3.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 56/131

(1)

Svet je po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) decembra 2013 z izvedbeno uredbo (EU) št. 1238/2013 (2) („prvotna uredba“) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic), ki so trenutno uvrščeni pod oznake KN ex 8501 31 00, ex 8501 32 00, ex 8501 33 00, ex 8501 34 00, ex 8501 61 20, ex 8501 61 80, ex 8501 62 00, ex 8501 63 00, ex 8501 64 00 in ex 8541 40 90 (oznake TARIC 8501310081, 8501310089, 8501320041, 8501320049, 8501330061, 8501330069, 8501340041, 8501340049, 8501612041, 8501612049, 8501618041, 8501618049, 8501620061, 8501620069, 8501630041, 8501630049, 8501640041, 8501640049, 8541409021, 8541409029, 8541409031 in 8541409039), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) ali ki so od tam poslani („prvotni ukrepi“). Ukrepi so bili sprejeti kot dajatev ad valorem v višini od 27,3 % do 64,9 %.

(2)

V prvotni preiskavi je kitajska gospodarska zbornica za uvoz in izvoz strojev ter elektronskih izdelkov (China Chamber of Commerce for Import & Export of Machinery & Electronic Products – „CCCME“) v imenu skupine proizvajalcev izvoznikov Komisiji predložila cenovno zavezo. Komisija je s Sklepom 2013/423/EU (3) sprejela navedeno cenovno zavezo glede začasne protidampinške dajatve. Komisija je po tem, ko sta jo skupina proizvajalcev izvoznikov in CCCME uradno obvestila o spremenjeni različici cenovne zaveze, z Izvedbenim sklepom 2013/707/EU (4) potrdila sprejetje cenovne zaveze, kot je bila spremenjena („zaveza“) za obdobje uporabe dokončnih ukrepov. Komisija je od takrat sprejela Izvedbeni sklep 2014/657/EU (5) o pojasnilih v zvezi z izvajanjem zaveze. Sprejela je tudi pet uredb o umiku sprejetja zaveze več proizvajalcev izvoznikov (6).

(3)

Komisija je 5. maja 2015 objavila Obvestilo o začetku delnega vmesnega pregleda protidampinških in izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz izdelka, ki se pregleduje (7). Pregled je bil po obsegu omejen na referenčno vrednost, ki se uporablja za mehanizem za prilagoditev cen, ki je določen v navedeni zavezi. Zaključen je bil januarja 2016 na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/12 (8).

(4)

Komisija je 28. maja 2015 začela preiskavo proti izogibanju glede morebitnega izogibanja protidampinškim in izravnalnim ukrepom na uvoz izdelka, ki se pregleduje, z uvozom izdelka, ki se pregleduje, poslanim iz Malezije in s Tajvana, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Malezije in s Tajvana ali ne (9)  (10). Na podlagi tega so bili ukrepi razširjeni na uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic), poslanih iz Malezije in s Tajvana, razen za nekatere dejanske proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da se ne izogibajo ukrepom (11).

(5)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti (12) prvotnih ukrepov 4. septembra 2015 prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek je vložilo združenje EU ProSun v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje Unije fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic), podprli pa so ga tudi proizvajalci v Uniji, katerih skupna proizvodnja predstavlja več kot 50 % celotne proizvodnje podobnega izdelka tistega dela industrije Unije, ki je izrazil bodisi podporo bodisi nasprotovanje zahtevku.

(6)

Komisija je 5. decembra 2015 začela pregled zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz v Unijo fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz LRK („zadevna država“) ali ki so od tam poslani, in objavila obvestilo o začetku v Uradnem listu Evropske unije  (13) („obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov“).

(7)

Komisija je istega dne po uradni dolžnosti začela delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, ki je po obsegu omejen na preiskavo v zvezi s tem, ali je v interesu Unije ali ne, da se ohranijo trenutno veljavni ukrepi za vrste celic, ki se uporabljajo v fotonapetostnih modulih ali panelih iz kristalnega silicija (14) („obvestilo o začetku vmesnega pregleda“).

(8)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. oktobra 2014 do 30. septembra 2015 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2012 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“). Enaka obdobja so se uporabila v delnem vmesnem pregledu.

(9)

Komisija je v obvestilih o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se obrnejo nanjo, če želijo sodelovati v preiskavah. Poleg tega je o začetku preiskave obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike v LRK in organe LRK, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih začetek preiskav zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(10)

Zainteresirane strani so imele možnost predložiti pripombe o začetku preiskav in zahtevati zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov zainteresirane strani obvestila, da namerava kot tretje države s tržnim gospodarstvom v smislu člena 2(7)(a) osnovne uredbe uporabiti Združene države Amerike („ZDA“) in Indijo ter Japonsko, Malezijo, Južno Korejo in Tajvan. O začetku preiskav je obvestila znane proizvajalce v navedenih državah in jih povabila k sodelovanju.

(12)

Komisija je v obvestilih o začetku navedla, da bo v skladu s členom 17 osnovne uredbe morda izvedla vzorčenje kitajskih proizvajalcev izvoznikov (v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov), proizvajalcev Unije in nepovezanih uvoznikov Unije (v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov in vmesnim pregledom).

(13)

Komisija je v obvestilih o začetku navedla, da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala ob upoštevanju obsega proizvodnje in zemljepisne lege na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje v EU, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V vzorec je bilo vključenih šest proizvajalcev v Uniji za module in trije za celice. Začasni vzorec je zajemal vertikalno integrirane proizvajalce in proizvajalce, ki niso vertikalno integrirani. Komisija je vse zainteresirane strani pozvala, da izrazijo svoje pripombe v zvezi z začasnim vzorcem. Vse družbe, ki so bile začasno izbrane, so se strinjale z vključitvijo v začasni vzorec.

(14)

Več zainteresiranih strani je predložilo pripombe glede predlaganega vzorca. Kritizirale so dejstvo, da so se imena in lokacije več proizvajalcev Unije obravnavali kot zaupni, zato niso mogle predložiti pripomb glede deleža izbranih proizvajalcev v celotni proizvodnji in obsegu prodaje industrije Unije.

(15)

Komisija je opozorila, da so vsi vzorčeni proizvajalci iz Unije, razen družb SolarWorld, WARIS Srl („Waris“) in Sillia VL („Sillia“), v začetni fazi zahtevali, da se njihova imena obravnavajo kot zaupna. Te zahteve je spoštovala, vendar jih je pozvala, naj med preiskavo v zvezi s pregledom potrdijo svojo željo po anonimnosti in predložijo utemeljene razloge za svojo zahtevo. Vse zadevne družbe razen ene so potrdile svojo prvotno zahtevo in predložile utemeljitev. Družbe so zlasti navedle, da se bojijo izgube poslovnih dejavnosti v LRK in/ali dobave surovin in sestavnih delov iz LRK. Ugotovljeno je bilo, da so navedeni razlogi upravičeni. Zato je Komisija sklenila sprejeti njihove zahtevke za anonimnost in zavrniti zahteve zainteresiranih strani za razkritje identitete in lokacije vzorčenih proizvajalcev v Uniji. Med anonimnimi družbami se je samo družba Jabil Assembly Poland sp. zoo. („Jabil“) strinjala, da se v končnem vzorcu njeno ime razkrije.

(16)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da Komisija pred izbiro začasnega vzorca ni opredelila industrije Unije. Zato ni mogel predložiti pripomb glede reprezentativnosti industrije Unije. Poleg tega so nekateri izbrani proizvajalci v Uniji, kot je družba SolarWorld, vertikalno integrirani, ker proizvajajo celice, ki se uporabljajo predvsem za proizvodnjo njihovih lastnih modulov. Zato obstaja tveganje, da se je proizvodnja istega končnega izdelka štela dvakrat.

(17)

Iz obvestil o začetku izhaja, da se „industrija Unije“ nanaša na vse proizvajalce modulov in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) v Uniji. Poleg tega je bila industrija Unije že jasno opredeljena v prvotni preiskavi. Nazadnje se je pri proučitvi stanja in reprezentativnosti industrije Unije odštela proizvodnja celic za lastno uporabo. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(18)

Več drugih zainteresiranih strani je trdilo, da Komisija v vzorec ne bi smela vključiti družb Waris in Sillia, ker sta to majhna proizvajalca modulov v Uniji in imata kot taka zelo specifičen poslovni model, ki ni reprezentativen. Namesto tega bi morala Komisija vključiti velike in srednje velike družbe, kot je Jabil.

(19)

Komisija je zavrnila to trditev, saj je v vzorec vključila veliko število velikih in srednje velikih proizvajalcev modulov. Družbi Waris in Sillia sta bili vključeni v vzorec, da se zagotovi širša geografska reprezentativnost.

(20)

Po začetku postopka je morala Komisija zaradi nesodelovanja iz vzorca izključiti družbo Sillia. Preostali vzorčeni proizvajalci Unije so tako predstavljali 38,8 % celotne prodaje in 55 % celotne proizvodnje modulov v Uniji ter 76,6 % celotne prodaje in 77 % celotne proizvodnje celic v Uniji. Zato se je spremenjeni vzorec še vedno obravnaval kot reprezentativen za industrijo Unije.

(21)

Komisija je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilih o začetku, da bi se odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec.

(22)

Dva nepovezana uvoznika sta predložila zahtevane informacije in se strinjala z vključitvijo v vzorec. Ker sta bila samo dva, se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(23)

Zaradi očitno velikega števila proizvajalcev izvoznikov je bilo v obvestilu o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov za ugotovitev dampinga predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se lahko Komisija odločila, ali bi bilo vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov. Opravljeno je bilo tudi posvetovanje z organi zadevne države.

(24)

Enainosemdeset proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države (pogosto skupine več družb) je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh skupin na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Vse tri so v EU izvažale module, ena pa je izvažala tudi celice. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Pripomb ni bilo.

(25)

Po razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da vzorec proizvajalcev izvoznikov ni primeren, saj se znatno razlikuje od vzorca proizvajalcev Unije v smislu proizvodnje in proizvodne zmogljivosti vzorčenih družb.

(26)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 24, je Komisija izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17 osnovne uredbe mora biti uporabljeni vzorec statistično ustrezen na osnovi informacij, ki so dostopne ob času izbora, ali vključevati največji reprezentativni obseg proizvodnje, prodaje ali izvoza, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Zato mora biti vzorec proizvajalcev izvoznikov reprezentativen za proizvajalce izvoznike in ne za enakovredne subjekte v Uniji. Kakor je potrjeno s sodno prakso Sodišča, ni potrebno, da vzorec proizvajalcev izvoznikov odraža vzorec proizvajalcev Unije (15). Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(27)

Komisija je poslala vprašalnike trem vzorčenim proizvajalcem izvoznikom v LRK, devetim proizvajalcem Unije in več kot 100 drugim zainteresiranim stranem, na primer nepovezanim uvoznikom in družbam višje in nižje v prodajni verigi, ki so se javili v rokih iz obvestila o začetku.

(28)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih zainteresiranih strani:

(29)

Komisija je 20. decembra 2016 vsem zainteresiranim stranem razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih namerava ohraniti veljavne protidampinške ukrepe, ter pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo pripombe. Komisija je obravnavala pripombe zainteresiranih strani in jih po potrebi upoštevala. Po razkritju so kitajska gospodarska zbornica, Wacker, Solar Power Europe („SPE“) in Solar Alliance for Europe („SAFE“) zahtevali zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih, ki jim je bilo odobreno.

(30)

Ker odbor iz uvodne izjave 379 ni predložil mnenja, je Komisija razkrila svoj namen, da skrajša obdobje uporabe ukrepov s 24 na 18 mesecev. Zainteresirane strani je pozvala, naj predložijo pripombe v zvezi s tem.

(31)

Zadevni izdelek so fotonapetostni moduli ali paneli iz kristalnega silicija in vrste celic, ki se uporabljajo v fotonapetostnih modulih ali panelih iz kristalnega silicija (celice so debeline največ 400 mikrometrov) („izdelek, ki se pregleduje“ ali „zadevni izdelek“), ki so trenutno uvrščeni pod oznake KN ex 8501 31 00, ex 8501 32 00, ex 8501 33 00, ex 8501 34 00, ex 8501 61 20, ex 8501 61 80, ex 8501 62 00, ex 8501 63 00, ex 8501 64 00 in ex 8541 40 90 (oznake TARIC 8501310081, 8501310089, 8501320041, 8501320049, 8501330061, 8501330069, 8501340041, 8501340049, 8501612041, 8501612049, 8501618041, 8501618049, 8501620061, 8501620069, 8501630041, 8501630049, 8501640041, 8501640049, 8541409021, 8541409029, 8541409031 in 8541409039), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani, razen če so v tranzitu v smislu člena V GATT.

(32)

Naslednje vrste izdelka so izključene iz opredelitve izdelka, ki se pregleduje:

(33)

Fotonapetostni moduli in celice pretvarjajo sončno svetlobo v električno energijo. Pretvorbo izvajajo celice, ki absorbirajo svetlobo in jo prek kristalnega silicija pretvarjajo v električno energijo.

(34)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

(35)

Komisija se je odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(36)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali je damping trenutno prisoten in ali obstaja verjetnost, da se nadaljuje ali ponovno pojavi zaradi morebitnega izteka veljavnih ukrepov za uvoz iz LRK.

(37)

Ker se LRK šteje za državo brez tržnega gospodarstva, je bila normalna vrednost določena na podlagi cene v tretji državi s tržnim gospodarstvom v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe. V ta namen je bilo treba izbrati primerljivo državo.

(38)

V prvotni preiskavi je bila primerljiva država Indija. Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani obvestila, da namerava kot morebitne primerljive države uporabiti ZDA in Indijo (kakor je zahteval vložnik) ter Japonsko, Malezijo, Južno Korejo in Tajvan.

(39)

Komisija je pripombe o izbiri primerljive države prejela od šestih zainteresiranih strani. Vse so podprle Tajvan. Ena je podprla Južno Korejo kot drugo možnost. Hkrati so vse nasprotovale ZDA zaradi obstoječih ukrepov trgovinske zaščite in izkrivljanj, ki jih povzroča domače subvencioniranje. Tri strani so prav tako nasprotovale Indiji zaradi domačih neučinkovitosti.

(40)

Komisija je po navezavi stikov z vsemi znanimi proizvajalci podobnega izdelka v vseh morebitnih primerljivih državah zagotovila sodelovanje enega proizvajalca v Tajvanu in enega v ZDA. Sodelujoči proizvajalec v Tajvanu je proizvajal predvsem celice, prodajal pa je module in celice. Večino modulov, ki jih je prodajal, so proizvedle tretje strani v skladu s sporazumi o poslih oplemenitenja, pri čemer naj bi tretje strani dobile celice in plačilo za posle oplemenitenja ter oskrbo z moduli. Nekateri moduli so bili enostavno kupljeni od tretjih strani, ki bi jim sodelujoči proizvajalec prodajal celice. Vsi ti moduli so bili nato prodani pod znamko sodelujočega proizvajalca. Sodelujoči proizvajalec v ZDA je povezan z glavnim proizvajalcem Unije – SolarWorld – ter je proizvajal celice in module, vendar je na domačem trgu prodajal samo module.

(41)

Tajvanski trg in trg ZDA se zdita konkurenčna, saj je na obeh prisotnih več domačih proizvajalcev in oba obsegata znaten uvoz iz tujine. Vendar je trg solarnih panelov v ZDA zaščiten s protidampinškimi in izravnalnimi dajatvami za uvoz iz Kitajske ter protidampinškimi dajatvami za uvoz iz Tajvana. Na Tajvanu niso vzpostavljeni taki ukrepi.

(42)

Ker sodelujoči proizvajalec v ZDA v OPP ni prodajal celic na domačem trgu, tajvanski trg pa za razliko od ZDA ni zaščiten z ukrepi trgovinske zaščite, je Komisija menila, da je Tajvan ustreznejša tretja država s tržnim gospodarstvom.

(43)

Po razkritju sta dve zainteresirani strani trdili, da je Komisija izbrala neustreznega proizvajalca iz primerljive države, saj ta proizvaja manjše količine celic kot proizvajalci izvozniki, njegove module pa proizvajajo tretje osebe v okviru sporazuma o poslih oplemenitenja („tolling“).

(44)

V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe Komisija ne izbira proizvajalcev iz primerljive države. Izbere tretje države s tržnim gospodarstvom. Kljub močnemu prizadevanju Komisije, da bi zagotovili široko sodelovanje v vseh možnih primerljivih državah, je sodeloval le en proizvajalec iz Tajvana. Poleg tega je bil ta proizvajalec tudi edini sodelujoči proizvajalec izvoznik v celotni preiskavi, ki je prodajal tako module kot celice. Sodelujoči proizvajalec v Tajvanu tudi deluje v tretji državi s tržnim gospodarstvom, ki jo kot primerljivo državo v tej zadevi podpirajo vse strani, ki so podale pripombe glede tega vprašanja, vključno z eno od obeh strani, ki sta predložili to trditev. Zato je bila ta trditev zavrnjena, ker ni bilo druge možnosti in je bila izbira glede na okoliščine zadeve ustrezna.

(45)

Kot podlaga za določitev normalne vrednosti so bile skladno s členom 2(7)(a) osnovne uredbe uporabljene informacije, ki jih je zagotovil sodelujoči proizvajalec v primerljivi državi.

(46)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje proizvajalca iz primerljive države reprezentativen. V skladu s to določbo je domača prodaja reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje zadevnega proizvajalca in podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega izvoza posameznega zadevnega proizvajalca izvoznika v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V primeru reprezentativne domače prodaje podobnega izdelka so se kot normalna vrednost uporabile dobičkonosne domače cene. Kadar domača prodaja podobnega izdelka ni bila reprezentativna, se je normalna vrednost konstruirala v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe. Kadar se podoben izdelek ni prodajal v reprezentativnih količinah, se je Komisija poleg tega odločila, da ne uporabi zadnjega stavka člena 2(2), saj reprezentativna prodaja na družbo ni dosegala 1 %, kar je premalo za reprezentativnost v smislu te določbe.

(47)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka sodelujočega proizvajalca iz primerljive države v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prištelo naslednje:

(48)

Za vrste izdelkov, ki so se prodajali na domačem trgu, so bili dodani povprečni PSA-stroški in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovine za te vrste izdelkov. Za vrste izdelkov, ki se na domačem trgu sploh niso prodajali, so bili dodani tehtani povprečni PSA-stroški (med 2 % in 5 %) in dobiček (med 1,5 % in 6 %) od vseh transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovine.

(49)

Po razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da Komisija pri konstruiranju normalne vrednosti ni upoštevala prednosti, ki jih imajo pri strukturnih stroških t. i. kitajske družbe prvega reda (16). Po mnenju te strani bi bilo treba zaradi tega odšteti 22 % proizvodnih stroškov. Ista stran je poleg tega nasprotovala temu, da je Komisija normalno vrednost konstruirala s prištetjem splošnih in administrativnih stroškov in dobička stroškom proizvodnje. Po mnenju te strani to pomeni dvojno štetje, saj bi vsako morebitno plačilo za posle oplemenitenja že vključevalo nekatere splošne in administrativne stroške in dobiček.

(50)

Druga zainteresirana stran je trdila, da Komisija ni zagotovila razčlenitve obsega proizvodnje in reprezentativnosti proizvodnje in prodaje celic, ki jih proizvaja proizvajalec v primerljivi državi, ter modulov, proizvedenih v okviru sporazuma o poslih oplemenitenja. Po mnenju te strani Komisija ni pojasnila, kako so se izračunali stroški proizvodnje modulov, izdelanih v okviru sporazuma o poslih oplemenitenja. Ista družba je zahtevala, naj Komisija zagotovi dodatne podrobnosti v zvezi z izračunom konstruirane normalne vrednosti celic in modulov. Poleg tega bi morala Komisija zagotoviti podrobnosti o strukturi stroškov in velikosti partnerja pri poslih oplemenitenja, da se ugotovi, ali je lahko v zadostni meri uporabil ekonomijo obsega in ali je plačilo za izvajalca poslov oplemenitenja reprezentativno. Komisija bi morala oceniti tudi reprezentativnost plačila za sporazuma posle oplemenitenja, ki ga plačuje proizvajalec v primerljivi državi, v primerjavi s plačilom za posle oplemenitenja, ki ga je družba Jabil prejela za isto storitev v Uniji.

(51)

Kot je navedeno zgoraj, je bila, kadar je bila konstrukcija normalne vrednosti potrebna, normalna vrednost konstruirana na podlagi člena 2(3) osnovne uredbe (tj. stroški proizvodnje v državi porekla plus splošni in administrativni stroški in dobiček). Domnevne stroškovne prednosti za kitajske družbe prvega reda se pri tem ne upoštevajo, saj za to ni nobene podlage v osnovni uredbi. Poleg tega v zadevni predložitvi ni bilo pojasnjeno, kako je zainteresirana stran količinsko opredelila 22 %. Komisija se tudi ni strinjala, da prištevanje splošnih in administrativnih stroškov in dobička povzroča dvojno štetje. Cena vsaka surovine, ki se prodaja, ali storitve, ki se zagotavlja v tržnem gospodarstvu, vključuje tudi del splošnih in administrativnih stroškov in dobička dobavitelja. Zato je ta trditev v nasprotju z načinom, kako je treba konstruirati normalno vrednost v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(52)

Kot je navedeno zgoraj, je Komisija ocenila reprezentativnost domače prodaje proizvajalca iz primerljive države. Vendar pa podrobnih rezultatov tega preskusa in obsega proizvodnje in prodaje ni mogoče razkriti, saj predstavljajo zaupne poslovne informacije navedenega proizvajalca. Stroške proizvodnje modulov, izdelanih v okviru sporazuma o poslih oplemenitenja, so sestavljali stroški proizvodnje celic, uporabljenih v modulih, in plačilo za posle oplemenitenja. Kar zadeva dodatne podrobnosti o izračunu konstruirane normalne vrednosti celic in modulov, Komisija ugotavlja, da so to zaupne poslovne informacije. Poleg tega nekatere informacije, kot je struktura stroškov izvajalcev poslov oplemenitenja, niso le zaupne, temveč tudi niso dostopne Komisiji in proizvajalcu v primerljivi državi. V zvezi s to zahtevo je treba močno poudariti, da zainteresiran stran ne dvomi o Tajvanu kot ustrezni tretji državi s tržnim gospodarstvom. Dejansko je zainteresirana stran v svoji prejšnji predložitvi izbiro Tajvana pohvalila, medtem ko je kot neustrezni primerljivi državi označila ZDA in Indijo. Nobena zainteresirana stran ni dala vedeti ali ponudila argumenta, da se ponudniki storitev proizvajalcu iz primerljive države v primerni tretji državi s tržnim gospodarstvom ne vedejo v skladu s tržnimi silami.

