algoritma (identifikacijska oznaka algoritma), ki je znotraj investicijskega podjetja odgovoren za investicijsko odločitev;

5.

Referenčna številka posla;

6.

Oznaka za identifikacijo naročila (identifikacijska oznaka naročila);

7.

Identifikacijska koda naročila, ki jo določi mesto trgovanja po prejemu naročila;

8.

Enotna identifikacija za vsako skupino združenih naročil strank (ki bodo pozneje oddana kot eno skupno naročilo na danem mestu trgovanja). Pri tej identifikaciji bi moralo biti navedeno „združenih_X“, pri čemer X predstavlja število strank, katerih naročila so bila združena;

9.

Oznaka MIC segmenta za mesto trgovanja, kateremu je bilo oddano naročilo;

10.

Ime in druga oznaka osebe, kateri je bilo posredovano naročilo;

11.

Oznaka za identifikacijo prodajalca in kupca;

12.

Vloga pri naročilu za trgovanje;

13.

Oznaka za identifikacijo trgovca (identifikacijska oznaka trgovca), odgovornega za izvršitev;

14.

Oznaka za identifikacijo algoritma (identifikacijska oznaka algoritma), odgovornega za izvršitev;

15.

Kazalnik nakupa/prodaje;

16.

Identifikacija instrumenta;

17.

Končni instrument, ki je osnova;

18.

Identifikacijska oznaka prodajne in nakupne opcije;

19.

Izvršilna cena;

20.

Vnaprejšnje plačilo;

21.

Način poravnave;

22.

Vrsta/razred opcije;

23.

Datum zapadlosti;

24.

Cena na enoto in oznaka o ceni;

25.

Cena;

26.

Cenovni multiplikator;

27.

Valuta 1;

28.

Valuta 2;

29.

Preostala količina;

30.

Spremenjena količina;

31.

Izvršena količina;

32.

Datum in točen čas oddaje naročila ali odločitve o trgovanju. Točen čas mora biti merjen v skladu z metodologijo, predpisano v standardih glede uskladitve ur v skladu s členom 50(2) Direktive 2014/65/EU;

33.

Datum in točen čas vsakega sporočila, ki je posredovano mestu trgovanja in prejeto od tega mesta, v zvezi z vsemi dogodki, ki vplivajo na naročilo. Točen čas je treba meriti v skladu z metodologijo, določeno v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/574 (1).

34.

Datum in točen čas vsakega sporočila, ki je posredovano drugemu investicijskemu podjetju in prejeto od tega podjetja, v zvezi z vsemi dogodki, ki vplivajo na naročilo. Točen čas mora biti merjen v skladu z metodologijo, predpisano v standardih glede uskladitve ur v skladu s členom 50(2) Direktive 2014/65/EU;

35.

Vsako sporočilo, ki je posredovano mestu trgovanja in prejeto od tega mesta, v zvezi z naročili, ki jih odda investicijsko podjetje;

36.

Vse druge podrobnosti in pogoji, ki so bili predloženi drugemu investicijskemu podjetju ali prejeti od njega v zvezi z naročilom;

37.

Vsako zaporedje oddanih naročil zaradi upoštevanja kronologije vsakega dogodka, ki vpliva na naročilo, kar vključuje, vendar ni omejeno na spremembe, preklice in izvršitev;

38.

Oznaka prodaje na kratko;

39.

Oznaka izvzetja na podlagi uredbe o prodaji na kratko;

40.

Oznaka opustitve.


(1)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/574 z dne 7. junija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za stopnjo natančnosti poslovnih ur (glej stran 148 tega Uradnega lista).