(53)

Te trditve so bile zato zavrnjene.

(54)

Komisija je najprej določila izvozno ceno na podlagi izvoznih cen, ki so bile dejansko plačane ali ki jih plačujejo neodvisne stranke v Uniji ali na podlagi preprodajnih cen, kadar se je zadevni izdelek prodajal prek povezanih uvoznikov v Uniji.

(55)

Da bi se preučilo, ali so bile izvozne cene za Unijo zanesljive, ter ob upoštevanju obstoja zavez so bile izvozne cene za Unijo analizirane v povezavi z minimalno uvozno ceno (MIP) iz zaveze. Dejansko je bilo treba ugotoviti, ali je bila izvozna cena za Unijo določena na določeni stopnji zlasti zaradi MIP, ki je bila določena v zavezi, in ali je bila zato zanesljiva ali ne. Komisija je v zvezi s tem preučila, ali je bila na podlagi tehtanega povprečja na ravni posameznega vzorčenega proizvajalca izvoznika izvozna cena za Unijo občutno višja od minimalne uvozne cene ali ne. Komisija je preučila tudi, kako je bila ta cena povezana s cenami za izvoz v tretje države.

(56)

Za vse vzorčene proizvajalce izvoznike je bila izvozna cena za Unijo v povprečju na ravni minimalne uvozne cene. Poleg tega je bila njihova izvozna cena za Unijo občutno višja od izvoznih cen za tretje države. Zato je na izvozno ceno za Unijo pomembno vplivala zaveza, zaradi česar je ta cena nezanesljiva.

(57)

Po razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da ta ugotovitev potrjuje, da minimalna uvozna cena služi kot splošna referenčna cena za trg Unije in torej določa raven cen za vse module, ki se prodajajo v Uniji, ne glede na to, kje so bili ti moduli proizvedeni.

(58)

Komisija te povezave ni ugotovila. Dejstvo, da vzorčeni proizvajalci izvozniki niso mogli prodajati pod ravnjo minimalne uvozne cene, ker zanje veljajo pogoji iz zaveze, drugim proizvajalcem izvoznikom iz LRK in drugih tretjih držav tega ne preprečuje, če je to ekonomsko izvedljivo. Poleg tega minimalna uvozna cena tudi ne more služiti kot referenčna cena, saj je zaupna poslovna informacija. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(59)

V odsotnosti zanesljive izvozne cene za te kitajske proizvajalce izvoznike, v tem primeru zaradi obstoja zaveze, je Komisija proučila drugo metodologijo za določitev izvozne cene. Glede na to, da so vzorčeni proizvajalci izvozniki prodajali solarne panele na svetovnem trgu, je Komisija uporabila izvozne cene vzorčenih proizvajalcev izvoznikov na enoto za solarne panele, ki se prodajajo na največjih izvoznih trgih zunaj EU (Čile, Indija, Japonska in Singapur, odvisno od proizvajalca izvoznika), pri čemer te prodajne cene niso vključevale dajatev trgovinske zaščite. Za Indijo se je zdelo, da ima v veljavi ukrepe trgovinske zaščite, vendar je Komisija lahko uporabila podatke proizvajalcev izvoznikov, ki niso plačali teh dajatev, in sicer zaradi razlogov, navedenih spodaj v uvodni izjavi 60. Po razkritju se je nato izkazalo, da v OPP zadevne dajatve niso več veljale (glej uvodno izjavo 86).

(60)

Če proizvajalci izvozniki zadevni izdelek izvažajo neposredno neodvisnim strankam v tretji državi, je izvozna cena na enoto v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se proda za izvoz na trg zadevne tretje države.

(61)

Če proizvajalci izvozniki zadevni izdelek izvažajo v tretjo državo prek povezane družbe, ki deluje kot uvoznica, je bila izvozna cena na enoto v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič prodan naprej neodvisnim strankam na trgu zadevne tretje države. V tem primeru so bile na podlagi podatkov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki in jih je preverila Komisija, prilagojene cene za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSA-stroški (med 0,05 % in 9 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni), in za ustvarjene dobičke (med 1 % in 3 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni). V tem primeru se niso upoštevale prodajne transakcije, ki so vključevale protidampinške ali izravnalne dajatve, ker niso zanesljiv približek ceni ob odsotnosti ukrepov. Zato so bile izključene transakcije s plačano dajatvijo v Združenih državah Amerike, ker je bila velika večina teh transakcij izvedena prek povezanih izvoznikov.

(62)

Po razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da je Komisija pri konstruiranju izvozne cene na podlagi člena 2(9) neupravičeno prilagodila splošne in administrativne stroške in dobiček povezanih trgovcev v LRK in v Hongkongu.

(63)

Ista zainteresirana stran je poudarila, da so bile nekatera nadomestila lahko šteta dvakrat, ko so bili dodani neposredni prodajni stroški (saj so bili že vključeni v splošne in administrativne stroške). Ta stran je prav tako opozorila, da primerjava njene stopnje dampinga z njeno stopnjo nelojalnega nižanja cen morda kaže na napake v izračunih.

(64)

Komisija je ti trditvi sprejela. Ustrezna prilagoditev zaradi trgovcev v LRK in v Hongkongu je bila opravljena v skladu s členom 2(10)(i) namesto v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Komisija je prav tako prilagodila izračune, da bi preprečila dvojno štetje nekaterih nadomestil. Poleg tega je Komisija po pripombi o dampingu in nelojalnem nižanju cen odkrila administrativno napako pri svojih izračunih in jo popravila. Spremembe pri izračunu ne vplivajo na sklep in predlog. Zadevna stran je bila kljub temu obveščena o opravljenih spremembah po njenih pripombah na dokončno razkritje in je imela možnost po potrebi ponovno predložiti pripombe.

(65)

Za določitev izvozne cene se je tako določena izvozna cena na enoto nato pomnožila s količinami, prodanimi v Unijo med OPP.

(66)

Po razkritju je ena od zainteresiranih strani izrazila dvom o uporabi izvoznih cen tretjih držav. Po mnenju te strani skupine imata Čile in Singapur omejen obseg solarnih naprav in predstavljata majhen delež celotnega kitajskega izvoza modulov in celic. Ista stran je zahtevala, naj Komisija zagotovi razčlenitev izvoza za vsako državo glede izračunane izvozne cene in tehtanega povprečja izvoznih cen v vsaki od štirih obravnavanih držav izvoznic, tj. v Čilu, Indiji, na Japonskem in v Singapurju.

(67)

Druga zainteresirana stran je trdila, da je sprememba metodologije izračuna in uporaba cen za tretje države za izračun izvozne cene v nasprotju s členom 11(9) osnovne uredbe, kakor ga razlaga Splošno sodišče (17).

(68)

Kot je pojasnjeno zgoraj, je Komisija za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika uporabila njegove največje izvozne trge. Čile in Singapur ne predstavljata majhnega deleža zadevnih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Glede zahteve po razčlenitvi izvoza za vsako državo pri izračunani izvozni ceni in tehtanem povprečju izvozne cene v vsaki od štirih obravnavanih držav izvoznic Komisija ugotavlja, da te informacije zajemajo zaupne poslovne informacije. Poleg tega so bile te informacije pridobljene od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Nato so jim bile vrnjene bile s posebnim razkritjem, tako da so lahko preverili, ali so bile v zadevnem izračunu pravilno uporabljene. Vzorčeni proizvajalci izvozniki v zvezi s tem niso predložili nobenih pripomb. Za ponazoritev se lahko navedejo naslednji razponi: za Čile od 12 % do 18 % izvoza zadevnih proizvajalcev izvoznikov; za Indijo od 9 % do 15 % izvoza zadevnih proizvajalcev izvoznikov; za Japonsko od 12 % do 22 % izvoza zadevnih proizvajalcev izvoznikov In za Singapur od 40 % do 60 % izvoza zadevnih proizvajalcev izvoznikov

(69)

Glede spremembe v metodologiji je sicer res, da mora biti, kot izhaja iz člena 11(9) osnovne uredbe, metodologija za izračun stopnje dampinga, ki se uporabi pri pregledu, načeloma enaka kot tista, ki je bila uporabljena v prvotni preiskavi, ki je privedla do uvedbe protidampinških ukrepov. Vendar ta določba določa izjemo, ki omogoča uporabo druge metodologije, če so se okoliščine zadeve spremenile. Kot je pojasnjeno zgoraj, je bil učinek zaveze o izvoznih cenah v Unijo pregledan in ugotovljeno je bilo, da te cene zaradi obstoja minimalne uvozne cene niso bile zanesljive. Komisija je bila v skladu s členom 11(9) zaradi spremenjenih okoliščin upravičena uporabiti drugačno metodologijo kot v prvotni preiskavi. V sodbi, na katero se sklicuje zainteresirana stran, je ta možnost izrecno predvidena, vendar je Svet sklenil, da se ne bo skliceval nanjo. Nazadnje, pristop Komisije je potrdilo Evropsko sodišče (18).

(70)

Te trditve so bile zato zavrnjene.

(71)

Komisija je primerjala normalno vrednost z izvoznimi cenami za solarne panele na največjih izvoznih trgih zunaj Unije (Čile, Indija, Japonska in Singapur, odvisno od vzorčenega proizvajalca izvoznika) vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(72)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Izvedene so bile prilagoditve za prevoz in zavarovanje (med 0,02 % in 7 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni), stroške manipuliranje, natovarjanja in tozadevne stroške (med 0 % in 1 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba, in ki so bili preverjeni), stroške kredita (med 0,05 % in 0,5 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni) in bančne stroške (med 0 % in 0,03 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni).

(73)

Za vzorčene proizvajalce izvoznike je Komisija primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka iz primerljive države s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(74)

Tako ugotovljene stopnje dampinga so v razponu 23,5 % do 31,5 %.

(75)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 48, je zaveza pomembno vplivala na izvozno ceno za Unijo pomembno in zato ta cena nezanesljiva. Kljub temu je Komisija zaradi izčrpnosti primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka iz primerljive države s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka za Unijo. Na podlagi tega so bile stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, v OPP ugotovljene v višini od 8,9 % do 14,8 %.

(76)

Ta izračun je pokazal damping za proizvajalce izvoznike, za katere so v OPP veljale zaveze. Spomniti je treba, da MIP v zavezah ni temeljila na stopnji dampinga. Zaveze torej niso popolnoma odpravile dampinga, ugotovljenega v prvotni preiskavi.

(77)

Po razkritju se je ena zainteresirana stran, ki ni bila vzorčen proizvajalec izvoznik, pritožila, da niso bile predložene podrobnosti glede izračuna stopnje dampinga.

(78)

Komisija je ugotovila, da so bili podrobni izračuni izročeni vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, ki so predložili podatke, in da so jih ti tudi preverili. Obvestilo tretjim osebam, ki presega sporočilni povzetek v dokumentu o splošnem razkritju in v tej uredbi, bi bilo v nasprotju z veljavnimi določbami o potrebi po usklajevanju poslovne zaupnosti in procesnih pravic.

(79)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah od 55 do 59 zgoraj, je bila za vse vzorčene proizvajalce izvoznike izvozna cena za Unijo povprečno na ravni MIP. Poleg tega je bila njihova izvozna cena za Unijo občutno višja od izvoznih cen za tretje države. Zato je zelo verjetno, da bi se ob odsotnosti zaveze izvozna cena za Unijo znižala na raven izvoznih cen za tretje države. Če ukrepi ne bi veljali, bi bila verjetna stopnja v višini od 23,5 % do 31,5 %, kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 74. Te stopnje dampinga so znatno višje od tistih, ki so bile ugotovljene na podlagi izvozne cene za Unijo v OPP (ki so bile med 400 EUR/kW in 700 EUR/kW za module in 100 EUR/kW in 400 EUR/kW za celice). Kot je navedeno v uvodni izjavi 75, so te stopnje dampinga v razponu od 8,9 % do 14,8 %.

(80)

Komisija je pri analiziranju, ali je obstajala verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi se iztekla veljavnost ukrepov, proučila tudi naslednje elemente: privlačnost trga Unije ter proizvodno zmogljivost in potrošnjo v zadevni državi.

(81)

Leta 2012 je trg Unije zajemal do 60 % letne svetovne novonameščene zmogljivosti. Od takrat se je njegov pomen zmanjšal na 14 % v letu 2015, kot je navedeno v uvodni izjavi 197. Pričakuje se, da bo v prihodnosti njegov delež ostal stabilen. Vendar pa so napovedi za rast trga Unije glede na letno svetovno novonameščeno zmogljivost skromne v primerjavi z ostalim svetom.

(82)

Kljub temu je Unija še vedno pomemben trg s približno 7,2 GW letne novonameščene zmogljivosti v OPP, tri njene države članice (Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo) pa so bile leta 2015 med desetimi največjimi trgi za solarne module (19). Ne nazadnje, uvedba in okrepitev ukrepov trgovinske zaščite v Kanadi, Indiji in ZDA pred uvozom iz LRK sta zmanjšali privlačnost teh trgov za proizvajalce izvoznike iz LRK in tako povečali privlačnost trga Unije, če bi se iztekla veljavnost ukrepov.

(83)

Kitajski proizvajalci se še vedno zelo zanimajo za trg Unije. Kljub uvedbi protidampinških in izravnalnih ukrepov leta 2013 so ohranili močan položaj na trgu Unije. Njihov delež na trgu modulov se je s 66 % leta 2012 zmanjšal na 41 % v OPP, njihov delež na trgu celic pa se je s 7 % leta 2012 povečal na 16 % v OPP. To izraža trend povečevanja števila proizvajalcev Unije, ki svojo dejavnost omejujejo na segment proizvodnje modulov, celice pa kupujejo v tretjih državah. Štejejo se kot proizvajalci modulov v Uniji. To prav tako kaže naravnanost proizvajalcev izvoznikov, ki imajo proizvodne zmogljivosti tudi v drugih tretjih državah razen LRK, da umaknejo svojo zavezo in prodajajo v Unijo iz teh tretjih držav.

(84)

Nadalje, kot je leta 2015 pokazala preiskava proti izogibanju, so se nekateri kitajski proizvajalci poskusili izogniti ukrepom prek Tajvana in Malezije, ki sta največji tretji državi po uvozu v Unijo. Od uvedbe ukrepov je bilo umaknjenih več zavez. Umaknjene so bile ali prostovoljno, ali zaradi kršitev, ali zaradi neizvedljivosti (podrobnosti so navedene v opombi 6).

(85)

Po razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da so ZDA kljub ukrepom trgovinske zaščite proti uvozu iz LRK privlačen trg zaradi spodbud in zelo visoke ravni naravnega sevanja sonca. Poleg tega je ista stran trdila, da v nasprotju z zgoraj navedenimi dejstvi Indija nima nobenih ukrepov trgovinske zaščite proti uvozu iz LRK. Poleg tega Indija načrtuje znatno povečanje nameščene zmogljivosti.

(86)

Kar zadeva ZDA, je Komisija ugotovila, da ji stran ni predložila nobenega dokaza, da spodbude v celoti izravnajo neugodni položaj zaradi dajatev za proizvajalce iz LRK. Komisija namreč ni trdila, da ameriški trg ni privlačen, ampak da prisotnost dajatev zmanjšuje njegovo privlačnost. Glede Indije predlagana dajatev ni bila uveljavljena in je prenehala veljati junija 2014. Vendar, čeprav za Indijo ne veljajo dajatve, dajatve v Kanadi in ZDA povečujejo privlačnost trga Unije v primeru, da bi ukrepi prenehali veljati. Prav tako to ne pomeni, da je trg Unije privlačen, saj vsi drugi zgoraj opisani vidiki še vedno veljajo.

(87)

Neizkoriščene zmogljivosti vseh proizvajalcev izvoznikov v LRK, sodelujočih v tej preiskavi, so po podatkih iz njihovih izpolnjenih vprašalnikov za izbor vzorca znašale 33 %. Že te družbe so imele v OPP neizkoriščeno zmogljivost (približno 10 GW), ki bi lahko zadostila potrebam celotnega trga Unije. Opozoriti je treba, da je neizkoriščena zmogljivost največjih sodelujočih proizvajalcev po obsegu precej manjša, saj se njihova izkoriščenost zmogljivosti giblje v razponu od 86 % do 97,8 %.

(88)

Po razkritju je ena zainteresirana stran dvomila v te podatke in trdila, da so štirje največji kitajski proizvajalci (Trina, JA Solar, Jinko in Canadian Solar) delovali s polno zmogljivostjo. Po mnenju te zainteresirane strani ti štirje proizvajalci predstavljajo več kot 40 % celotnega kitajskega izvoza (približno 11,2 GW). Zato bi morali za dosego 43 % neizkoriščene zmogljivosti leta 2016, kot jo je navedla Komisija, vsi manjši proizvajalci delovati z le 20 % izkoriščenostjo zmogljivosti. Zainteresirana stran je Komisijo pozvala, naj predloži podrobne informacije o izračunu povprečja v višini 43 %.

(89)

Komisija je najprej opozorila, da so neizkoriščene zmogljivosti vseh proizvajalcev izvoznikov v LRK, sodelujočih v tej preiskavi, ocenjene na približno 33 % in ne 43 %. Poleg tega zgoraj navedeni izračuni zadevne strani temeljijo na predpostavki, da sta družbi JA Solar in Canadian Solar sodelovali pri preiskavi. Navedena proizvajalca nista sodelovala pri preiskavi. Komisija zato ne pozna njune zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti ter ju pri zgornjem izračunu ni upoštevala.

(90)

Trditev je bila zato zavrnjena.

(91)

Celotna kitajska proizvodna zmogljivost modulov je ocenjena na 96,3 GW/leto za leto 2015 in naj bi leta 2016 dosegla 108 GW/leto (20). Hkrati je bilo svetovno povpraševanje ocenjeno na 50,6 GW leta 2015 in naj bi se po napovedih leta 2016 povečalo na 61,7 GW (21). Skupna neizkoriščena zmogljivost kitajskih proizvajalcev je torej močno presegla svetovno povpraševanje, saj ga je leta 2015 presegla za 47,5 %, leta 2016 pa ga bo presegla za 42,9 %.

(92)

Več strani je trdilo, da je kitajsko domače povpraševanje v zadnjih nekaj letih naraščalo in da je do prvega četrtletja leta 2016 doseglo 50 % kitajske proizvodnje solarnih modulov. Kitajska naj bi imela do leta 2020 za približno 20 GW novih naprav letno. Vendar kot je navedeno zgoraj in dodatno pojasnjeno v uvodnih izjavah od 186 do 195, bi lahko presežna zmogljivost kitajskih proizvajalcev izvoznikov v prihodnosti pokrila celotno svetovno povpraševanje, vključno z vsemi hitro rastočimi trgi skupaj, kot so sama Kitajska ter Indija, Japonska in Južna Amerika.

(93)

Dve zainteresirani strani sta podvomilo o podatkih o zmogljivosti v LRK in svetovni potrošnji, ki jih je uporabila Komisija. Ena zainteresirana stran je trdila, da bodo v bližnji prihodnosti potrebne dodatne zmogljivosti za pokritje vse večjega povpraševanja po solarnih napravah v LRK in drugod. Po mnenju te strani Komisija ni predložila nobenega tehtnega argumenta, da bi bila domnevna presežna zmogljivost v LRK namenjenega na trg Unije.

(94)

Navedene trditve so obravnavane v uvodnih izjavah 190–191 spodaj.

(95)

Komisija je ob upoštevanju ocenjene znatne neizkoriščene zmogljivosti v LRK skupaj s privlačnostjo trga Unije zaradi njegove velikosti in prodajne cene, zlasti glede na raven cen izvoza LRK v tretje države, in primerov preteklih praks izogibanja ugotovila, da bi razveljavitev protidampinških ukrepov zelo verjetno povzročila znatno povečanje dampinškega uvoza solarnih celic in modulov iz LRK v Unijo.

(96)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom proizvajalo približno 100 proizvajalcev v Uniji. Ti pomenijo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(97)

Za določitev celotne proizvodnje Unije v OPP so se uporabile vse razpoložljive informacije o industriji Unije, saj popolne javne informacije o proizvodnji niso bile na voljo. Te informacije so vključevale: makroekonomske podatke, ki jih je predložil vložnik in v njegovem imenu zbrala neodvisna svetovalna družba Europressedienst, stalne odgovore, ki so jih zainteresirane strani predložile v predzačetni fazi, ter preverjene vprašalnike, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije.

(98)

Na podlagi tega je bila celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledi ocenjena na približno 3 409 MW za module in 1 270 MW za celice.

(99)

Del industrije Unije je vertikalno integriran, velik del proizvodnje industrije Unije pa je, kar zadeva proizvodnjo celic, namenjen lastni uporabi (96 %). Zato je bil prosti trg za celice zanemarljiv. Po razkritju je ena zainteresirana stran izpodbijala zadnjo izjavo in trdila, da je prosti trg predstavljal velik del celotnega trga za celice (ocenjeno na 3 409 MW, glej tabelo 1b spodaj). Komisija je sprejela navedeni popravek, saj je zaprti trg v Uniji res predstavljal samo 31,8 % celotne potrošnje celic. Vendar to ne spremeni ugotovitve, da je znaten del proizvodnje celic industrije Unije namenjen lastni uporabi, in ne vpliva na analizo, izvedeno glede škode in interesa Unije. Dejansko se prosti trg za celice pokriva predvsem z uvozom in ne s prodajo proizvajalcev celic v Uniji, glede na to, da je večina proizvajalcev celic v zadnjih letih izstopila s trga.

(100)

Da bi ugotovili, ali je industrija Unije še naprej trpela škodo, ter določili potrošnjo in različne ekonomske kazalnike, povezane s stanjem industrije Unije, je Komisija proučila, ali in koliko je treba pri analizi upoštevati nadaljnjo uporabo podobnega izdelka, ki ga proizvaja industrija Unije („lastna uporaba“).

(101)

Komisija je analizirala naslednje ekonomske kazalnike glede na celotno dejavnost (vključno z lastno uporabo industrije): potrošnjo, obseg prodaje, proizvodnjo, proizvodno zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, rast, naložbe, zaloge, zaposlenost, produktivnost, denarni tok, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala in višino stopnje dampinga. Komisija je v skladu s prvotno preiskavo za navedene kazalnike ugotovila, da je konkuriranje uvoza iz zadevne države enako vplivalo na proizvodnjo, namenjeno lastni uporabi. Celice, namenjene zaprtemu trgu, so se uporabljale kot glavni sestavni deli v proizvodnji modulov. Zato je neposredna konkurenca uvoza modulov iz zadevne države, s katero so se srečali proizvajalci modulov v Uniji, prav tako pomenila posreden pritisk na ceno prodaje za lastno uporabo in/ali stroške proizvodnje celic, ki se uporabljajo v teh modulih. Poleg tega je uvoz celic iz LRK povečal pritisk na proizvajalce modulov, ki uporabljajo proizvodnjo celic za lastno uporabo. Ti niso tekmovali le z moduli, ki se sestavljajo v tretjih državah iz kitajskih celic, temveč tudi z moduli, ki se sestavljajo v Uniji z uporabo navedenih uvoženih kitajskih celic.

(102)

Za razliko od drugih primerov (22), kjer je bilo razlikovanje med zaprtim in prostim trgom pomembno za analizo škode, saj je bilo ugotovljeno, da izdelki, ki so namenjeni za lastno uporabo, niso izpostavljeni neposredni konkurenci uvoza, je Komisija zato v tem primeru ugotovila, da za večino ekonomskih kazalnikov razlikovanje med zaprtim in prostim trgom ni bilo upravičeno.

(103)

Kar zadeva dobičkonosnost, pa je Komisija proučila le prodajo na prostem trgu. Cene na zaprtem trgu so bile določene v skladu z različnimi cenovnimi politikami (določanje transfernih cen po navideznih tržnih cenah, prenos na podlagi dejanskih stroškov itd.). Zato niso vedno odražale cen po običajnih tržnih pogojih in se niso mogle upoštevati pri oceni tega kazalnika.

(104)

Po razkritju je več strani trdilo, da bi bilo treba stanje industrije celic Unije oceniti ločeno za zaprti trg in prosti trg. Prvič, trdile so, da Komisija ni ustrezno utemeljila, kako je konkurenca uvoza iz LRK vplivala tudi na zaprti trg. Drugič, ena stran je trdila, da glede na to, da je Komisija menila, da so cene na zaprtem trgu nezanesljive za oceno donosnosti, prav tako ni pravilno sklepati, da so bile te cene pod pritiskom zaradi uvoza modulov. Tretjič, skupna analiza obeh trgov je v nasprotju z dejstvom, da je v obravnavanem obdobju potrošnja celic upadla manj kot potrošnja modulov. To verjetno pomeni, da ne obstaja neposredna povezava med uvozom modulov in celic ter med zmanjšanjem uvoza celic in cenami celic, izpostavljenimi prostemu trgu.

(105)

Prvič, v nasprotju s trditvami strani je Komisija v uvodnih izjavah 101–102 zgoraj podrobno obrazložila, kako je konkurenca uvoza iz LRK vplivala tudi na zaprti trg za celice. Ker je celica glavna sestavina za proizvodnjo modulov, uvoz modulov iz LRK izvaja posreden pritisk na ceno celic za lastno uporabo, kadar transferna cena temelji na virtualni tržni ceni. V nasprotnem primeru, kadar transferna cena temelji na dejanskih stroških, uvožene celice izvajajo pritisk na družbe, da poskrbijo za večjo učinkovitost svojega proizvodnega procesa. Drugič, čeprav so cene na zaprtem trgu nezanesljive za oceno donosnosti, je Komisija menila, da je gibanje teh cen pomemben dejavnik pri ocenjevanju, ali je zaprti trg izpostavljen konkurenci uvoza iz LRK. Tretjič, Komisija ni trdila, da obstaja neposredna povezava med uvozom modulov in celic. Ugotovila je, da je tudi lastna uporaba celic izpostavljena neposredni konkurenci uvoza celic in posredni konkurenci uvoza modulov, saj se celice za lastne potrebe uporabljajo za proizvodnjo modulov. In končno, zainteresirana stran ni dokazala, da ni nobene povezave med cenami celic na prostem trgu in zmanjšanjem uvoza celic. Kot je razvidno iz preglednice 8b, so se prodajne cene celic industrije Unije povečale, ko se je med letom 2014, ko so ukrepi začeli polno učinkovati, in OPP uvoz celic iz Kitajske zmanjšal tako po obsegu kot po tržnem deležu. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(106)

Po razkritju je kitajska vlada trdila, da skupna analiza zaprtega in prostega trga za celice dejansko odpravlja analizo prostega trga, saj ta predstavlja le 4 % celotne proizvodnje celic v Uniji. Komisija tako ni preučila stanja domače industrije kot celote in zato ne izpolnjuje zahtev po „objektivno[sti]“ v členu 3.1 protidampinškega sporazuma.

(107)

Komisija ne razume, kako naj bi skupna analiza zaprtega in prostega trga za celice odpravila analizo prostega trga. Dejansko je Komisija analizirala več kazalnikov škode le za prosti trg, na primer donosnost, prodajne cene in donosnost naložb. Poleg tega je več kazalnikov analiziranih kumulativno, in sicer tudi v primerih, ko je opravljena ločena analizira zaprtega in prostega trga (23). Ti kazalniki so pogosto: proizvodnja, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, naložbe, donosnost naložb, zaposlenost, produktivnost, zaloge in stroški dela. Ne nazadnje so ti kazalniki škode za proizvajalce Unije, ki so prodajali izključno na prostem trgu, sledili istim trendom in posledično ugotovitve za celotno industrijo celic Unije veljajo tudi zanje. Kitajska vlada je vztrajala, da je treba v skladu s sodno prakso STO v primeru obstoja zaprtega trga za del izdelka v preiskavi izvesti primerjalno analizo. Komisija meni, da se je ta zahteva, če je veljala v zadevnem, zelo posebnem primeru, v vsakem primeru upoštevala. Za del proizvodnje celic Unije, ki se prodaja na zaprtem trgu, je bila škoda ugotovljena na podlagi posrednega cenovnega pritiska na ravni modulov, v katere so te celice vgrajene. Za del proizvodnje celic v Uniji, ki se prodaja na prostem trgu, so bili kazalniki škode prav tako ocenjeni ločeno in kažejo iste trende kot za zaprti del trga (ki so kot posledica dejstva, da ta predstavlja 96 % proizvodnje Unije, skoraj popolnoma enaki kot kumulativna ocena). Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(108)

Kitajska vlada je tudi trdila, da trditev, da proizvajalci modulov v Uniji konkurirajo modulom, sestavljenim iz kitajskih celic v tretjih državah, nezakonito razširja obseg preiskave. Vendar so bili taki moduli vključeni v obseg preiskave že od samega začetka, saj celice modulom dodeljujejo poreklo (24). Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(109)

Po razkritju je ena od strani trdila, da analiza donosnosti na podlagi 4 % proizvodnje celic v Uniji ni reprezentativna za točno oceno potrebe po ohranitvi dajatev. Komisija je ugotovila, da je bila le dobičkonosnost ocenjena izključno na podlagi prodaje celic neodvisnim strankam, in sicer zaradi razlogov, predstavljenih v uvodni izjavi 103 Vendar pa so bili za namene ocenitve stanja industrije Unije vsi drugi kazalniki analizirani ob upoštevanju tako zaprtega kot prostega trga celic. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(110)

Družba Jabil je v OPP kot pogodbeni proizvajalec sestavljala module v imenu drugih družb. Za to storitev sestavljanja je prejela plačilo od drugih družb. Te so v celoti prevzele pogodbeno odgovornost za prodajo modulov, ki jih je sestavila družba Jabil. Prihodek, ki ga je prijavila družba Jabil, torej ni izhajal iz prodaje modulov, temveč iz plačila za storitev. Zato je Komisija sklenila, da bo podatke o dobičku družbe Jabil ločila od podatkov o dobičku za preostalo industrijo modulov v Uniji (glej uvodni izjavi 160 in 161 spodaj). Kar zadeva preostale kazalnike škode, dejavnosti sestavljanja, ki jih je družba Jabil izvajala za nesodelujoče proizvajalce modulov, ni bilo mogoče preveriti, zato niso bile upoštevane.

(111)

Po razkritju je ena zainteresirana stran zahtevala dodatna pojasnila o tem, katerih podatkov družbe Jabil se ni upoštevalo in zakaj. Komisija je vse podatke, ki jih je predložila družba Jabil in se nanašajo na module sodelujočih proizvajalcev v Uniji, upoštevala pri vseh kazalnikih škode, razen dobičkonosnosti. Upoštevali so se samo podatki, ki jih je bilo mogoče preveriti, preostali del pa je bil izključen zaradi posebnega poslovnega modela družbe Jabil in dejstva, da končnih prodajnih cen ni bilo mogoče preveriti.

(112)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi celotnega obsega uvoza zadevnega izdelka in obsega celotne prodaje podobnega izdelka v Uniji, vključno z izdelki za lastno uporabo. Celotna prodaja industrije Unije je temeljila na informacijah, ki jih je predložil Europressedienst in so bile po potrebi popravljene s podatki iz stalnih odgovorov, ki so jih zainteresirane strani predložile v predzačetni fazi, ter iz preverjenih vprašalnikov, ki so jih izpolnile vzorčene družbe. Kot je navedeno v uvodni izjavi 116 v nadaljevanju, so podatki o uvozu temeljili na podatkovni zbirki Comext in podatkih, ki so jih Komisiji države članice prijavile v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe („podatkovna zbirka iz člena 14(6)“). Podatki o potrošnji so bili navzkrižno preverjeni z drugimi viri (25).

(113)

Potrošnja v Uniji se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1a

Potrošnja modulov v Uniji (v MW)

Preglednica 1b

Potrošnja celic v Uniji (v MW)

(114)

Na splošno se je potrošnja Unije med letom 2012 in OPP znatno zmanjšala. Potrošnja modulov v Uniji se je zmanjšala za 56 %. Vendar je po strmem upadu za 35 % med letoma 2012 in 2013 v letu 2014 in v OPP ostala dokaj stabilna.

(115)

Potrošnja celic pa se je v obravnavanem obdobju zmanjšala nekoliko manj, to je za 26 %. Zmanjšanje potrošnje je bilo zabeleženo zlasti med letoma 2013 in 2014, ko je upadla za 26 %. Vendar je v OPP začela okrevati in se je v primerjavi z letom 2014 povečala za 4,5 %.

(116)

Obseg in vrednost uvoza sta temeljila na različnih virih. Za leto 2012 in del leta 2013 sta temeljila na podatkih, ki jih je predložil vložnik in v njegovem imenu zbral Europressedienst, ker so se v tem času moduli in celice uvažali v Unijo pod carinskimi oznakami, ki so zajemale druge izdelke, ki niso zajeti v sedanji preiskavi, zato ni bilo mogoče uporabiti podatkov Eurostata. Po uvedbi registracije uvoza 6. marca 2013 (26) so se lahko uporabili podatki Eurostata. Za preostali del leta 2013, leto 2014 in OPP je Komisija zato svoje ugotovitve oprla na podatkovno zbirko Comext (27) in podatkovno zbirko iz člena 14(6).

(117)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2a

Uvoz modulov iz LRK (v MW) in tržni delež  (28)

Preglednica 2b

Uvoz celic iz LRK (v MW) in tržni delež

(118)

V obravnavanem obdobju se je obseg uvoza modulov iz LRK zmanjšal za 73 %, pri čemer se je tržni delež ustrezno zmanjšal za 39 %, tj. s 66 % leta 2012 na 41 % v OPP. Vendar se je po uvedbi obstoječih ukrepov leta 2013 obseg uvoza med letoma 2013 in 2014 zmanjšal za 45 %, potrošnja pa za 31 %.

(119)

Obseg uvoza celic se je v obravnavanem obdobju povečal za 65 %, kar je povzročilo mnogo večje povečanje tržnega deleža, tj. za 123 % (s 7 % leta 2012 na 16 % v OPP), in to kljub krčenju trga. Hkrati se je med letoma 2013 in 2014 uvoz celic povečal za 59 %, kar je povzročilo povečanje tržnega deleža za 10 odstotnih točk. Čeprav se povečanje ni nadaljevalo v OPP, je takrat raven uvoza ostala mnogo višja kot v letih 2012 in 2013.

(120)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkovne zbirke Comext in podatkovne zbirke iz člena 14(6).

(121)

Povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3a

Uvozne cene modulov (EUR/kW)

Preglednica 3b

Uvozne cene celic (EUR/kW)

(122)

Povprečna uvozna cena modulov in celic iz LRK se je v obravnavanem obdobju znižala, in sicer za 22 % za module in za 43 % za celice. Za module se je uvozna cena v letih 2012 in 2013 znižala, nato pa se je, ko so začeli veljati ukrepi, med letoma 2013 in 2014 povišala za 6,3 %. Med letom 2014 in OPP se je spet nekoliko znižala, in sicer za 1,6 %. Uvozna cena celic se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 43 %. Med letoma 2012 in 2013 se je znižala za 30 %, v letih 2013 in 2014 pa je nadalje padla za dodatnih 19,4 %, vendar se je med letom 2014 in OPP nekoliko povišala, in sicer za 1,4 %.

(123)

Kot je navedeno v oddelku 3.2.3 zgoraj, so skoraj vsi proizvajalci izvozniki, ki so v OPP prodajali module in celice iz LRK v Unijo, imeli cenovne zaveze, njihove izvozne cene za EU pa so bile določene z navedenimi cenovnimi zavezami za določitev minimalne uvozne cene. Samo 1,6 % obsega uvoza modulov in 0,6 % obsega uvoza celic je bilo opravljenega pod minimalno uvozno ceno (29). Zato se take izvozne cene niso mogle šteti za ustrezni kazalnik za določitev politike oblikovanja cen proizvajalcev izvoznikov, če ukrepov ne bi bilo.

(124)

Po razkritju je več strani trdilo, da bi bilo treba za določitev nelojalnega nižanja prodajnih cen uporabiti izvozne cene v EU in da so na tej podlagi izračunale, da nelojalnega nižanja prodajnih cen ni bilo. Res je, da na podlagi izvoznih cen v EU ni nelojalnega nižanja prodajnih cen za module in da je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen za celice zanemarljivo. Komisija je vseeno menila, da odsotnost nelojalnega nižanja prodajnih cen zaradi spoštovanja minimalne uvozne cene ni bila odločilni kazalnik za analizo trenutnega položaja industrije Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 170 spodaj, je Komisija ugotovila, da je industrija Unije še naprej trpela škodo zaradi preteklega dampinga, ugotovljenega v prejšnji preiskavi, in zaradi praks izogibanja, ki so bile ugotovljene, kakor je navedeno v uvodni izjavi 4 zgoraj, in ni imela na voljo dovolj časa, da bi okrevala.

(125)

Povprečna cena uvoza iz tretjih držav v Unijo je prav tako temeljila na podatkih iz podatkovne zbirke Comext in podatkovne zbirke iz člena 14(6) ter se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4a

Moduli – uvoz iz tretjih držav

Preglednica 4b

Celice – uvoz iz tretjih držav

(126)

V zadevnim obdobju se je uvoz modulov iz tretjih držav v Unijo povečal za 30 %. Najbolj se je povečal med letoma 2013 in 2014, in sicer za 48 %. Njihov tržni delež se je znatno povečal, in sicer z 9 % leta 2012 na 25 % v OPP. Največja sprememba je bila znova med letoma 2013 in 2014, ko se je tržni delež povečal s 13 % na 28 %. Za Kitajsko so bili največji izvozniki Tajvan, Malezija in Singapur. Poudariti je treba, da je lahko uvoz s Tajvana in Malezije vključeval izogibanje ukrepom (glej uvodno izjavo 4 zgoraj).

(127)

Uvoz celic iz drugih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 47 %. Najbolj se je zmanjšal med letoma 2013 in 2014, in sicer za 52 %, med letom 2014 in OPP pa se je nekoliko povečal, in sicer za 9 %. To je povzročilo zmanjšanje tržnega deleža s 70 % leta 2012 na 51 % v OPP. Med letoma 2013 in 2014 se je zmanjšal s 75 % na 48 %, v OPP pa je sledilo manjše povečanje za tri odstotne točke. Največja izvoznika celic sta bila Tajvan in Malezija, ki sta jima sledili LRK in ZDA. Poudariti je treba, da je lahko uvoz s Tajvana in Malezije vključeval izogibanje ukrepom (glej uvodno izjavo 4 zgoraj).

(128)

Povprečne izvozne cene iz tretjih držav za module in celice so se v obravnavanem obdobju znatno znižale v skladu s kitajskimi cenami in cenami Unije. Za module so se v obravnavanem obdobju znižale za 21 %, za celice pa za 45 %. Tudi na te cene so lahko vplivale prakse izogibanja (glej uvodno izjavo 4 zgoraj).

(129)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(130)

Komisija je za analizo škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov, ki so bili pridobljeni od vložnika ter navzkrižno preverjeni s stalnimi odgovori, ki so jih poslali nekateri proizvajalci Unije v predzačetni fazi, in preverjenimi vprašalniki, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Mikroekonomske kazalnike pa je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(131)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(132)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(133)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5a

Moduli – proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

Preglednica 5b

Celice – proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(134)

Celotna proizvodnja modulov v Uniji se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 26 %, vendar se je med letom 2014 in OPP povečala za 4,5 %. Glede na zmanjšanje povpraševanja se je proizvodna zmogljivost odzvala na trend zmanjševanja proizvodnje in se v obravnavanem obdobju prav tako zmanjšala za 25 %. Zato je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti od začetka do konca obravnavanega obdobja ostala stabilna in dosegla 53 % v OPP. Vendar se je med letom 2014 in OPP izkoriščenost zmogljivosti znatno povečala, in sicer za 9 odstotnih točk (to je 19-odstotno povečanje). Poudariti je treba, da so imeli vzorčeni proizvajalci modulov v Uniji v obravnavanem obdobju mnogo višjo stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, in sicer so dosegli 85 % v OPP, kar je za 39 % več v primerjavi z letom 2012 (61 %).

(135)

Proizvodnja celic v Uniji se je v obravnavanem obdobju povečala za 19 %. Proizvodnja se je med letoma 2012 in 2013 zmanjšala za 31 %, med letoma 2013 in 2014 pa povečala za 49 % in nato še za 15 % med letom 2014 in OPP. To je sovpadalo z uvedbo protidampinških ukrepov decembra 2013, medtem ko se je potrošnja med letoma 2012 in 2014 stalno zmanjševala, vendar se je med letom 2014 in OPP povečala. Hkrati so se proizvodne zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšale za 24 %, kar je povzročilo znatno povečanje izkoriščenosti zmogljivosti, in sicer s 45 % leta 2012 na 70 % v OPP. Vzorčeni proizvajalci celic so imeli podobno kot proizvajalci modulov mnogo višjo stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti kot celotna industrija Unije (86 %), ki je v obravnavanem obdobju ostala stabilna.

(136)

Skratka, industrija Unije je zmanjšala svoje zmogljivosti kot odziv na zmanjšanje potrošnje. Hkrati pa je v OPP povečala proizvodnjo v primerjavi z letom 2014, zato se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti dodatno izboljšala.

(137)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6a

 Moduli – obseg prodaje in tržni delež

Preglednica 6b

Celice – obseg prodaje in tržni delež

(138)

Obseg prodaje modulov se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 40 %. Vendar je to glede na 56-odstotno zmanjšanje potrošnje pomenilo znatno povečanje tržnega deleža v obravnavanem obdobju, in sicer za 40 %, tako da je ta dosegel 35 % v OPP.

(139)

V zvezi s celicami se je obseg prodaje industrije Unije v obravnavanem obdobju povečal za 9 %. To je povzročilo povečanje tržnega deleža s 23 % leta 2012 na 33 % v OPP, medtem ko se je potrošnja zmanjšala mnogo manj kot za module, tj. za 26 %.

(140)

Industriji Unije je kljub zmanjševanju potrošnje in uvedbi protidampinških ukrepov uspelo povečati svoj tržni delež za module in celice.

(141)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7a

Moduli – zaposlenost in produktivnost

Preglednica 7b

Celice – zaposlenost in produktivnost

(142)

Zaposlenost se je med letom 2012 in OPP zmanjšala za 64 % za module in za 38 % za celice. V zvezi z moduli se je število zaposlenih najbolj zmanjšalo (za 53 %) med letoma 2013 in 2014, kar je mnogo večje zmanjšanje kot upad proizvodnje v enakem obdobju (za 27 %). V zvezi s celicami se je število zaposlenih med letoma 2013 in 2014 povečalo za 22 %, kar je bilo mnogo manj od povečanja proizvodnje, ki se je v istem obdobju povečala za 49 %. To je povzročilo znatno povečanje produktivnosti za module in celice v obravnavanem obdobju, in sicer za 103 % oziroma 94 %. Med letoma 2013 in 2014 se je produktivnost povečala za 57 % za module in za 22 % za celice.

(143)

Po razkritju je ena zainteresirana stran izpodbijala ugotovitve Komisije v zvezi s številom zaposlenih v industriji Unije, pri čemer je trdila, da je prišlo do dvojnega štetja zaposlenih v proizvodnji celic in modulov največje družbe, tj. SolarWorld. Podatki o številu zaposlenih družbe SolarWorld in vseh drugih vzorčenih družb so bili ustrezno preverjeni in zagotovljeno je bilo, da v primeru vertikalno integriranih družb noben zaposleni ni bil štet dvakrat. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(144)

Kot je pojasnjeno v oddelku 3.2.3 zgoraj, so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zaveze vplivale na izvozne cene proizvajalcev izvoznikov, zato niso bile dovolj zanesljive za ugotovitev, ali obstaja verjetnost, da se bo damping nadaljeval ali ponovno pojavil, če se dovoli iztek veljavnosti protidampinških ukrepov.

(145)

Vendar analiza kazalnikov škode kaže, da so uvedeni ukrepi pozitivno vplivali na industrijo Unije, za katero se je štelo, da okreva od učinkov preteklega dampinga.

(146)

Vzorčeni so bili samo trije proizvajalci celic, od katerih sta dva člana združenja EU ProSun. Sodelovala sta pri vložitvi zahtevka, ki je vseboval podatke obeh proizvajalcev. Zato so vsi podatki, povezani z mikroekonomskimi kazalniki za celice, ki jim je mogoče slediti neposredno do tretje družbe, ki ni članica EU ProSun, navedeni v razponih, da se zaščiti zaupnost tega proizvajalca Unije, ki je sodeloval v preiskavi.

(147)

Povprečna prodajna cena na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 8a

Moduli – prodajne cene v Uniji

Preglednica 8b

Celice – prodajne cene v Uniji

(148)

V zgornji preglednici je prikazano gibanje prodajne cene na enoto na prostem trgu Unije v primerjavi z ustreznimi stroški proizvodnje. Prodajne cene so se v obravnavanem obdobju znatno znižale, in sicer cene modulov za 25 %, cene celic pa za 32 %. Medtem ko so se prodajne cene modulov v obravnavanem obdobju stalno nižale, so se prodajne cene celic med letom 2014 in OPP povišale za 5 odstotnih točk. Prodaja celic na odprtem trgu je zajemala manj kot 5 % celotne proizvodnje vzorčenih proizvajalcev, poleg tega pa je en proizvajalec prodal velike količine po zelo nizkih cenah v pričakovanju zaprtja podjetja v EU. Zato na podlagi tega kazalnika ni bilo mogoče sprejeti smiselne ugotovitve. Celice za lastno uporabo so se med nekaterimi vzorčenimi proizvajalci prenesle ali dobavile za proizvodnjo modulov z uporabo različne metodologije (določanje transfernih cen po navideznih tržnih cenah, prenos na podlagi dejanskih stroškov itd.). Zato na podlagi gibanja cen proizvodnje za lastno uporabo ni mogoče sprejeti smiselne ugotovitve.

(149)

Proizvodni stroški na enoto so se v obravnavanem obdobju močno znižali, in sicer za 46 % za module in za 42 % za celice.

(150)

Prodajne cene modulov so bile povprečno nižje od proizvodnih stroškov na enoto, vendar se je razlika v obravnavanem obdobju stalno zmanjševala, zlasti po uvedbi ukrepov leta 2013. Leta 2012 je prodajna cena za module znašala le 71 % proizvodnih stroškov na enoto, vendar se je leta 2013 povišala na 80 %, leta 2014 na 94 % in v OPP na 94,5 %. Med letom 2013 in OPP se je torej razlika med prodajno ceno in proizvodnimi stroški močno zmanjšala, in sicer za 14 odstotnih točk.

(151)

Za celice je prodajna cena leta 2012 znašala 60 do 67 % proizvodnih stroškov na enoto, leta 2013 72 do 80 %, leta 2014 65 do 72 %, v OPP pa 72 do 79 %. Vendar, kot je pojasnjeno zgoraj, so leta 2014 in v OPP na ta trend močno vplivale izjemno nizke cene proizvajalca v Uniji. Za drugi dve vzorčeni družbi so deleži znašali 75 do 80 % leta 2014 in 81 do 86 % v OPP, kar je večinoma skladno s trendom, ugotovljenim za module.

(152)

Na splošno je industrija začela okrevati od preteklega dampinga in je povečala prizadevanja za ponovno pridobitev konkurenčnosti, zlasti s povečanjem produktivnosti delovne sile industrije Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 141, kar je omogočilo povečanje produktivnosti in boljše izkoriščanje zmogljivosti.

(153)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9a

Moduli – povprečni stroški dela na zaposlenega

Preglednica 9b

Celice – povprečni stroški dela na zaposlenega

(154)

Med letom 2012 in OPP so se povprečni stroški dela na zaposlenega za module in celice povišali za 16 %. Ta povišanja so bila predvsem posledica plačila odpravnin, povezanih z racionalizacijo števila zaposlenih in inflacijo plač.

(155)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica10a

Moduli – zaloge

Preglednica 10b

Celice – zaloge

(156)

V obravnavanem obdobju so se zaloge modulov le nekoliko povečale, in sicer za 3 %, zaloge celic pa so se znatno povečale, in sicer za 156 %. Vendar so se zaloge kot odstotek celotne proizvodnje zmanjšale za 66 % za module in za 20 % za celice.

(157)

Zalog ni mogoče obravnavati kot pomemben kazalnik škode v tem sektorju, saj proizvodnja in prodaja temeljita predvsem na naročilih, zato proizvajalci običajno vzdržujejo omejene zaloge.

(158)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11a

Moduli – dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

Preglednica 11b

Celice – dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(159)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje.

(160)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 110 zgoraj, ena vzorčena družba, in sicer Jabil, izvaja dejavnosti sestavljanja in ni vključena v dejavnost prodaje modulov. Njen trend dobičkonosnosti je bil drugačen. V celotnem obravnavanem obdobju je poslovala z dobičkom in v OPP še povečala svojo dobičkonosnost, ki je dosegla 5–15 %. Vendar je družba Jabil dobiček ustvarila na podlagi plačil, ki jih je prejela od svojih strank za storitev sestavljanja modulov, in ne na podlagi njihove prodaje. Poleg tega ni imela stroškov, povezanih s prodajo modulov, kot so stroški trženja (stroške je ustvarila le z iskanjem novih pogodbenih proizvajalcev). Njena struktura stroškov se je razlikovala od strukture stroškov običajnega proizvajalca modulov, ki je v celoti odgovoren za proizvodnjo in prodajo svojega izdelka. Na primer, družba Jabil je imela manj obratnih sredstev, stroškov zalog, obveznosti do dobaviteljev in terjatev do kupcev ter stroškov raziskav in razvoja.

(161)

Komisija je ugotovila, da je podatek za dobičkonosnost v 1. stolpcu preglednice 11a združeval podatke dveh različnih skupin. Po eni strani je vključeval proizvajalce modulov, ki proizvajajo izdelek in ga prodajajo, po drugi strani pa je vključeval tudi vzorčeno družbo Jabil, ki je samo sestavljala module. Za realističen pregled stanja v industriji se je Komisija odločila, da bo v svoji nadaljnji analizi razlikovala med tema dvema skupinama. Zato je v preglednici 11a dodala drugi stolpec, ki naj bi bil zanesljivejši za oceno dobičkonosnosti industrije modulov Unije.

(162)

Vzorčeni proizvajalci modulov, razen družbe Jabil, so v obravnavanem obdobju poslovali z izgubo. Vendar so se v obravnavanem obdobju izgube zmanjšale za 244 %. Leta 2013 so se v primerjavi z letom 2012 zmanjšale za 5,5 odstotne točke. To je sovpadalo s časom uvedbe ukrepov (začasni ukrepi so začeli veljati 6. junija 2013). Med letoma 2013 in 2014, ko so učinki ukrepov zajemali vse leto, so se izgube precej bolj zmanjšale, in sicer za 18,5 odstotne točke. V OPP so se izgube nekoliko povečale, in sicer za 0,8 odstotne točke. Vendar so na to vplivale predvsem izgube, ki jih je ustvaril en proizvajalec Unije, ki se je pozneje odločil zaustaviti proizvodnjo. Hkrati so v OPP vsi drugi vzorčeni proizvajalci Unije še naprej zmanjševali svoje izgube v primerjavi z letom 2014.

(163)

Po razkritju je več strani izpodbijalo izključitev družbe Jabil iz podatkov o dobičkih preostale industrije modulov v Uniji. Trdili so, da je bila družba Jabil redek primer donosnega proizvajalca in da je njena izključitev v nasprotju s sklepom, da se sprejme proizvajalca iz primerljive države, ki uporablja sporazum o poslih oplemenitenja („tolling“), po katerem module, ki jih prodaja, sestavlja druga družba. Komisija družbe Jabil v nasprotju s trditvami navedenih strani ni izključila iz analize donosnosti. Namesto tega je, da bi zagotovila bolj smiselno analizo občutljivosti, predložila dva ločena sklopa podatkov. Ti podatki kažejo, da tudi ob vključitvi podatkov družbe Jabil industrija Unije v povprečju v celoti ustvarja izgubo. Poleg tega kažejo tudi, da med različnimi proizvajalci Unije obstajajo velike razlike, odvisno od njihovega poslovnega modela; glej uvodne izjave 110 in 160. Zato je treba to trditev zavrniti. Poleg tega Komisija ugotavlja, da v nobenem primeru ni nedoslednosti v pristopu glede proizvajalca iz primerljive države in industrije Unije. Proizvajalec iz primerljive države je precej podoben strankam družbe Jabil in ne poslovnemu modelu družbe Jabil. Dejansko proizvajalec v primerljivi državi prevzema polno odgovornost za prodajo modulov, ki jih sestavi druga družba, medtem ko je družba Jabil izvajalec sestavljanja, ki svojim strankam zaračunava („tolling“) plačilo za posle oplemenitenja, ki jih zagotavlja. Tudi zaradi tega je Komisija za namen analize škode namenila posebno pozornost transakcijam med družbo Jabil in drugimi proizvajalci Unije, ki so v enakem položaju kot proizvajalec v primerljivi državi (glej zgornjo uvodno izjavo 52).

(164)

Pri proizvajalcih celic so se izgube v obravnavanem obdobju zmanjšale za 2 %. Med letoma 2012 in 2013 so se zmanjšale za 31,9 odstotne točke, vendar so se med letoma 2013 in 2014 povečale za 20,3 odstotne točke, med letom 2014 in OPP pa za 10,7 odstotne točke. Vendar sta, kar zadeva celice, na dobičkonosnost vplivala dva izredna dogodka. Po eni strani je eden od vzorčenih proizvajalcev v obravnavanem obdobju vstopil na trg, vendar je spremenil poročanje o nekaterih stroških proizvodnje v zadnjih letih obravnavanega obdobja, kar je povzročilo velike izgube. Po drugi strani pa so bile prodajne cene izredno nizke in so povzročale velike izgube drugemu vzorčenemu proizvajalcu v OPP, ko je bil v procesu prenehanja proizvodnje. Nasprotno je tretji vzorčeni proizvajalec v obravnavanem obdobju nenehno zmanjševal svoje izgube.

(165)

Neto denarni tok je zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Podobno kot dobičkonosnost je neto denarni tok med letom 2012 in OPP sledil negativnemu trendu. Za module se je v obravnavanem obdobju neto denarni tok zmanjšal za 11 %, za celice pa se je v istem obdobju zmanjšal za 44 %. Na nihanja denarnega toka, ki so se leta 2014 pojavila v zvezi z moduli in celicami, so vplivali izredni dogodki, ki so se zgodili v povezavi z enim velikim proizvajalcem Unije. Ta je po eni strani pridobil obstoječo tovarno za nizko nabavno ceno, po drugi strani pa je prestrukturiral svoj dolg. Leta 2015 je še naprej odplačeval znatne obroke posojil, kar je povzročilo negativen denarni tok iz financiranja. Poudariti je treba, da je ta proizvajalec v primerjavi z letom 2014 poročal o pozitivnem denarnem toku iz poslovanja in znatnem izboljšanju poslovnega izida. Dva druga proizvajalca modulov v Uniji sta imela v OPP pozitiven denarni tok, ki se je izboljševal, medtem ko sta imela druga dva proizvajalca celic negativen denarni tok, ki pa se je prav tako izboljševal.

(166)

V zvezi z naložbami je iz zgornjih preglednic razvidno, da je industrija Unije svoje naložbe za module med letom 2012 in OPP povečala za 2 %. Med letoma 2013 in 2014 so se povečale za 40 %, med letom 2013 in OPP pa za 98 %.

(167)

Skupne naložbe za celice so se med letom 2012 in OPP zmanjšale za 61 %. Na splošen trend glede naložb za celice je prav tako vplivala odločitev enega vzorčenega proizvajalca Unije o prenehanju proizvodnje. Hkrati so se naložbe drugih dveh vzorčenih proizvajalcev med letom 2014 in OPP povečale za štirikrat.

(168)

Po razkritju je več strani poudarilo, da so se naložbe v celice v celotnem obravnavanem obdobju zmanjšale in da uvedba ukrepov nanje ni vplivala pozitivno. Prvič, čeprav to dejansko drži za celoten vzorec, kot je navedeno v prejšnji uvodni izjavi, je na ta trend vplivala odločitev enega od vzorčenih proizvajalcev Unije, da ustavi proizvodnjo. Navedeni proizvajalec je imel ob začetku obdobja znatne naložbe, ob koncu pa skoraj nobene. Drugič, drug vzorčeni izvoznik je v letu 2013 opravil zagonske naložbe, kar odraža veliko povečanje celotnih naložb za zadevno leto. Tretjič, potem ko je uveljavitev ukrepov začela vplivati na dobičkonosnost družb, so se naložbe celotnega vzorca med letom 2014 in OPP povečale, kar je odraz dejstva, da sta dva vzorčena proizvajalca, ki sta ostala na trgu, svoje naložbe v tem obdobju povečala za štirikrat. Zato je bila trditev, da uvedba ukrepov ni pozitivno vplivala na naložbe, zavrnjena.

(169)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. V celotnem obravnavanem obdobju je ostala negativna zaradi čistih izgub, ki jih je ustvarila industrija Unije. Donosnost naložb v zvezi z moduli se je v obravnavanem obdobju izboljšala za 4 odstotne točke, leta 2014 in v OPP pa se je znatno izboljšala v primerjavi z letom 2013, in sicer za 7 oziroma 8 odstotnih točk. V zvezi s celicami se je donosnost naložb v obravnavanem obdobju poslabšala za 25,8–28,4 odstotne točke.

(170)

Na splošno je industrija Unije v obravnavanem obdobju še naprej trpela škodo zaradi kratkega obdobja po uvedbi prvotnih ukrepov in obsega dampinga ter stopnje škode, ugotovljene v prejšnji preiskavi. Poleg tega so ugotovljene prakse izogibanja, kot je navedeno v uvodni izjavi 4 zgoraj, prispevale tudi k nadaljevanju škode. Vendar je od sredine leta 2013 (začasni ukrepi so začeli veljati 6. junija 2013), in zlasti v letu 2014 (prvo polno leto veljavnih protidampinških ukrepov) ter v OPP začela postopoma okrevati.

(171)

Dejansko je več kazalnikov škode pokazalo pozitiven trend. Industrija Unije je povečala prodajo modulov v Uniji za 2,8 %, kar je povzročilo povečanje njenega tržnega deleža za 9,4 % med letom 2014 in OPP. V istem obdobju je industrija Unije povečala lastno uporabo in prodajo celic v Uniji za 6,3 % ter ohranila 33-odstotni tržni delež. Poleg tega je industrija Unije v istem obdobju s povečanjem proizvodnje in zmanjšanjem obstoječih zmogljivosti izboljšala izkoriščenost zmogljivosti za module za 9 odstotnih točk in za celice za 8 odstotnih točk. Dosegla je tudi znatno povečanje produktivnosti in tako zmanjšala vrzel med prodajnimi cenami in povprečnimi stroški proizvodnje. Poleg tega se je prej prisotno nelojalno nižanje prodajnih cen zaradi kitajskega izvoza prenehalo zaradi njihovega spoštovanja minimalne uvozne cene (brez nelojalnega nižanja prodajnih cen za module in le majhno nelojalno nižanje prodajnih cen za celice v OPP). Čeprav je industrija Unije v OPP še vedno poslovala z izgubo, pa so se njene izgube v zvezi z moduli znatno zmanjšale v primerjavi z letoma 2012 in 2013. Vendar se v zvezi s celicami njene izgube niso zmanjšale, saj so nanje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 165 zgoraj, vplivali izredni dogodki v zvezi z dvema od vzorčenih proizvajalcev. Nasprotno pa je tretji proizvajalec zmanjšal svoje izgube v OPP in tako sledil enakemu trendu, kot je bil ugotovljen za module.

(172)

Industrija Unije je poleg tega med letom 2014 in OPP povečala naložbe za 41 % za module in za 63 % za celice.

(173)

Vendar si industrija Unije kljub prizadevanjem in vsem pozitivnim trendom, ki so bili rezultat teh prizadevanj, še vedno ni opomogla od preteklega dampinga kitajskih izvoznikov. Kot je bilo že navedeno, so proizvajalci celic in modulov v OPP poslovali z izgubo, njihovi denarni tokovi in donosnost naložb pa so bili negativni. Poleg tega je bil delež kitajskih izvoznikov še vedno večji od deleža proizvajalcev v Uniji, čeprav se je obseg uvoza njihov modulov zmanjšal. Obseg uvoza celic se je v OPP znatno povečal (za 65 %) v primerjavi z letom 2012, kar je pomenilo večji tržni delež. Kitajski uvoz celic je pomenil posreden pritisk tudi na trg proizvajalcev modulov za lastno uporabo, ki zato ni več mogel rasti. Kitajski uvoz je zato še naprej vstopal na trg Unije v znatnih količinah in po cenah, ki so bile nižje od stroškov proizvodnje industrije Unije.

(174)

Po razkritju je več strani trdilo, da Komisija ni analizirala učinkov uvoza modulov iz tretjih držav v znatnih količinah in po cenah, ki so bile nižje od cen kitajskega izvoza, na industrijo Unije.

(175)

Komisija priznava, da učinek uvoza modulov iz tretjih držav predstavlja pomemben dejavnik za oceno stanja industrije EU, vendar je takšen uvoz veliko manj pomemben od kitajskega uvoza – v OPP je tržni delež tretjih držav znašal 25 % (vključno z moduli, ki so bili v resnici kitajski, vendar so bili predmet praks izogibanja), tržni delež kitajskega uvoza pa je znašal 41 % (in je bil zaradi izogibanja dejansko višji). Poleg tega se je tržni delež uvoza iz tretjih držav med letom 2014 in OPP zmanjšal za 10 %, medtem ko se je tržni delež kitajskega uvoza v istem obdobju povečal za 4,9 %. Navedena dejavnika kažeta na veliko močnejši vpliv kitajskega uvoza na industrijo Unije kot ga ima uvoz iz tretjih držav. Poleg tega cene modulov iz tretjih držav niso bile nižje od cen kitajskega izvoza. Kot je razvidno iz zgornje preglednice 4a, je bila tehtana povprečna cena celotnega uvoza iz tretjih držav med OPP 550 EUR/kW, kar je višje od povprečne kitajske izvozne cene, ki je znašala 544 EUR/kW. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(176)

Glede celic je več strani trdilo, da je škodo povzročil uvoz iz tretjih držav, saj se je dobičkonosnost v OPP v primerjavi z letom 2014 zmanjšala, kar je bila posledica zmanjšanja kitajskega uvoza in hkratnega povečanja uvoza iz tretjih držav.

(177)

Prvič, kot je navedeno v uvodni izjavi 164, na povečanje izgube vzorčenih proizvajalcev v OPP so vplivali izredni dogodki, ki so se zgodili v dveh proizvajalcih celic Unije, medtem ko se je dobičkonosnost tretjega (in največjega proizvajalca) v OPP v primerjavi z letom 2014 povečala. Drugič, čeprav se je uvoz iz Kitajske med letom 2014 in OPP zmanjšal za tri odstotne točke, se je med letom 2013 in OPP povečal za sedem odstotnih točk, kljub začetku veljavnosti ukrepov. Zato je uvoz iz Kitajske še naprej pomembno vplival na industrijo Unije. Tretjič, kar zadeva uvoz iz tretjih držav, se je ta med letom 2014 in OPP dejansko povečal za dve odstotni točki, vendar se je med letom 2013 in OPP zmanjšal za 24 odstotnih točk. Njegov vpliv na industrijo Unije se je tako v obdobju po uvedbi ukrepov dejansko zmanjšal. Zato je bila trditev, da je škodo povzročil uvoz iz tretjih držav, zavrnjena.

(178)

Po razkritju je kitajska vlada trdila, da so se nekateri kazalniki škode izboljšali šele v OPP in ne takoj po uvedbi ukrepov. Zato ni jasne povezave med uvedbo ukrepov in različnimi pozitivnimi trendi.

(179)

Komisija je priznala, da so se nekateri kazalniki škode, na primer kar zadeva module, tržni delež, proizvodnjo in izkoriščenost zmogljivosti, izboljšali šele v OPP in ne v letu 2014. Vendar pa je bilo glede na obseg dampinga in škode, ki je bil ugotovljen v prejšnji preiskavi, potrebnega nekaj časa, da se je negativni trend, ki se uporablja za celotno industrijo, lahko obrnil. To je mogoče pojasniti z dejstvom, da je bila v času uvedbe prvotnih ukrepov industrija Unije v procesu konsolidacije, pri čemer so bili mnogi proizvajalci že v stečaju ali blizu stečaja, vendar so trg zapustili šele leta 2014. To je pomembno vplivalo na vse makro kazalnike, ki so vključevali tudi take družbe. Treba je omeniti tudi, da številni kazalniki, kot so tržni delež, proizvodnja, izkoriščenost zmogljivosti in proizvodne zmogljivosti, ki so na ravni celotne industrije Unije kazali negativen trend, pri vzorčenih proizvajalcih Unije že leta 2014 pokazali pozitiven trend tako za module kot za celice. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(180)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da industrija Unije posluje dobro in da si je popolnoma opomogla od pretekle škode. Po razkritju so te strani to še enkrat poudarile. Zlasti naj bi podatki, navedeni v računovodskih izkazih družb SolarWorld in Jabil, ki sta daleč največja proizvajalca modulov v Uniji, kazali, da je njuno poslovanje v Uniji v zadnjih nekaj letih naraščalo in da sta povečali obseg proizvodnje, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, izvoz in produktivnost, medtem ko sta znižali stroške proizvodnje in zmanjšali zaloge.

(181)

Vzorčeni proizvajalci Unije (vključno z družbama Jabil in SolarWorld) so v letu 2014 in v OPP povečali obseg proizvodnje, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, izvoz in produktivnost, medtem ko so znižali stroške proizvodnje in zmanjšali zaloge. Vendar je trditev, da je industrija popolnoma okrevala od pretekle škode, v nasprotju z ugotovitvami preiskave, ki temeljijo na dejanskih preverjenih podatkih proizvajalcev v Uniji. Zlasti številni mikroekonomski kazalniki temeljijo samo na prodaji neodvisnim strankam v Uniji (na primer dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb). Poleg tega imajo nekatere vzorčene družbe pomembno proizvodnjo zunaj Unije, ki ni vključena v mikroekonomske kazalnike. Nasprotno so javno dostopni finančni dokumenti osredotočeni na vse dejavnosti zadevnih družb in pogosto zagotavljajo informacije o konsolidiranih računovodskih izkazih celotnih skupin. Zato sklepi o gospodarskem položaju industrije Unije v smislu člena 3(5) osnovne uredbe niso temeljili na javno dostopnih finančnih dokumentih, temveč na natančnejših in preverjenih informacijah o razmerah v Uniji, ki so predložene le med preiskavo. Poleg tega so ugotovitve o stanju industrije Unije temeljile na podatkih vseh vzorčenih proizvajalcev v Uniji in ne le na podatkih družb SolarWorld in Jabil. Nazadnje, kot je pojasnjeno zgoraj, je družba Jabil samo sestavljala module, vendar ni prevzela polne pogodbene odgovornosti za njihovo prodajo. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(182)

Po razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da bi morala Komisija upoštevati učinke obsežnih naložb družbe SolarWorld. Slednje naj bi negativno vplivale na družbo in industrijo kot celoto, saj ima družba pomemben delež proizvodnje industrije Unije.

(183)

Prvič, naložbe, na katere se sklicuje zadevna stran, so bile opravljene leta 2015 in se niso nanašale le na celice in module, ampak tudi drugo proizvodnjo v EU, na primer rezine (31). Te naložbe so bile torej le deloma relevantne za oceno donosnosti družbe na področju modulov in celic. Drugič, kot so poudarile druge strani, je skupina SolarWorld v letu 2016 (32) tako v svojih podjetjih v Evropi kot tistih zunaj nje dosegla pozitivne rezultate. Navedeno na tej stopnji ne kaže na to, da bi že opravljene naložbe negativno vplivale na družbo. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(184)

Da bi se ocenila verjetnost nadaljevanja škode v primeru izteka ukrepov proti LRK, se je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe analiziral morebitni učinek kitajskega uvoza na trg in industrijo Unije.

(185)

Kot je prikazano v oddelku 4.5 zgoraj, je industrija Unije v OPP še naprej trpela škodo. Kot je navedeno v oddelku 3.3 zgoraj, obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga, če se dovoli iztek veljavnosti ukrepov. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so proizvajalci izvozniki prodajali po dampinških cenah tretjim državam in Uniji ter da bi na trg Unije, če se dovoli iztek veljavnosti ukrepov, uvažali celo po nižjih cenah od cen, po katerih trenutno prodajajo Uniji.

(186)

Kitajska proizvodna zmogljivost za module je za leto 2015 ocenjena na 96,3 GW/leto, leta 2016 pa naj bi dosegla 108 GW/leto (33). Hkrati je bilo svetovno povpraševanje za leto 2015 ocenjeno na 50,6 GW in naj bi se v skladu z napovedjo drugega vira leta 2016 povečalo na 61,7 GW (34) oziroma na 68,7 GW (35). Komisija je zato sklenila, da so skupne neizkoriščene zmogljivosti kitajskih proizvajalcev močno presegle svetovno povpraševanje, saj ga je leta 2015 presegla za 47,5 %, leta 2016 pa ga bo presegla za 42,9 % oziroma 36 %, odvisno od tega, kateri vir upoštevamo. Na podlagi nekega drugega vira je bilo ugotovljeno, da je skupno svetovno povpraševanje leta 2015 znašalo 58 GW (36), kar bi pomenilo, da so imeli leta 2015 kitajski proizvajalci 39,8-odstotno presežno zmogljivost.

(187)

Tudi če se na Kitajskem v prihodnosti ne bi pojavila nobena nova zmogljivost, bi obstoječa zmogljivost še vedno znatno presegla predvideno svetovno letno povpraševanje po solarnih napravah. Dejansko bi po najverjetnejšem scenariju (tako imenovanem „scenariju srednje rasti“) povpraševanje leta 2020 doseglo 97 GW (37) ali 95 GW (38), ki bi ga v celoti pokrila obstoječa kitajska zmogljivost. Poleg tega kitajska zmogljivost za proizvodnjo solarnih modulov zadnjih deset let stalno raste. Na primer, med letoma 2012 in 2015 se je več kot podvojila (s 43,8 GW (39) leta 2012 na 96,3 GW leta 2015). Po poročanju organizacije Bloomberg New Energy Finance („BNEF“) je bilo na Kitajskem samo leta 2016 dodatnih 2 GW napovedane zmogljivosti ali zmogljivosti v izgradnji. Poleg tega glede na to, da se je v preteklih petih letih kitajska zmogljivost neprestano širila, ni dokazov, ki bi kazali, da se v bližnji prihodnosti ne bo še naprej povečevala. Zato je celo po manj verjetnem scenariju (tako imenovanem „visokem scenariju“) povečevanja svetovnega letnega povpraševanja do 120 GW (40) leta 2020 verjetno, da bi lahko kitajski proizvajalci še vedno sami pokrili celotno povpraševanje, saj jim obstoječe zmogljivosti ne bi bilo treba povečati tako hitro, kot so to počeli v preteklosti, tj. za samo 11,3 % v štirih letih.

(188)

Po razkritju je več zainteresiranih strani podvomilo o podatkih o zmogljivosti v LRK in svetovni potrošnji, ki jih je uporabila Komisija. Trdili so, da združenje Solar Power Europe ni dovolj zanesljiv vir, saj upošteva samo module, ki so že priključeni na omrežje, medtem ko podatki IHS in BNEF dajejo točnejšo sliko, saj prikazujejo module, kupljene za vgradnjo.

(189)

Vendar je Komisija navedene podatke in napovedi IHS analizirala že v uvodnih izjavah zgoraj, medtem ko se podatki BNEF niso bistveno drugačni kot pri IHS (41). Dejansko se ocene BNEF in IHS popolnoma ujemajo za leto 2016 (68,7 GW po konservativnem scenariju in 70,7 GW po optimističnem scenariju) in 2017 (72,9 GW oziroma 77,5 GW), medtem ko se za leto 2018 neznatno razlikujejo (BNEF: 83 GW; IHS: 82 GW) (42), kar je tudi zadnje leto, za katero ima BNEF oceno. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(190)

Iste strani so izpodbijale tudi obseg skupnih neizkoriščenih zmogljivosti, ki jih je določila Komisija. Tako je zlasti ena zainteresirana stran trdila, je ta v letu 2016 znašal 70 GW. Vendar ni navedla vira informacij ali metodologije, na podlagi katere je določila to vrednost. Tudi če bi bila ta vrednost pravilna, bi ocenjeni obseg neizkoriščenih zmogljivosti še vedno zadoščal za pokritje celotnega svetovnega povpraševanja celo v primeru najbolj optimistične ocene za leto 2016 (70,7 GW (43)). Nobena druga stran ni predložila ocene oziroma navedla študije ali poročila, v katerih bi bilo ugotovljeno, da je treba zmanjšati neizkoriščene zmogljivosti, ki jih je določila Komisija. Zato ta trditev ne spremeni zgornjih ugotovitev.

(191)

Več zainteresiranih strani je pred in po razkritju navedlo, da imajo družbe prvega reda mnogo manj presežne zmogljivosti kot preostale družbe drugega in tretjega reda. V skladu z BNEF imajo družbe prvega reda v letu 2016 zmogljivost za proizvodnjo modulov v LRK ocenjeno na 46 GW, kar je dejansko manj kot skupna zmogljivost družb drugega in tretjega reda skupaj, ki je ocenjena na 62 GW (44). Vendar so kitajske družbe vseh redov dejavne na svetovnem trgu. Kar zadeva Unijo, po uvedbi obstoječih ukrepov niso izvažale le družbe prvega reda, temveč tudi družbe drugega in tretjega reda, čeprav v manjših količinah (njihov delež v celotnem kitajskem uvozu je bil leta 2014 ocenjen na 13,6 %). Zato Komisija meni, da bi bilo treba za določitev neizkoriščenih zmogljivosti na Kitajskem upoštevati zmogljivosti vseh vrst kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(192)

Po razkritju je ena od zainteresiranih strani nasprotovala ugotovitvi, da bi bilo treba pri določanju neizkoriščenih zmogljivosti na Kitajskem upoštevati presežno zmogljivost vseh vrst proizvajalcev izvoznikov.

(193)

Komisija je poudarila, da so že zmogljivosti, ki so na voljo pri družbah prvega reda, predstavljale 90 % celotne svetovne porabe za leto 2015 (ocenjene na 50,6 GW). Poleg tega dejstvo, da so družbe drugega in tretjega reda izvažale v EU, ne glede na majhne količine kaže, da so dejavne na trgu Unije in da svoje prodaje ne omejujejo le na kitajski trg ali na druge trge. Nazadnje, uvoz družb drugega in tretjega reda se bo po nedavnih umikih zavez pretežno družb prvega reda po pričakovanjih znatno povečal. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(194)

Več strani je pred in po razkritju trdilo, da so bile presežne zmogljivosti na Kitajskem močno precenjene, saj se je svetovno povpraševanje po solarnih napravah stalno povečevalo. Dejansko se je svetovno letno povpraševanje med letoma 2014 in 2015 povečalo za 25 % (s 40,3 GW na 50,6 GW) (45). Vendar, kot je navedeno zgoraj, ocenjena presežna zmogljivost kitajskih proizvajalcev trenutno povpraševanje presega za 47,5 %. Torej bi kitajski proizvajalci celo po najbolj optimističnem scenariju povečanja svetovnega povpraševanja najverjetneje še vedno imeli dovolj neizkoriščenih zmogljivosti za pokritje tega povpraševanja. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(195)

Kar zadeva celice, je obstoječa zmogljivost kitajskih proizvajalcev izvoznikov za leto 2016 ocenjena na 76,6 GW, kar je 12 % več v primerjavi z letom 2015 (68 GW) (46). Ker je svetovno povpraševanje po celicah približno enako svetovnemu povpraševanju po modulih, so imeli kitajski proizvajalci izvozniki leta 2015 presežno zmogljivost za celice v višini 25,6 %, leta 2016 pa v višini 19,5 %. Poleg tega je imela leta 2016 Kitajska 72,8 % svetovne obstoječe zmogljivosti za celice, zato je znatno presegala vse druge tretje države. Naslednje štiri največje tretje države z razpoložljivimi zmogljivostmi so mnogo manjše od Kitajske (Tajvan: 11 GW; Malezija: 4 GW; Koreja: 2,7 GW; Japonska: 1,9 GW). Glede na navedeno je Komisija sklenila, da ima Kitajska tudi znatno presežno zmogljivost za proizvodnjo celic.

(196)

Več strani je navedlo, da trg Unije ni več privlačen za kitajske proizvajalce. Trdile so, da bi bila kitajska proizvodnja celic in modulov bolj usmerjena v hitro rastoče trge v Aziji, kot sta Japonska in Indija. Poleg tega je kitajsko domače povpraševanje v zadnjih nekaj letih naraščalo in je do prvega četrtletja leta 2016 doseglo 50 % kitajske proizvodnje solarnih modulov. Kitajska naj bi imela do leta 2020 za približno 20 GW naprav letno. Glede na naraščajoče število solarnih naprav na Kitajskem, v Indiji in na drugih trgih v Jugovzhodni Aziji bi bila zato kitajska proizvodnja solarnih modulov namenjena predvsem zadovoljevanju vse večjega povpraševanja na teh trgih.

(197)

Drži, da trg Unije ni več tako pomemben, kot je bil v preteklosti, ko je zajemal do 60 % letne svetovne nameščene zmogljivosti (leta 2012). Prav tako se ne pričakuje, da je trg Unije med hitro rastočimi trgi. Napovedi za rast trga Unije so precej skromne v primerjavi z ostalim svetom. Po scenariju Solar Power Europe naj bi se evropska letna potrošnja sončne energije z 8,2 GW povečala na približno 15 GW leta 2020 (47). Vendar ocene Solar Power Europe vključujejo tudi države, ki niso članice EU (Turčijo, Švico itd.); napoved Solar Power Europe za 28 držav članic Unije je še manj optimistična, tj. približno 11,6 GW (48) za leto 2020. Kljub temu je Unija še vedno pomemben trg, ki predstavlja 14 % celotnega svetovnega trga, in pričakuje se, da bo v prihodnosti njen delež na svetovnem trgu ostal pomemben. Tri države članice EU (Združeno kraljestvo, Nemčija in Francija) so bile leta 2015 med desetimi največjimi trgi za solarne module. Poleg tega bi lahko presežna zmogljivost kitajskih proizvajalcev izvoznikov, kot je navedeno zgoraj, v prihodnosti pokrila celotno svetovno povpraševanje, vključno z vsemi hitro rastočimi trgi skupaj, kot so sama Kitajska ter Indija, Japonska, Južna Amerika itd. Ne nazadnje, uvedba in okrepitev ukrepov trgovinske zaščite sta med drugim v Kanadi in ZDA zmanjšali privlačnost teh trgov in tako dodatno povečali privlačnost trga Unije, če bi se ukrepi razveljavili.

(198)

Kljub uvedbi protidampinških in izravnalnih ukrepov leta 2013 se kitajski proizvajalci izvozniki še vedno zelo zanimajo za trg Unije, kar dokazuje dejstvo, da so na njem ohranili močan položaj. Kot je navedeno v oddelku 4.4 zgoraj, je v OPP tržni delež uvoza modulov znašal 41 %, tržni delež uvoza celic pa 16 %, pri čemer se je tržni položaj uspešno ohranil (in celo povečal za celice) v primerjavi z uvozom iz tretjih držav. Obseg in tržni delež kitajskega uvoza modulov sta mnogo pomembnejša od obsega in tržnega deleža uvoza iz tretjih držav, ki so skupaj zajemale samo 25 %. Kar zadeva celice, je tržni delež tretjih držav v OPP zajemal 51 %, vendar to pomeni, da se je znatno zmanjšal (za 32 %) v primerjavi z letom 2013, ko je njihov tržni delež znašal 75 %. Poleg tega se je med letom 2013 in OPP kitajski uvoz celic kljub dejstvu, da so ukrepi začeli veljati leta 2013, povečal za 77,8 %. Nadalje, kot je leta 2015 pokazala preiskava proti izogibanju, so se nekateri kitajski proizvajalci poskusili izogniti ukrepom prek Tajvana in Malezije, ki sta največji tretji državi po uvozu.

(199)

Po razkritju je več strani izpodbijalo ugotovitev, da je trg Unije še vedno privlačen trg za kitajske proizvajalce izvoznike. Ena od strani je poudarila, bi bilo treba napovedi o rasti trga Unije kot celote zmanjšati na podlagi dejstva, da se je obseg novih naprav v Uniji v prvih 9 mesecih leta 2016 v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšal za 18 %, zaradi česar je bilo povpraševanje v Uniji v letu 2016 pesimistično ocenjeno na 7,1 GW. Zaradi tega bi tudi gibanje povpraševanja v Uniji do leta 2020 sledilo pesimističnemu scenariju. Poleg tega je trdila, da se bo privlačnost glavnih treh trgov Unije (Velike Britanije, Nemčije in Francije) v prihodnosti še dodatno zmanjšala.

(200)

Dejansko je ocenjeno skupno povpraševanje v Uniji v višini 7,1 GW, ki ga je navedla zainteresirana stran, precej dober rezultat za leto 2016, saj je na splošno v okviru prvotne ocene združenja Solar Power Europe v okviru scenarija srednje rasti za leto 2016 (7,3 GW) (49). Podatki, ki jih je posredovala sama zadevna stran, zato ne podpirajo njene ocene na tej podlagi, da bo povpraševanje Unije do leta 2020 sledilo scenariju nizke rasti. V vsakem primeru, tudi če bi povpraševanje sledilo najslabšemu možnemu scenariju in bi se delež trga Unije na svetovnem trgu zmanjšal, to ne bi nujno pomenilo, da je trg Unije neprivlačen za kitajski izvoz, saj vsi drugi zgoraj opisani vidiki še vedno veljajo. Čeprav se delež Unije v svetovnem povpraševanju morda zmanjšuje, trg Unije še vedno ostaja privlačen za kitajski izvoz. Sicer se prakse izogibanja, kot so bile še vedno ugotovljene v nedavni preiskavi v zvezi z Malezijo in Tajvanom, ne bi pojavljale.

(201)

V zvezi s trditvami, da bo Kitajska do leta 2020 vgradila za 20 GW solarnih sistemov, so bili v preiskavi Komisije najdeni dokazi, da LRK ne bo mogla doseči tega visoko zastavljenega cilja. Iz tržnih informacij je razvidno, da se bo ta cilj Kitajske znižal zaradi pomanjkanja omrežne infrastrukture, trga z bistveno presežno ponudbo in primanjkljaja v skladu za subvencioniranje obnovljivih virov energije (50). Cikli recesije in razcveta na kitajskem trgu sončne energije so podrobneje obravnavani v uvodni izjavi 356.

(202)

Po razkritju se je ena stran sklicevala na sporočilo za medije Nacionalne uprave Kitajske za energijo, da naj bi bilo glede na načrt razvoja sončne energije za naslednjih pet let do leta 2020 nameščenih vsaj 105 GW zmogljivosti fotovoltaične energije. Stran je trdila, da bi se zaradi tega povpraševanje na Kitajskem še povečalo.

(203)

Cilj 105 GW skupne zmogljivosti precej nizek in bo v po napovedih BNEF (51) dosežen v letu 2017. Zato ta nizki cilj ni relevanten, saj nakazuje, da po letu 2017 ni pričakovati rasti, kar je v nasprotju z napovedmi, da se bo kitajski trg povečeval. Hkrati je Komisija v uvodni izjavi 201 zgoraj že analizirala scenarij rasti kitajskega trga, čeprav naj bi bila manjša od 20 GW letno do leta 2020. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(204)

Komisija je proučila tudi, ali bi v primeru izteka ukrepov uvoz iz Kitajske v Unijo vstopil po cenah, nižjih od trenutnih cen Unije.

(205)

Skoraj vsi proizvajalci izvozniki, ki so v OPP prodajali module in celice iz LRK v Unijo, so imeli cenovne zaveze, njihove izvozne cene za EU pa so bile določene z navedenimi cenovnimi zavezami za določitev minimalne uvozne cene. Zato se take izvozne cene niso mogle šteti za ustrezni kazalnik za določitev politike oblikovanja cen proizvajalcev izvoznikov, če ukrepov ne bi bilo.

(206)

Namesto tega so se zato uporabile cene vzorčenih proizvajalcev izvoznikov za tretje države. Ugotovljeno je bilo, da je izvoz vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v tretje države v OPP nelojalno nižal prodajne cene vzorčenih proizvajalcev v Uniji, in sicer povprečno za 2,2 % za celice ter med 5,6 % in 9,2 % za module. Številke kažejo povprečno nelojalno nižanje na proizvajalca izvoznika (najnižja stopnja in najvišja stopnja med družbami). Za celice obstaja samo ena stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen, saj gre za povprečno nelojalno nižanje za edinega vzorčenega proizvajalca izvoznika, ki izvaža celice v Unijo.

(207)

Ena od strani je zahtevala razčlenitev tehtane povprečne cene za štiri države izvoznice (Čile, Indijo, Japonsko in Singapur), za potrebe komentiranja ugotovitev glede nelojalnega nižanja prodajnih cen. Za namene izračuna nelojalnega nižanja prodajnih cen se ni upoštevala tehtana povprečna cena na tretjo državo, ampak tehtana povprečna cena za vse štiri države izvoznice skupaj, s čimer se je pravilno prikazalo količine in cene, po katerih je bil opravljen navedeni izvoz. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(208)

Po razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da proizvajalci izvozniki ne bi imeli spodbude za povečanje svoje prodaje v Unijo, če bi ukrepi prenehali veljati. Komisije ta hipoteza ni prepričala. Kot je razvidno iz ugotovljene stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen, bi proizvajalci izvozniki ob prenehanju veljavnosti ukrepov lahko povečali obseg prodaje v EU. Glede na to, da bi bile njihove cene v Uniji nižje od cen proizvajalcev v Uniji, je razumno pričakovati, da bi si kitajski proizvajalci trudili povečati svoj tržni delež v Uniji. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(209)

Zato je Komisija sklenila, da bi ob prenehanju veljavnosti ukrepov kitajski uvoz vstopil v Unijo po cenah, nižjih od sedanjih cen industrije Unije, ter bi verjetno povečal svoj obseg prodaje in tržni delež.

(210)

Na podlagi zgoraj navedenih ugotovitev je Komisija sklenila, da so v LRK znatne neizkoriščene zmogljivosti za module in celice. Trg Unije je še vedno privlačen zaradi obsega in prodajne cene, zlasti v primerjavi z ravnjo cen izvoza iz LRK v tretje države, kar dodatno dokazujejo evidence o preteklih praksah izogibanja. Zato je Komisija ugotovila, da obstaja velika verjetnost, da bi razveljavitev protidampinških ukrepov povzročila nadaljevanje dampinga, kar bi povzročilo nadaljevanje škode za industrijo Unije.

(211)

Več zainteresiranih strani je pred in po razkritju trdilo tudi, da če Komisija ugotovi, da industrija Unije še vedno trpi škodo, to povzroča več drugih dejavnikov, ki skupaj predstavljajo celotno škodo:

(212)

Komisija je v zvezi s prvo trditvijo priznala, kot je navedeno v oddelku 5.3.2 v nadaljevanju, da so spremembe in v nekaterih državah članicah prekinitev ali ukinitev shem podpore zmanjšale potrošnjo Unije v letih 2012–2014, po najvišji ravni potrošnje, ki je bila zabeležena leta 2011. Ta znaten padec potrošnje otežuje rast industrije Unije. Vendar je Komisija v prejšnji preiskavi ugotovila, da je bila industrija Unije prisiljena znižati cene predvsem zaradi pritiska dampinškega uvoza in ne zaradi sprememb v shemah podpore (52). Torej je bil dotok kitajskih dampinških izdelkov glavni razlog za škodo, povzročeno med prejšnjo preiskavo. Poleg tega je industrija Unije kljub 56-odstotnemu zmanjšanju potrošnje med letom 2012 in OPP svoj tržni delež za module povečala za 40 %, za celice pa za 47 %. Industrija Unije je začela tudi povečevati obseg prodaje med letom 2014 in OPP, ko so se uresničili zaščitni učinki ukrepov, kot je navedeno v uvodni izjavi 171 zgoraj. Industrija je prav tako znatno znižala svoje stroške (glej preglednici 8a in 8b zgoraj) in izboljšala izkoriščenost zmogljivosti. Torej je industrija Unije kljub zmanjšanju potrošnje in v skladu z veljavnimi ukrepi začela okrevati po pretekli škodi. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(213)

Kar zadeva drugo trditev, zmogljivost industrije Unije dejansko ni primerljiva z zmogljivostjo, ki so jo dosegli kitajski proizvajalci izvozniki v zadnjih letih. Prvič, kitajske družbe so dosegle množično proizvodnjo in (presežne) zmogljivosti v obdobju, ko so prevzele več trgov na svetu, zlasti zaradi dampinških cen, kot je ugotovila ne le Evropska komisija, temveč tudi organi ZDA in Kanade. Nasprotno pa je imel dotok velikih količin dampinškega uvoza ravno nasprotni učinek na proizvajalce, ki so izpostavljeni tem nepoštenim praksam. Komisija je v prejšnji preiskavi ugotovila (53), da je industrija Unije leta 2010 dosegla 10-odstotni dobiček s podobno obstoječo zmogljivostjo (6 983 MW leta 2010 in 6 467 MW v OPP). Ogromni uvoz kitajskih dampinških izdelkov je povzročil, da se je dobičkonosnost industrije Unije močno zmanjšala, kar je dejansko preprečilo nove naložbe za doseganje ekonomije obsega. Zaščitni učinek ukrepov je industriji Unije omogočil, da je v letu 2014 in v OPP konsolidirala in znatno znižala stroške, ter jo usmeril na pravo pot za doseganje koristi ekonomije obsega. Po razkritju je ena stran izpodbijala to izjavo. Trdila je, da so se naložbe po uvedbi ukrepov zmanjšale in ne omogočajo ekonomije obsega. V nasprotju s to trditvijo so se naložbe v OPP v primerjavi s prejšnjimi leti dejansko povečale, in sicer tako za module kot za celice. Zato je bila ta trditev prav tako zavrnjena.

(214)

Kar zadeva tretjo trditev, je Komisija ugotovila (glej zgornji preglednici 4a in 4b), da so bile povprečne uvozne cene iz Kitajske za celice nekoliko višje in za module nekoliko nižje od zadevnih povprečnih uvoznih cen iz tretjih držav. Za celice so bile kitajske uvozne cene za 4 % višje od uvoznih cen iz tretjih držav, za module pa so bile za 1 % nižje. Zato je bila ta trditev vsebinsko netočna in kot taka zavrnjena. Trditev, da so zaradi uvoza iz tretjih držav ukrepi neučinkoviti, je obravnavana v uvodnih izjavah 324 in 325 spodaj.

(215)

V zvezi s četrto trditvijo je preiskava pokazala, da so bile povprečne cene uvoza modulov iz Kitajske stalno nižje od povprečnih prodajnih cen proizvajalcev v Uniji v EU. Na primer, v OPP je bila povprečna uvozna cena iz Kitajske 544 EUR/kW (54), medtem ko je povprečna cena v Uniji znašala 593 EUR/kW. Zato je bila ta trditev prav tako vsebinsko netočna in kot taka zavrnjena. Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije še naprej trpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(216)

Po razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da škodo povzročajo ukrepi, saj zvišujejo stroške celic za proizvajalce modulov, ki niso vertikalno integrirani. Vendar, kot je navedeno v oddelku 6.4.1 spodaj, imajo proizvajalci modulov dostop do nizkocenovnih celic iz tretjih držav in niso imeli težav z nezadostnimi količinami takih celic. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(217)

Ta oddelek je osredotočen na interes proizvajalcev modulov v Uniji. Interes proizvajalcev celic v Uniji je obravnavan v oddelku 6 – delni vmesni pregled.

(218)

Znanih je več kot 100 proizvajalcev modulov. Industrijo Unije zastopa združenje EU Pro Sun, ki je vložnik. Združenje EU Pro Sun zastopa 31 proizvajalcev rezin, celic in modulov v Uniji.

(219)

Nadaljnja veljavnost ukrepov bo industriji Unije omogočila, da ohrani povečan tržni delež v Uniji in si opomore od znatne škode. Kot je navedeno v uvodni izjavi 137, se je tržni delež industrije Unije v Uniji povečal s 25 % leta 2012 na 35 % v OPP. Kot je bilo ugotovljeno v oddelku 4.6, se bodo kitajski moduli glede na svoje prodajne cene tretjim državam in velike neizkoriščene zmogljivosti v LRK v primeru izteka ukrepov v Unijo uvažali po cenah, ki so nižje od minimalne uvozne cene, in v bistveno večjih količinah. Zato bi nadaljnja veljavnost ukrepov industrijo Unije ščitila pred intenzivnim in nepoštenim pritiskom na cene, ki bi se sicer izvajal s kitajskim uvozom.

(220)

Če se ukrepi ne bi podaljšali, bi lahko bile velike naložbe v raziskave in razvoj ter v osnovna sredstva, ki so jih izvedli proizvajalci modulov v Uniji, odveč, saj jih ni mogoče enostavno prenesti v produktivno uporabo v drugih sektorjih. V primeru stečaja proizvajalcev modulov v Uniji bo delo izgubila večina od 6 300 ljudi, ki so vključeni v proizvodnjo modulov. Velik del te delovne sile je visoko usposobljen. Nasprotno pa bo nadaljnja veljavnost ukrepov industriji Unije zagotovila več časa, da popolnoma okreva od učinkov preteklega dampinga.

(221)

Po razkritju je ena stran pozvala Komisijo, naj opredeli proizvajalce celic in modulov, ki ne podpirajo ukrepov. Komisija je pojasnila, da se ni javila nobena stran, ki bi se štela za del industrije Unije in nasprotovala ukrepom. Ista stran je Komisijo pozvala, naj s seznama 31 družb, ki jih zastopa združenje EU ProSun, črta proizvajalce rezin v Uniji. Komisija je pojasnila, da je EU ProSun zastopal 29 proizvajalcev celic in modulov v Uniji.

(222)

Po razkritju se več strani ni strinjalo, da so bili ukrepi v interesu industrije Unije. Te strani se tudi niso strinjale, da so kitajski dampinški proizvodi na industrijo Unije izvajali nepošten cenovni pritisk. Trdili so tudi, da je bil cilj Komisije ohraniti tržni delež industrije Unije in zaščititi majhen del solarne industrije na račun celotne solarne vrednostne verige.

(223)

Komisija je opozorila, da je v skladu osnovno uredbo cilj trgovinskih ukrepov zaščititi industrijo Unije pred materialno škodo zaradi dampinga, če je to v interesu Unije. V tem pregledu zaradi izteka ukrepa je Komisija ugotovila verjetnost dampinga in nadaljnje škode, če bi ukrepi prenehali veljati. Komisija je tudi ugotovila, da se je trg Unije za solarne module skrčil iz več razlogov, ki niso povezani z uvedbo ukrepov, kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 270. Zato je ključni kazalnik učinkovitosti ukrepov povečanje tržnega deleža industrije Unije.

(224)

Komisija je zato sklenila, da je nadaljnja veljavnost ukrepov v zvezi z moduli nedvomno v interesu industrije Unije.

(225)

Družbe, ki so višje in nižje v prodajni verigi, so v znatnem številu vsaka zase ali prek svojih združenj pozvale k ukinitvi ukrepov, pri čemer so se sklicevale na interes Unije. Trdile so, da imajo ukrepi nepredvidene negativne posledice za veliko večino delovnih mest v evropskem solarnem sektorju. Navedle so, da ukrepi povzročajo povišanje cen solarnih naprav, kar zavira povpraševanje in ima negativne posledice za zaposlovanje nižje in višje v prodajni verigi. Poleg tega naj bi to negativno vplivalo tudi na širše strateške cilje v zvezi s podnebnimi spremembami in spodbujanjem obnovljivih virov energije. Poudarile so tudi spremembo okoliščin od sprejetja dokončnih ukrepov decembra 2013, zlasti prehod od shem podpore po fiksnih cenah (npr. zagotovljene odkupne cene in premije) k javnim razpisom, doseganje paritete omrežja s sončno energijo, ustvarjeno v nekaterih regijah Unije ali za nekatere skupine strank, in ratifikacijo Pariškega sporazuma k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja oktobra 2016 s strani Unije za omejitev podnebnih sprememb. Nazadnje, nekatere strani so tudi trdile, da v Uniji ni zadostne proizvodnje modulov, da bi se pokrilo povpraševanje v Uniji, da so ukrepi postali neučinkoviti zaradi povečanja izvoza iz tretjih držav in da so ukrepi prinesli ugodnosti predvsem izvoznikom v tretjih državah.

(226)

Javila sta se dva nepovezana uvoznika modulov, ki sta predložila odgovore na vprašalnik, ki so bili pozneje preverjeni, kot je navedeno v uvodni izjavi 28. Ta nepovezana uvoznika sta poslala tudi več dodatnih stališč, v katerih sta navedla svoje mnenje o tem, zakaj bi bilo treba ukiniti ukrepe. Uvozniki solarnih panelov poslujejo z majhno dobičkonosnostjo. Predložila sta tudi seznam drugih uvoznikov in trgovcev na debelo, ki so od uvedbe registracije za kitajske solarne module marca 2013 šli v stečaj ali znatno zmanjšali zaposlovanje. Nekatere od teh družb, kot je na primer Gehrlicher, so kot glavni razlog za svojo plačilno nesposobnost navedle uvedbo ukrepov za kitajske solarne module. Nepovezani uvozniki trdijo, da ukrepi zvišujejo ceno sončne energije in zmanjšujejo povpraševanje.

(227)

Nepovezani uvozniki so navedli tudi, da zaveza glede minimalne uvozne cene njih in druge družbe nižje v prodajni verigi, ki delujejo na mednarodnih trgih, kot so družbe, ki izvajajo dobavo, inženirske in gradbene storitve, postavlja v neugoden položaj, saj omejuje njihovo zmožnost kupovanja modulov od vodilnih kitajskih proizvajalcev prvega reda. Zaveza ne dopušča vzporedne prodaje izdelka v preiskavi v Uniji in zunaj nje. Zato kitajski izvozniki ne morejo dobavljati modulov nepovezanim uvoznikom, ki delujejo tudi na trgih zunaj Unije (npr. v Švici ali ZDA), če so vključeni v portfelj prodaje na debelo nepovezanih uvoznikov v Uniji. To naj bi bila znatna ovira za sodelovanje teh družb kot prodajalcev na debelo in razvijalcev projektov na vse večjem svetovnem fotonapetostnem trgu.

(228)

Nepovezani uvozniki so nadalje trdili, da ukrepi v sedanji obliki ustvarjajo znatno dodatno poslovno tveganje in upravno breme. Po njihovem mnenju se zaradi dodatnih upravnih ukrepov, kot so potrdilo, ki ga izda kitajska gospodarska zbornica za izvoz in uvoz strojev in elektronskih izdelkov („CCCME“), in pregledi, ki jih izvajajo carinski organi Unije, celotno obdobje od naročila do dobave podaljša s 7 na 11 tednov.

(229)

Komisija je ugotovila, da je tržni delež kitajskih modulov na trgu Unije celo po uvedbi ukrepov ostal razmeroma velik. Čeprav se je tržni delež kitajskih modulov v Uniji zmanjšal s 66 % leta 2012, je v OPP z 41 % še vedno ostal na visoki ravni. Kitajska je torej ostala največji prodajalec modulov v Uniji, in sicer pred industrijo Unije, ki je imela v OPP 35-odstotni tržni delež. Poleg tega so lahko neodvisni uvozniki dobavljali solarne module iz tretjih držav. Sodelujoči uvozniki so kitajske module vsaj nekoliko nadomestili z moduli iz tretjih držav. Sodelujoči uvozniki, ki so delovali kot prodajalci na debelo in sistemski integratorji (55), so prodajali tudi module industrije Unije, zato so imeli ugodnosti od povečanja tržnega deleža uvoza iz preostalega sveta in od povečanja tržnega deleža industrije Unije. Zato je treba slabše rezultate sodelujočih uvoznikov delno pripisati zmanjševanju povpraševanja Unije, ki je sledilo ciklu vzponov in padcev, skozi katerega je šla solarna industrija Unije, kot je podrobneje pojasnjeno v oddelku 5.3.2 spodaj.

(230)

Prepoved vzporedne prodaje je bila uvedena, da bi se izognili kompenzacijskim dogovorom, ki bi lahko ogrozili zavezo. Dodatni upravni ukrepi za kitajski uvoz so bili uvedeni, da bi se izboljšalo spremljanje ukrepov in preprečila kakršna koli oblika izogibanja, ki bi lahko ogrozila zavezo.

(231)

Po razkritju je več strani trdilo, da je Komisija zanemarila interes uvoznikov. Po njihovem mnenju so ukrepi povišali cene, po katerih je bilo mogoče kupiti solarne izdelke. Uvozniki so zato trpeli škodo zaradi zmanjšanega povpraševanja.

(232)

Komisija je ugotovila, da je bil glavni cilj ukrepov ponovna vzpostavitev neškodljive cene za izdelek, za katerega je bilo ugotovljeno, da je dampinški. To seveda povzroča določeno povečanje cene dampinškega proizvoda. Kitajski dampinški izdelki so imeli pred uvedbo ukrepov zelo velik tržni delež v Uniji. Po uvedbi ukrepov se je njihov tržni delež zmanjšal. Toda, kot je bilo podrobno obrazloženo v oddelku 5.3, je Komisija ugotovila, da je imelo to zvišanje cen zaradi ponovne vzpostavitve ravni neškodljive cene le omejen učinek na skupno povpraševanje Unije. Zato je Komisija sklenila, da je zmanjšanje povpraševanja, ki je bilo posledica ukrepov, nepovezane uvoznike le malo prizadelo.

(233)

Več kot 140 družb nižje v prodajni verigi se je prijavilo kot zainteresirane strani. Družbe nižje v prodajni verigi so monterji solarnih panelov, družbe, ki izvajajo dobavo, inženirske in gradbene storitve, družbe, ki zagotavljajo obratovanje in vzdrževanje, ter družbe, ki se ukvarjajo s financiranjem projektov. Medtem ko se je večina družb samo prijavila kot zainteresirane strani brez nadaljnjega delovanja, je približno 30 družb predložilo bolj utemeljena stališča v zvezi z nasprotovanjem ukrepom. Družbe, ki izvajajo dobavo, inženirske in gradbene storitve, so predložile izpolnjen vprašalnik. Poleg tega je več kot 400 družb nižje v prodajni verigi iz vseh držav članic podpisalo odprto pismo, v katerem so pozvale k ukinitvi ukrepov.

(234)

Več kot 30 vseevropskih in nacionalnih združenj, ki zastopajo družbe na področju solarne energije, je poslalo dopise, v katerih so nasprotovala ukrepom. Med njimi je bilo Evropsko združenje elektroinštalaterskih podjetij (European Association of Electrical Contractors – AIE), ki je trdilo, da zastopa interese monterjev Unije na evropski ravni. Najdejavnejši združenji sta bili SPE in SAFE. SAFE je priložnostno združenje 50 nemških družb, SPE pa trdi, da je najbolj reprezentativno združenje industrije sončne energije v Evropi z več kot 100 evropskimi člani, med katerimi jih več kot 80 podpira stališče v zvezi z ukinitvijo ukrepov za solarne module in celice.

(235)

Združenje EU Pro Sun je navedlo, da je več večjih nacionalnih združenj na področju sončne energije ostalo neopredeljenih glede ukrepov, čeprav so nekatera med njimi člani SPE. To zlasti velja za Bundesverband Solarwirtschaft (BSW) iz Nemčije (največje evropsko združenje na področju sončne energije), Photovoltaic Association (BPVA) iz Združenega kraljestva, Syndicat des Energies Renouvenables (SER) iz Francije in ANIE Rinnovabili (oddelek združenja Confindustria za energijo iz obnovljivih virov) iz Italije. Poleg tega je združenje EU Pro Sun trdilo tudi, da ima podporo 150 evropskih monterjev. Vendar ni noben monter odkrito izrazil podpore ukrepom. Evropska konfederacija sindikatov in sindikat evropskih industrijskih delavcev IndustriALL sta poslala skupen dopis v podporo ukrepom. Nemško združenje odjemalcev energije (Bund der Energieverbraucher) je poslalo dopis v podporo ukrepom na ravni, ki izraža prihranke stroškov zaradi tehnološkega razvoja.

(236)

Po razkritju je združenje EU ProSun izpodbijalo trditev, da noben monter ni odkrito izrazil podpore ukrepom. Združenje EU Pro Sun je opozorilo na dopis 150 monterjev, ki podpirajo ukrepe, in dopis, ki sta ga podpisala dva člana Fachpartnerbeirat der Solar World AG; oba dopisa sta bila poslana oktobra 2016. Komisija je ugotovila, da je 150 monterjev zaprosilo za anonimnost, zato še vedno meni, da niso odkrito izrazili podpore ukrepom. Komisija je tudi ugotovila, da je Fachpartnerbeirat der Solar World AG trdil, da zastopa več kot 800 monterjev, vendar imena teh monterjev niso bila predložena. Vendar je Komisija potrdila, da sta dva monterja, ki sta podpisala odprto pismo monterjev v imenu Fachpartnerbeirat der Solar World AG, odkrito podprla ukrepe.

(237)

Strani, ki so nasprotovale ukrepom na podlagi interesa Unije, so trdile, da družbe nižje v prodajni verigi zagotavljajo več kot 80 % zaposlovanja in dodane vrednosti v evropski solarni vrednostni verigi. Poudarile so, da ustvarijo mnogo večje število delovnih mest kot proizvajalci celic in modulov v Uniji. SPE je predstavilo poročilo, ki ga je pripravila družba Ernst & Young in v katerem je navedeno, da je v sektorju nižje v prodajni verigi zaposlenih več kot 110 000 ljudi. Vendar v poročilu ni bila pojasnjena metodologija za izračun tega velikega števila zaposlenih. Druga stran je navedla, da je v sektorju nižje v prodajni verigi zaposlenih približno 65 000 ljudi, če se predpostavlja, da gre za približno 7 EPDČ/MW/leto. Vendar tudi ta stran ni utemeljila svojih predpostavk.

(238)

Komisija je na podlagi analize nekaterih reprezentativnih projektov na področju talnih, komercialnih in stanovanjskih naprav ugotovila, da število delovnih mest v sektorju nižje v prodajni verigi ne presega 50 000 ljudi. Ta številka temelji na predpostavki, da je za celotno namestitev (celotna namestitev vključuje razvoj projekta in komunalno opremljanje zemljišča, distribucijo, logistiko, dejansko montažo ter splošne stroške za vse te dejavnosti) potrebnega povprečno 5,2 EPDČ/MW/leto (56), za obratovanje in vzdrževanje pa približno 0,08 EPDČ/MW/leto. Kljub temu je glede na to, da proizvodnja celic in modulov zagotavlja približno 8 000 delovnih mest, trditev, da sektor nižje v prodajni verigi ustvarja znatno večjo zaposlenost kot proizvodnja celic in modulov, pravilna.

(239)

V preiskavi Komisije je bilo ugotovljeno tudi, da večina delovnih mest v solarnem sektorju nižje v prodajni verigi vključuje montažo modulov na stanovanjske in komercialne strehe ter njihovo namestitev na tla. Ta delovna mesta običajno ne zahtevajo znatnih naložb v osnovna sredstva posebej za montažo solarnih naprav – številna orodja in stroji, kot so žerjavi, bagri, vrtalniki itd., se lahko uporabijo tudi za druga gradbena dela. Nekateri monterji so sicer osredotočeni izključno na solarni sektor in lahko izvajajo naloge z zelo veliko dodano vrednostjo, številni pa opravljajo tudi druga dela v gradbeništvu in energetiki ali se lahko preprosto preusmerijo v ta sektorja, ne da bi to zelo vplivalo na njihov prihodek. Ena zainteresirana stran je navedla, da v zadnjem času številni monterji prehajajo v gradbeništvo, ker so v Nemčiji marže v sektorju montaže solarnih naprav nizke, marže v gradbeništvu pa vse višje. Preživetje ali gospodarski položaj številnih monterjev zato ni odvisen samo od solarnega sektorja.

(240)

Enako delno velja za večino družb, ki izvajajo dobavo, inženirske in gradbene storitve, ki so se javile v preiskavi. Večina jih je prav tako vključena v razvoj drugih obnovljivih virov energije ali so velika gradbena podjetja, ki razvijajo projekte v splošnem gradbeništvu. Učinek ukrepov na prihodek in zaposlovanje družb nižje v prodajni verigi je odvisen od učinka ukrepov na povpraševanje, kar je obravnavano v oddelku 5.3 v nadaljevanju.

(241)

Po razkritju je več strani izpodbijalo pomislek Komisije, da poročilo E&Y ni pojasnilo metodologije za svoj izračun zaposlenosti nižje v prodajni verigi solarnega sektorja. Združenje Solar Power Europe je zagotovilo nekaj dodatnih informacij o metodologiji. Tudi po predložitvi dodatnih informacij je Komisija menila, da metodologija ostaja nejasna; zlasti niti v poročilu niti v dodatnih informacijah ni navedeno, koliko ljudi je bilo pri namestitvi reprezentativnega solarnega projekta zaposlenih v posameznem ključnem segmentu.

(242)

Po razkritju je več strani trdilo, da je Komisija podcenila število delovnih mest v sektorju v Uniji nižje v prodajni verigi. Te strani so predložile dodatna poročila, po katerih je število delovnih mest v Uniji v letu 2014 glede na podatke iz „Eurobserverja“ ocenjeno na 120 250 (57), v Nemčiji v letu 2015 pa glede na GWS/DIW/DLR na 31 600 (58).

(243)

Komisija je ugotovila, da je poročilo GWS/DIW/DLR zajemalo skupno število zaposlenih v celotni solarni vrednostni verigi. Zaradi tega število 31 600 delovnih mest iz zadevnega poročila vključuje tudi sektor višje v prodajni verigi ter proizvodnjo celic in modulov. Nemški sektor višje v prodajni verigi po ocenah zaposluje več tisoč ljudi – že sama družba Wacker je trdila, da zagotavlja približno 3 000 delovnih mest. Proizvajalci solarne proizvodne opreme in ostale tovarniške opreme so prav tako trdili, da zaposlujejo nekaj tisoč ljudi. Prodaja v Uniji je le deloma vplivala na ta delovna mesta, saj družbe višje v prodajni verigi večino svoje proizvodnje izvažajo izven Unije.

(244)

Poleg tega je bilo po poročanjih okrog 10 000 ljudi zaposlenih v dejavnostih zagotavljanja obratovanja in vzdrževanja. Poročilo ne vsebuje nobene opredelitve dejavnosti zagotavljanja obratovanja in vzdrževanja. Komisija je domnevala, da se dejavnosti zagotavljanja obratovanja in vzdrževanja nanašajo na vse dejavnosti, ki so potrebne za zagotovitev nemotenega obratovanja obstoječih solarnih naprav, kot so čiščenje panelov, popravila, vodenje odpremnih središč itd. Ta delovna mesta se štejejo na podlagi obstoječe, kumulativne solarne zmogljivosti, ki v Nemčiji znaša blizu 40 GW (59). Zato na že obstoječih 10 000 delovnih mest v dejavnostih zagotavljanja obratovanja in vzdrževanja ukrepi, ki naj bi se uvedli, lahko vplivajo le do te mere, da preprečijo zamenjavo starih naprav. Vendar bi bila glede na povprečno življenjsko dobo dvajsetih let in razmeroma nedavno namestitev naprav večina teh delovnih mest prizadetih le, če bi ukrepi ostali v veljavi za daljše obdobje, kot je predlagano v tej uredbi. Zato je zaposlenih v sektorju nižje v prodajni verigi v Nemčiji, na katere bi lahko vplivali ukrepi, bistveno manj kot 31 600.

(245)

V poročilu Eurobserverja se prav tako ne razlikuje med delovnimi mesti višje in nižje v prodajni verigi ter delovnimi mesti v proizvodnji. Poleg tega so podatki o zaposlenosti v solarnem sektorju v Nemčiji, navedeni v tem poročilu, enaki kot podatki raziskave GWS, DIW, DLR za leto 2014. Zato je Komisija menila, da bi bilo zaposlenih v sektorju nižje v prodajni verigi v Uniji, na katere bi domnevno lahko vplivali ukrepi, precej manj kot 120 250.

(246)

Po razkritju se več strani ni strinjalo z ugotovitvijo Komisije, da je lažje preusmeriti delovno mesto z montaže modulov v splošni gradbeni sektor kot s proizvodnje modulov v druge sektorje. Vendar nobena stran ni predložila natančnih podatkov, kolikšen delež delovnih mest pri montaži panelov izvajajo splošna gradbena podjetja (tj. zemeljska dela in priprava okolice za talne naprave ter okrepitev konstrukcije strehe za strešne naprave).

(247)

Komisija se je že strinjala, da je v sektorju nižje v prodajni verigi zaposlenih znatno večje število ljudi kot pri proizvodnji modulov. Prav tako je opazila, da so za številna delovna mesta v sektorju nižje v prodajni verigi potrebna posebna znanja in spretnosti, zaradi katerih jih je težje preusmeriti v druge sektorje. Vendar pa je ugotovila tudi, da je učinek ukrepov na povpraševanje ključni dejavnik, ki vpliva na delovna mesta v industriji nižje v prodajni verigi. Absolutno število zaposlenih in vprašanja, ali jih je težko preusmeriti v druge sektorje ali ne, v tem pogledu postajajo nerelevantni. Kot je izčrpno obravnavano v oddelku 5.3, je Komisija ugotovila, da so imeli ukrepi le omejen učinek na povpraševanje po solarnih modulih in posledično tudi omejen učinek na zaposlenost nižje v prodajni verigi.

(248)

Gospodarski subjekti, ki so višje v prodajni verigi, proizvajajo surovine, kot so polisilicij in rezine, opremo za proizvodnjo celic in modulov ter razpoložljivo količino sestavnih delov sistema, kot so pretvorniki, naprave za shranjevanje električne energije, stojala itd. Po eni strani družba Solar World, ki je tudi največji proizvajalec rezin v Uniji, podpira ukrepe. Poleg tega se je v podporo ukrepom javil še en proizvajalec rezin v Uniji. Po drugi strani pa je osem drugih družb v Uniji višje v prodajni verigi, ki so se javile, nasprotovalo ukrepom. Vendar se je večina teh gospodarskih subjektov, ki so višje v prodajni verigi, javila v poznejši fazi ali ni predložila izpolnjenega vprašalnika. Samo proizvajalec polisilicija Wacker Chemie AG („Wacker“) je predložil izpolnjen vprašalnik, ki je bil preverjen, kot je navedeno v uvodni izjavi 28 zgoraj.

(249)

Gospodarski subjekti višje v prodajni verigi, ki so zahtevali ukinitev ukrepov, so ponovili trditev, da ukrepi zmanjšujejo povpraševanje zaradi višjih cen, kar negativno vpliva na celotno vrednostno verigo v solarni industriji. Več družb je trdilo, da imajo zaradi zmanjšanega povpraševanja manj prihodkov od prodaje, manjše dobičke, manj delovnih mest in nezadostna sredstva za vlaganje v raziskave in razvoj. Vendar njihovega položaja ni bilo mogoče preveriti, ker so pozno poslale stališča in niso izpolnile vprašalnika. Komisija je ocenila, da lahko industrija višje v prodajni verigi zaposluje več tisoč ljudi.

(250)

Preverjeni proizvajalec polisilicija zagotavlja v Uniji več kot 2 000 neposrednih delovnih mest in približno 1 000 posrednih delovnih mest. Ima tudi velika neposredna razpoložljiva sredstva za raziskave in razvoj na področju proizvodnje surovin za solarno industrijo v višini več kot 17 milijonov EUR. Čeprav so njegovi prihodki od prodaje in zaposlovanje v obdobju preiskave ostali stabilni, je močno nasprotoval ukrepom, pri čemer je trdil, da negativno vplivajo na trgovinske odnose z LRK. Ta je daleč največji proizvajalec solarnih rezin in celic, zato so prihodki od prodaje in več tisoč delovnih mest proizvajalca polisilicija odvisni od neomejenega dostopa do kitajskega trga, ki se zmanjšuje. Wacker in več drugih strani je trdilo, da ukrepi z varovanjem neučinkovite industrije proizvodnje solarnih celic in modulov povzročajo resno škodo industrijam, v katerih ima Evropa še vedno konkurenčno prednost.

(251)

Združenje nemških proizvajalcev opreme („VDMA“) je poslalo dopis, v katerem je zahtevalo, da se pregleda stopnja minimalne uvozne cene, pri čemer se je sklicevalo na dejstvo, da se proizvodni stroški v solarnem sektorju nenehno znižujejo. Združenje VDMA je navedlo, da proizvajalci solarnih celic in modulov sledijo pretekli 21-odstotni solarni krivulji učenja. Trdilo je tudi, da so nemški proizvajalci fotonapetostne opreme ključni za tako znižanje stroškov. Ocenjuje se, da proizvajalci opreme zaposlujejo več tisoč ljudi in pomembno prispevajo k raziskavam in razvoju v solarnem sektorju.

(252)

Več strani je trdilo, da Komisija interesa gospodarskih subjektov višje v prodajni verigi ni pravilno uravnotežila z interesom industrije Unije. Komisija je ponovno poudarila, da je samo en gospodarski subjekt višje v prodajni verigi – Wacker – poslal popoln odgovor na vprašalnik in ga je bilo mogoče preveriti. Interesi te družbe so bili upoštevani pri analizi iz uvodne izjave 250. Več drugih gospodarskih subjektov višje v prodajni verigi se je javilo šele v zelo pozni fazi in s kratkimi stališči. Komisija ni mogla ustrezno preveriti učinka ukrepov na druge gospodarske subjekte višje v prodajni verigi. V vsakem primeru je Komisija ugotovila, da so ukrepi imeli le omejen učinek na povpraševanje po solarnih modulih in posledično tudi na prodajo v Uniji in dobičkonosnost drugih gospodarskih subjektov višje v prodajni verigi.

(253)

Komisija je priznala osnovno predpostavko nepovezanih uvoznikov ter industrije višje in nižje v prodajni verigi, da lahko iztek ukrepov koristi prihodkom od prodaje in številu delovnih mest v teh industrijskih panogah. Zato je mogoče skleniti, da podaljšanje ukrepov ni v njihovem interesu. Vendar je Komisija ugotovila tudi, da sta bila v večini stališč, ki so jih predložile družbe, ki so nasprotovale ukrepom, učinek ukrepov ter verjeten učinek njihove ukinitve na te gospodarske subjekte in nove obrate v Uniji znatno precenjena, kot je podrobno analizirano v oddelku 5.3 spodaj. V zvezi z domnevnim upravnim bremenom, ki izhaja iz zaveze, bi se lahko začel vmesni pregled glede oblike ukrepov, da bi se bolje zaščitili interesi nepovezanih uvoznikov in gospodarskih subjektov nižje v prodajni verigi.

(254)

Nekatere strani so trdile, da Komisija ni upoštevala interesa potrošnikov. Komisija je menila, da se njihov interes po nižjih cenah prekriva z interesi uporabnikov nižje v prodajni verigi, ki so ocenjeni v oddelku 5.2.3. Komisija zato ni izvedla ločene analize za potrošnike.

(255)

Po razkritju je združenje SAFE predložilo podrobnejše stališče z analizo učinka ukrepov na nemške potrošnike električne energije. V študiji združenja SAFE je bilo ugotovljeno, da bi odprava ukrepov nemškim potrošnikom električne energije prihranila približno 570 milijonov EUR na leto, pod predpostavko, da bi bilo module mogoče kupiti po 0,40 do 0,45/W in da bi bil izpolnjen letni cilj 2 500 MW. Poleg tega je družba Wacker trdila, da bi ukinitev ukrepov potrošnikom lahko prihranila 1 milijardo EUR letno. Ta številka je bila izračunana s primerjavo razlike med minimalno uvozno ceno in predpostavljeno ceno solarnih modulov v višini 0,42 EUR/W v preteklosti ter pričakovano ceno v višini 0,32 EUR/W v letu 2017.

(256)

Komisija je ugotovila, da zgornja izračuna temeljita na preveč poenostavljenih predpostavkah. Prvič, za minimalno uvozno ceno je bil določen mehanizem prilagoditve. Zato v večini obravnavanega obdobja med minimalno uvozno ceno in povprečno svetovno nabavno ceno modulov ni bilo velike razlike. Večja vrzel med tema cenama se je pojavila šele v letu 2016. Ta vrzel se je vsaj delno skrčila z najnovejšo prilagoditvijo minimalne uvozne cene, ki je začela veljati v začetku leta 2017. Komisija namerava začeti vmesni pregled o obliki in ravni minimalne uvozne cene z namenom preprečiti preveliko razliko med minimalno uvozno ceno in svetovno nabavno ceno modulov v prihodnosti ter dodatno zmanjšati vpliv ukrepov na potrošnike. Opozoriti je treba, da v okviru sedanjega pregleda zaradi izteka ukrepa ni mogoče spremeniti ravni ukrepov, saj je za to potreben vmesni pregled.

(257)

Drugič, cene, ki so jih strani uporabile pri svojih izračunih, se nanašajo na multisilikonske module nižjega kakovostnega razreda. Po drugi strani pa je velik del modulov, prodanih v Uniji, multsilikonskih in monosilikonskih modulov z visokim izkoristkom. Njihove cene so precej višje, zato je bila razlika med minimalno uvozno ceno, ki se brez razlikovanja uporablja za vse module, in dejansko nakupno ceno, še manjša.

(258)

Zato je Komisija menila, da so imeli ukrepi le zelo omejen vpliv na finančno stanje potrošnikov in uporabo sončne energije.

(259)

Več strani je tudi trdilo, da so minimalne uvozne cene zvišale cene modulov in so tako odgovorne za neuspeh pri doseganju letnih ciljev uporabe sončne energije v Nemčiji. Komisije ta povezava posledice z enim samim vzrokom ni prepričala. Vrzel med minimalno uvozno ceno in povprečno prodajno ceno je bila manjša, kot so predvidevale strani, in ukrepi niso znatno vplivali na povpraševanje. Zato je Komisija tudi ugotovila, da minimalna uvozna cena ni pomembno vplivala na nedoseganje ciljev v zvezi z uporabo sončne energije.

(260)

Praktično vse strani, ki so se javile in nasprotovale ukrepom, so trdile, da ti povečujejo ceno novih solarnih naprav in zmanjšujejo povpraševanje po solarnih modulih, zaradi česar je ustvarjena sončna energija dražja za stranke. Čeprav so nekatere priznale, da je upad solarnih naprav v Uniji tudi posledica sprememb in – v nekaterih državah – prekinitve ali ukinitve shem podpore, so menile, da ukrepi povzročajo umetno visoke cene in še bolj upočasnjujejo uporabo solarnih sistemov. Trdile so, da nedavne spremembe politike, kot je uvedba konkurenčnih razpisnih postopkov za nove solarne naprave, povečujejo škodo, ki so jo zaradi vzpostavljenih ukrepov povzročile visoke cene modulov. Po njihovem mnenju bi ukinitev ukrepov omogočila znižanje stroškov za sončno energijo v Uniji, kar bi koristilo končnim potrošnikom, pospešilo povpraševanje po solarnih panelih in na splošno znižalo stroške zagotavljanja čiste energije.

(261)

Komisija je na trgu sončne energije Unije opredelila tri segmente:

(262)

Komisija je menila, da so v OPP in predhodnih letih na povpraševanje v vseh treh segmentih vplivale sheme podpore, kot je navedeno v oddelku 5.3.2 spodaj. Menila je tudi, da so se ob koncu OPP in v letu 2016 zgodile pomembne spremembe in da so na povpraševanje v vseh treh segmentih vse bolj vplivale ločene sile. Na povpraševanje po velikih omrežnih solarnih parkih vse bolj vplivajo javni razpisi, kot je navedeno v oddelku 5.3.3, v zelo majhnem obsegu pa verjetno tudi pariteta omrežja. Na povpraševanje po komercialnih in stanovanjskih napravah vse bolj vpliva doseganje maloprodajne paritete omrežja z davki in brez njih, kot je navedeno v oddelku 5.3.4.

(263)

Nasprotniki ukrepov so trdili, da solarni izdelki zaradi minimalne uvozne cene niso mogli slediti stroškovni krivulji učenja, medtem ko se je stopnja državne pomoči prilagodila tej krivulji učenja. To neskladje med vse manjšo državno pomočjo in stagnirajočimi cenami je po njihovem mnenju povzročilo zmanjšanje povpraševanja po solarnih panelih v Uniji. Menili so, da se niso uresničila pričakovanja Komisije, izražena v prvotni uredbi, da se bodo sheme podpore sčasoma prilagajale v skladu z razvojem cen projektov (60). Vse družbe višje in nižje v prodajni verigi zato trpijo resne posledice krčenja trga Unije. Navedli so, da je ta ugotovitev med drugim priznana v študiji nemškega ministrstva za gospodarstvo in energijo („BMWi“) (61).

(264)

Te strani so trdile, da je minimalna uvozna cena od leta 2013 ostala razmeroma stabilna, medtem ko je krivulja učenja, ki ji je še naprej sledila solarna industrija, dosegla 21 % (62). Taka krivulja učenja pomeni, da se stroški proizvodnje z vsako podvojitvijo skupne nameščene solarne zmogljivosti znižajo za 21 %. Skupna svetovna solarna zmogljivost je leta 2013 znašala približno 130 GW, konec leta 2016 pa naj bi dosegla 290 GW. To pomeni, da se je do zdaj podvojila in da so se predvideni stroški proizvodnje znižali za 21 %. Navedle so, da je bila minimalna uvozna cena po navedbah PVInsights in drugih virov leta 2016 v določenem trenutku za 30 % višja od svetovne pogodbene prodajne cene. To po njihovem mnenju pomeni, da so bili evropski potrošniki dejansko izločeni iz ugodnosti svetovnega znižanja stroškov proizvodnje.

(265)

Komisija je glede na navedene trditve priznala, da solarna industrija sledi strmi krivulji učenja in da so se stroški proizvodnje zniževali. Zato je bil za zavezo/minimalno uvozno ceno določen mehanizem prilagoditve, ki je temeljil na cenah, ki jih je ponudila ena od agencij za zagotavljanje tržnih informacij, tj. Bloomberg. Cene na konkurenčnem trgu naj bi odražale zniževanje stroškov proizvodnje. Vendar se je indeks gibanja cen, ki ga je uporabljala Komisija, zelo malo spremenil. S tem se postavlja vprašanje, ki ga Komisija v tej preiskavi ni analizirala, in sicer, ali Bloombergov indeks še vedno ustrezno odraža gibanje cen na svetovnem trgu. Ker je to pregled zaradi izteka ukrepov, s katerim se ne more spremeniti stopnja ali oblika ukrepov, ni bilo potrebe po nadaljnji proučitvi tega vprašanja.

(266)

Če zainteresirane strani menijo, da obstaja boljši način za izražanje krivulje učenja solarne industrije in posledičnega gibanja cen na svetovnem trgu v stopnji ukrepov, se lahko na njihovo zahtevo izvede vmesni pregled. Analiza zgoraj navedene študije BMWi, ki jo je opravila Komisija, je pokazala, da je bil glavni razlog za nedoseganje cilja 2 500 MW novih naprav v Nemčiji leta 2014 stalno zniževanje stopnje nadomestila skupaj s stagniranjem cen naprav. Študija je pokazala tudi, da cene na trgu sončne energije niso nujno izražale stroškov proizvodnje, temveč so nanje vplivale znatne presežne zmogljivosti na svetovni ravni. Komisija je ugotovila, da veleprodajne cene na področju sončne energije niso stagnirale le v Uniji, temveč po vsem svetu. Dejansko so se svetovne cene solarnih modulov, izražene v eurih, v drugi polovici leta 2014 celo povišale, kot je poročalo več agencij za zagotavljanje tržnih informacij, kot sta PV Insights (63) in BNEF (64).

(267)

Komisija je nadalje ugotovila, da so bile sheme podpore v nekaterih državah članicah v letih pred uvedbo ukrepov na visoki ravni, ker so bile prilagojene ravni cen Unije in cen iz drugih tretjih držav, kot so Japonska, Tajvan ali Združene države Amerike. Nekatere sheme podpore niso bile zasnovane tako, da bi bile kos množičnemu dotoku modulov s Kitajske po dampinških cenah. Tak dotok je v letih pred uvedbo ukrepov povzročil povečanje povpraševanja za solarne naprave. Te so dosegle vrh leta 2011, ko so bili v nekaterih državah članicah znatno preseženi cilji uporabe solarnih sistemov. V poročilu Komisije iz junija 2015 o napredku na področju energije iz obnovljivih virov je navedeno, da je fotovoltaika (tj. sončna energija) na ravni tehnologije že leta 2013 dosegla ravni uporabe, ki so bile v začetku načrtovane za leto 2020 (65). V nekaterih državah članicah je to povzročilo nepričakovano finančno breme za sheme podpore. Odziv politike je bil znižanje ravni podpore ali celo prekinitev in/ali sprememba sheme podpore. Te spremembe so bile potrebne tudi za že nameščene naprave, pri katerih bi sicer podpora povzročila čezmerna nadomestila za vlagatelje (66).

(268)

Gibanja na trgu sončne energije v Združenem kraljestvu v obdobju 2014–2016 prav tako dokazujejo, da je bila raven shem podpore glavna gonilna sila povpraševanja v Uniji. Dokler so bile na voljo zagotovljene odkupne cene, je trg cvetel, čeprav so bili vzpostavljeni ukrepi trgovinske zaščite. Po ukinitvi zagotovljenih odkupnih cen v začetku leta 2016 pa je obseg novih naprav upadel. To je priznano tudi v svetovnih napovedih Solar Power Europe: Na nedavni razcvet trga sončne energije v Združenem kraljestvu kot zamudniku v Evropi so prav tako vplivale predvsem spodbude za sisteme na ravni omrežja, ki so se končale marca 2016 (67).

(269)

Čeprav agencije za zagotavljanje tržnih informacij v večini svojih poročil kot glavna razloga za stagnacijo povpraševanja Unije po sončni energiji običajno navajajo vse manjše sheme podpore in zakonodajno negotovost, zelo redko omenjajo ukrepe. V svetovnih tržnih napovedih agencije Solar Power Europe so prav tako navedene zmanjšane spodbude in negotovosti glede razvoja trga, pa tudi znižanja shem podpore za obstoječe naprave, da bi preprečili čezmerna nadomestila kot glavni razlog za zmanjšanje na evropskih trgih sončne energije; v zvezi s položajem Nemčije je v svetovnih napovedih Solar Power Europe za leto 2015 na primer navedeno: „Nemčija je kot druga v letu 2014 namestila manj kot 2 GW (1,9 GW), kar je manj od uradnega cilja 2,5 GW. Vodilna država na svetu na področju fotovoltaike [tj. Nemčija] je bila pod pritiskom, naj zniža stroške podpornega sistema in novi predpisi so v dveh letih zmanjšali trg za 75 % (s 7,6 GW na 1,9 GW)“ (68).

(270)

Komisija je ugotovila, da se je med letoma 2010 in 2013 močno povečalo povpraševanje po solarnih napravah, kar je bilo v nekaterih državah članicah posledica neskladja med zagotovoljenimi odkupnimi cenami, določenimi na ravni poštene cene modulov, in splošno ravnjo cen, na katero vpliva nepošten dampinški uvoz kitajskih modulov. Zmanjšanje povpraševanja leta 2013 in v naslednjih letih je bilo neizogibna posledica povpraševanja po napravah v predhodnih letih. Potrošnja/namestitev solarnih modulov se je začela znatno zmanjševati že leta 2012, kar je sovpadlo z znatnim znižanjem zagotovljenih odkupnih cen v navedenem letu v nekaterih državah članicah. Med letom 2014 in OPP se je povpraševanje Unije povečevalo samo v Združenem kraljestvu, ki je bilo v tistem času država članica z najprivlačnejšimi shemami podpore. Zato je Komisija ugotovila, da so bile sheme podpore glavna gonilna sila povpraševanja v OPP in predhodnih letih. Torej je mogoče sklepati, da je nepovezane uvoznike ter industrijo višje in nižje v prodajni verigi znatno prizadel upad potrošnje Unije, ki ni povezan z uvedbo ukrepov.

(271)

V skladu z novimi pravili o državni pomoči (69) morajo do začetka leta 2017 sheme podpore temeljiti na „tržnih mehanizmih“ za vse velike naprave nad 1 MW (70), razen če so sheme podpore odobrene pred začetkom veljavnosti novih pravil. V tem primeru lahko ostanejo nespremenjene do konca obdobja odobritve (71). Tržni mehanizmi so zeleni certifikati in konkurenčni razpisni postopki.

(272)

Konkurenčni razpisni postopki so eden od tržnih mehanizmov, določenih v teh novih pravilih o državni pomoči. V skladu s takim mehanizmom dajo vlade količino zmogljivosti, ki jo želijo namestiti, na dražbo. V skladu s pravili Unije o državni pomoči so konkurenčni razpisni postopki načeloma tehnološko nevtralni, vendar so lahko tudi tehnološko specifični, kadar se to na primer zahteva za zagotovitev potrebne raznolikosti energetskih virov.

(273)

Razvijalci solarnih parkov dajo ponudbo za najnižjo ceno, za katero se dogovorijo, da se bo plačala za energijo, ki jo bodo dovajali v omrežje v življenjski dobi solarnega parka.

(274)

Nasprotniki ukrepov trdijo, da bo imela minimalna uvozna cena v okviru novega cenovno občutljivega sistema konkurenčnih razpisnih postopkov vse večji negativni učinek na uporabo solarnih sistemov, ker zvišuje ceno modulov, ki so njihovi glavni sestavni deli. Po navedbah teh strani lahko javni razpisi za zmogljivosti skupaj z ukinitvijo ukrepov prinesejo znatne prihranke. Cenejši kot so solarni sistemi, bolj so morda vlade pripravljene namestiti solarne naprave, saj se bodo prihranki stroškov neposredno izrazili v končni ceni električne energije. Poleg tega bo znižanje cene solarnih sistemov državam članicam olajšalo doseganje ciljev glede uporabe energije iz obnovljivih virov.

(275)

Te strani so kot primer navedle Nemčijo. Trdile so, da je bilo že izvedenih nekaj poskusnih dražb, ki so avgusta 2016 precej uspešno znižale povprečno ceno na 7,25 centa/kWh. Združenji SPE in SAFE sta predložili analizo, v kateri sta navedli, da bi lahko odprava minimalne uvozne cene povzročila potencialno sistemsko 10-odstotno znižanje cen za omrežne fotonapetostne naprave v Uniji prek javnih razpisov. Negativni učinek ukrepov na rezultat javnih razpisov je priznan tudi v zadnji svetovni tržni napovedi agencije Solar Power Europe (72). Neka druga stran je predpostavljala, da lahko cena sončne energije v Nemčiji glede na trenutni trend zniževanja na svetovnih trgih v primeru odprave ukrepov pade na 5 centov/kWh, vendar ni utemeljila svojih ugotovitev.

(276)

Strani, ki so nasprotovale ukrepom, so navedle, da mora sončna energija v nekaterih jurisdikcijah, zlasti v Združenem kraljestvu, konkurirati drugim oblikam energije iz obnovljivih virov, kot so vetrne elektrarne na kopnem. Ker za vetrno energijo ne veljajo trgovinski ukrepi, ji sončna energija ni mogla konkurirati, zato je bilo prek teh dražb izvedenih zelo malo projektov sončne energije. Nekatere strani so trdile, da je Nemčija razmišljala tudi o uvedbi tehnološko nevtralnih javnih razpisov in da taki nevtralni javni razpisi dodatno poslabšujejo negativne učinke višjih cen, ki jih povzročajo ukrepi, saj sončna energija v javnih razpisih neuspešno konkurira drugim obnovljivim tehnologijam, zlasti vetrni.

(277)

Strani, ki so podprle ukrepe, so navedle, da so bili javni razpisi in splošni cilji namestitve solarnih naprav uvedeni ravno zato, da bi se vladam omogočil nadzor nad ravnjo uporabe solarnih sistemov ter da bi se preprečili cikli vzponov in padcev, do katerih je prišlo v preteklosti.

(278)

Komisija je svojo analizo shem podpore za velike omrežne solarne sisteme omejila na Nemčijo, Francijo in Združeno kraljestvo. To odločitev utemeljuje dejstvo, da so te države v OPP letno zajemale približno 80 % novih solarnih naprav v Uniji. Zato je bilo primerno proučiti gibanja v teh treh državah kot približek za stanje v celotni Uniji.

(279)

Analiza temelji na informacijah, ki so jih predložile zainteresirane strani, informacijah, ki jih je Komisija zbrala med preiskavo, in informacijah, ki so jih države članice predložile Komisiji zaradi nadzora državnih pomoči.

(280)

Nemčija in Francija sta že določili svoje cilje za naslednja tri leta. Francija v obdobju 2017–2019 za sončno energijo načrtuje dva kroga javnih razpisov letno po 500 MW. To skupaj pomeni 1 000 MW novonameščenih solarnih naprav letno. Nemčija v obdobju od leta 2017 do vsaj leta 2020 načrtuje javne razpise za 600 MW sončne energije letno.

(281)

Združeno kraljestvo pa po drugi strani nima tehnološko specifičnih javnih razpisov za sončno energijo. Februarja 2015 se je izvedel javni razpis, ki je obsegal več tehnologij in v katerem so sončni moduli konkurirali drugim tehnologijam za oddajo pogodb na razliko („CFD“). Za zdaj se v Združenem kraljestvu ne načrtujejo novi javni razpisi, ker vlada meni, da lahko vetrna energija, pridobljena na kopnem, in sončna energija, ki se dobavljata v omrežje, konkurirata drugim virom električne energije brez shem podpore.

(282)

Kar zadeva Nemčijo in Francijo, ukrepi ne morejo imeti nobenega učinka na povpraševanje omrežnih sistemov po solarnih modulih, saj ima sončna energija „rezervirane“ javne razpise, zmogljivost pa je določena. Edina razlika je malo višja cena za končne potrošnike, ki morajo z davki ali dajatvami kriti stroške javnega razpisa.

(283)

Kar zadeva Združeno kraljestvo, je analiza drugačna, saj so javni razpisi tehnološko nevtralni in se vsekakor ne načrtujejo novi javni razpisi. Sončna energija na tem trgu konkurira vsem drugim oblikam energije. Vendar ukrepi niso povzročili nekonkurenčnosti sončne energije. Na javnem razpisu februarja 2015 je bilo 18,5 % skupne zmogljivosti v količini 2,1 GW dodeljene sončni energiji. Ta javni razpis kaže, da lahko sončna energija kljub veljavnim ukrepom uspešno konkurira na javnem razpisu, ki ni tehnološko specifičen (73). V najslabšem primeru bi lahko ukrepi nekoliko zmanjšali delež sončne energije v rezultatih javnih razpisov, tj. sončna energija bi lahko dobila večji delež tehnološko nevtralnih javnih razpisov, če ne bi veljali ukrepi. Nazadnje, Komisija je menila, bi v primeru, da bi se odpravili ukrepi in bi se solarni moduli kupovali po dampinških cenah, večtehnološki javni razpisi sončnim modulom zagotovili nepravično prednost pred drugimi obnovljivimi viri energije. Zato ukrepi ne postavljajo sončne energije v slabši konkurenčen položaj, temveč le ponovno ustvarjajo enake konkurenčne pogoje za vse tehnologije.

(284)

Komisija je sklenila, da ni bilo povezave med zniževanjem cen na kWh in povečanim povpraševanjem po sončni energiji. Zlasti Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo niso povečali svojih ciljev uporabe solarnih sistemov, ker so razvijalci projektov na dražbe zmogljivosti dajali nižje ponudbe. Dejansko so države članice javne razpise uvedle predvsem, da bi nadzirale raven uporabe solarnih sistemov. To je potrdilo tudi združenje SPE v svojih svetovnih napovedih za leto 2015: „Podobno se povečuje tudi število eno- in večtehnoloških javnih razpisov v Franciji, Združenem kraljestvu in Nemčiji, da bi se bolje nadziral razvoj fotonapetostnega trga v povezanih segmentih (74).“

(285)

Združenje SPE je trdilo, da je Komisija podala nepopolno in celo netočno sliko njegovega stališča o vplivu ukrepov na javne razpise. Komisija je potrdila, da je združenje SPE v svojem dokumentu Global Market Outlook (Svetovne tržne napovedi) za leto 2016 in več drugih predložitvah trdilo, da je po njegovem mnenju minimalna uvozna cena negativno vplivala na rezultat javnih razpisov. Vendar se Komisija ni strinjala s tem stališčem, kot je podrobno navedeno zgoraj. Hkrati je Komisija ugotovila, da je združenje Solar Power Europe v svojem dokumentu Global Market Outlook 2016–2020 še vedno menilo, da vlade javne razpise lahko uporabijo za nadzor ali celo omejitev uporabe sončne energije: „Politični voditelji dobavljene solarne sisteme pogosto raje vidijo na strehah, kjer izrivajo vse druge tehnologije obnovljivih virov energije in – za razliko od talnih fotonapetostnih elektrarn – ne konkurirajo drugim vrstam uporabe. To zlasti velja za evropske države, kjer so izvedbeni razpisi talne fotonapetostne sisteme včasih celo omejili glede velikosti – v Nemčiji na primer do 10 MW – in tudi glede obsega  (75).“

(286)

Izraz pariteta omrežja pomeni točko v času, ko se s tehnologijo v razvoju proizvede električna energija z enakimi stroški kot s konvencionalnimi tehnologijami. Obstajata dve obliki paritete omrežja. Veleprodajna pariteta omrežja pomeni, da lahko solarni sistem (običajno velik omrežni sistem, povezan s prenosnim/distribucijskim omrežjem) proizvede energijo po izravnanih stroških električne energije (levelised cost of electricity – „LCOE“) (76), ki so nižji od nakupne cene energije na veleprodajnem trgu, kjer tekmujejo vsi glavni (običajno konvencionalni) proizvajalci energije. Na veleprodajni ravni se energija proda zelo velikim industrijskim strankam in javnim službam, ki energijo distribuirajo gospodinjstvom in drugim manjšim končnim uporabnikom. Maloprodajna pariteta omrežja pomeni, da lahko solarni sistem (običajno nameščen na streho uporabnikove stavbe) proizvede energijo po LCOE, ki so nižji od stroška maloprodajne cene električne energije (vključno z vsemi pristojbinami za prenos in distribucijo, pribitkom za javne službe in davki).

(287)

Komisija je najprej analizirala razmere za veleprodajno, nato pa še za maloprodajno pariteto omrežja.

(288)

Veleprodajna pariteta omrežja. Nasprotniki ukrepov so trdili, da bi lahko velike solarne naprave v primeru odprave ukrepov dosegle veleprodajno pariteto omrežja v najbolj sončnih delih Unije, kot je Španija. V skladu s poslovnim načrtom, ki ga je predstavil eden od članov združenja SAFE, bi lahko dosegli LCOE v višini 3,8 centa/kWh v španski regiji Cadiz, če bi kupili module po 0,35 EUR/W. Ta stran je menila, da bi lahko za projekt, ki bi bil dokončan v začetku leta 2017, od kitajskih proizvajalcev prvega reda dobila module po ceni 0,35 EUR/W za posle, ki vključujejo velike količine, in brez dajatev. Trdili so, da s tako nizkimi LCOE sončna energija doseže pariteto omrežja glede na druge konvencionalne vire energije, poleg tega pa je v zelo bližnji prihodnosti ne more premagati noben drug način proizvodnje električne energije. Ta stroškovna prednost jim skupaj z drugimi prednostmi južnoevropskih držav, tj. dobrimi omrežnimi povezavami, stabilnim političnim in gospodarskim okoljem ter močno in likvidno valuto, zagotavlja edinstveno možnost, da zavzamejo vodilno mesto v proizvodnji energije v Evropi. Po navedbah teh strani jim ukrepi to preprečujejo.

(289)

Komisija je ugotovila, da ima španska regija Cadiz eno od najboljših sončnih sevanj v Uniji (največ sončnih ur v letu), kar zagotavlja največjo možno proizvodnjo energije na modul. Ker je sončno sevanje v večini delov Unije mnogo manjše, je treba ugotoviti, kdaj se lahko veleprodajna pariteta omrežja doseže tudi na drugih trgih, čeprav se zdi, da britanska vlada domneva, da se bo to kmalu zgodilo. Komisija je ugotovila tudi, da se veleprodajna cena med različnimi državami članicami močno razlikuje, kar pomeni, da se veleprodajna pariteta omrežja dosega ob različnih cenah, odvisno od zadevne države članice.

(290)

Zato meni, da veleprodajna pariteta omrežja v bližnji prihodnosti širše v Uniji ne bo dosežena, tudi če ukrepi ne bodo veljali.

(291)

Po razkritju se več strani ni strinjalo s sklepom Komisije, da veleprodajna pariteta omrežja v bližnji prihodnosti ne bo dosežena širše v Uniji, tudi če bodo ukrepi nehali veljati. Te strani so opozorile na 6 strani dolgo poročilo inštituta Becquerel, ki je preučil možnosti za veleprodajno pariteto omrežja v enajstih državah članicah. To poročilo so financirale tri strani v preiskavi, ki so nasprotovale ukrepom.

(292)

Komisija je ugotovila, da so glede ravni izravnanih stroškov sončne električne energije in posledično časovnice dosege paritete omrežja s sončno energijo v Evropi drugi viri manj optimistični kot inštitut Becquerel. Podrobno poročilo BNEF (77) tako napoveduje znatno večji razpon izravnalnih stroškov električne energije na ključnih trgih, kot so Francija, Nemčija, Italija in Združeno kraljestvo. Te razlike so prikazane v spodnji tabeli:

(293)

Becquerel je za vse države članice predpostavil naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) v enaki višini, tj. 0,726 EUR/W. BNEF je predpostavil precej višje naložbe v osnovna sredstva in sicer različno glede na državo članico: v Franciji 0,99 EUR/W, v Nemčiji 0,9–0,94 EUR/W, v Italiji 0,76–0,99 EUR/W in v Združenem kraljestvu 0,9–0,94 EUR/W. Razliko je mogoče delno pojasniti z dejstvom, da je Becquerel predvidel cene modulov brez ukrepov. Vendar se zdi malo verjetno, da bi bile naložbe v osnovna sredstva toliko nižje, zlasti glede na to, da so po BNEF naložbe v osnovna sredstva v Uniji v vsakem primeru nižje kot v drugih državah, v katerih ne veljajo ukrepi trgovinske zaščite, na primer v Turčiji (1,04 EUR/W) in Združenih arabskih emiratih (1,14 EUR/W).

(294)

Zato se napovedi Becquerela in BNEF razlikujejo. Nasprotujejo si glede tega, kdaj bo izgradnja omrežne sončne elektrarne dokončno postala cenejša od obratovanja obstoječe elektrarne na fosilna goriva. Za Francijo Becquerel predvideva, da je do tega že prišlo, v Združenem kraljestvu in Nemčiji pa naj bi bilo to doseženo leta 2018 oziroma 2020. BNEF pa predpostavlja, da bo energija iz omrežnih sončnih elektrarn v vseh treh državah članicah dokončno postala cenejša kot iz elektrarn na fosilna goriva šele nekje med letoma 2025 in 2030 (79). Zato bodo po mnenju BNEF omrežne sončne elektrarne v večjem delu Unije v večjem obsegu začele delovati šele po letu 2025 (80).

(295)

Nazadnje je v Becquerelovem poročilu tudi naslednja ugotovitev: „Fotonapetostna električna energija bi lahko postala konkurenčna na več največjih evropskih trgih do leta 2019 in v večini evropskih držav […] v prihajajočem petletnem obdobju“. To pomeni, da naj bi večina držav članic, med drugim tudi Nemčija, po pričakovanjih dosegla pariteto omrežja šele potem, ko naj bi se leta 2019 ukrepi iztekli, tudi v izpodbijanem primeru, da bi se do takrat izkazalo, da so predpostavke in ugotovitve v Becquerelovem poročilu pravilne.

(296)

Združenje SPE je predložilo dve poročili Deutsche Bank (81), ki po njegovem mnenju nasprotujeta mnenju Komisije, da veleprodajna pariteta omrežja v bližnji prihodnosti ne bo dosežena. Komisija je opazila, da sta se poročili dejansko nanašali na maloprodajno namesto na veleprodajno pariteto omrežja, kar potrjuje ne le besedilo, ampak tudi visoka cene izravnalnih stroškov električne energije., s katero se primerjajo izravnalni stroški solarne električne energije. Kot je pojasnjeno v naslednjih uvodnih izjavah, Komisija ni oporekala, da je bila maloprodajna pariteta omrežja v nekaterih delih Unije že dosežena.

(297)

Maloprodajna pariteta omrežja. Nasprotniki ukrepov so navedli tudi, da so strešne solarne naprave tudi brez subvencij že dosegle maloprodajno pariteto omrežja, tj. da so postale ekonomsko uspešne, in sicer v državah članicah, kjer so maloprodajne cene električne energije visoke, kot je na primer Nemčija. Ena od strani je to ponazorila s primerom trgovinskega središča, ki ima veliko površino strehe za namestitev panelov in potrebuje energijo podnevi, ko se izvaja glavna dejavnost. Njegove energetske potrebe torej sovpadajo s časom največje proizvodnje sončne energije. V Nemčiji je cena, ki jo je treba plačati za vsak kWh, trenutno približno 20 centov/kWh, medtem ko LCOE za strešne solarne naprave znašajo približno 10 centov/kWh. Namestitev panelov lahko torej prinese znatne prihranke stroškov električne energije, zlasti strankam, ki veliko energije porabijo podnevi. To ni veljalo pri prvotni preiskavi, ko so bile za ekonomsko uspešno proizvodnjo sončne energije vedno potrebne subvencije. V razmerah, ko subvencije niso več pomembne, na odločitev stranke glede namestitve solarnega sistema vpliva končna cena modulov, to ceno pa trenutno zvišujejo ukrepi.

(298)

Komisija je glede maloprodajne paritete omrežja podrobneje raziskala trg v Nemčiji, ker so strani med preiskavo predložile veliko pripomb v zvezi s tem.

(299)

Ločiti je treba med napravami za lastno porabo in napravami, ki dovajajo električno energijo v omrežje.

(300)

Komisija se je strinjala s stališčem, da je doseganje paritete omrežja za sončno energijo zelo zaželen razvoj, saj prispeva k boju proti podnebnim spremembam in potrošnikom znižuje znesek na računu za električno energijo. Ugotovila je, da bi se z odpravo ukrepov znižala cena solarnih panelov, s čimer bi se povečalo število lokacij, ki lahko dosežejo maloprodajno pariteto omrežja.

(301)

Hkrati je ugotovila, da je naložbe v komercialne in stanovanjske strešne naprave za lastno porabo, ki niso vključene v nobeno shemo podpore, v OPP zadrževala zakonodajna negotovost glede tega, ali se bo za te naprave obračunavala dajatev za financiranje nemške sheme podpore – dodatna dajatev EEG. Po zakonodajni spremembi, ki jo je predlagala Nemčija za uskladitev z zakonodajo EU o državni pomoči, morajo subjekti, ki sami porabijo energijo iz svojih obnovljivih virov energije (včasih imenovani proizvajalci-odjemalci), v Nemčiji plačati dajatev v višini več kot 2 centa/kWh. Če LCOE za projekt znašajo 10 centov/kWh, je torej proizvedena električna energija samo zaradi te dajatve za 20 % dražja (82).

(302)

Komisija si prizadeva za zmanjšanje zakonodajne negotovosti v prihodnosti. V skladu s predlogom direktive o zasnovi trga z električno energijo in energiji iz obnovljivih virov imajo „samoporabniki obnovljivih virov […] pravico do lastne porabe […], pri čemer zanje ne veljajo nesorazmerni postopki in dajatve, ki ne upoštevajo stroškov“ (83). Iz poročil o tržnih informacijah je razvidno, da zakonodajne spremembe vplivajo na povpraševanje. V enem od poročil BNEF je navedeno, da se je „nemški sektor komercialnih in stanovanjskih fotonapetostnih naprav majhnega obsega zmanjševal, odkar sta začela veljati mesečno postopno zmanjševanje [zagotovljenih odkupnih cen] in dodatna dajatev za lastno porabo“ (84). Ob upoštevanju vseh elementov zgoraj navedeni primer doseganja paritete maloprodajne cene kaže, da lahko sončni moduli že proizvajajo električno energijo po ceni, ki je mnogo nižja od maloprodajne dobavne cene v Nemčiji. Ko bo v zakonodaji Unije dosežena potrebna regulativna varnost, se lahko pričakuje, da bo znova začelo naraščati povpraševanje, ki ne temelji na shemah podpore. Verjetno bo to povpraševanje občutljivejše na raven cen solarnih panelov in zato tudi občutljivejše na ukrepe.

(303)

Na povpraševanje po napravah, ki dovajajo električno energijo v omrežje, vplivajo predvsem sheme podpore, ki se lahko za naprave do 1 MW še naprej uporabljajo brez izvajanja javnih razpisov. Ob določeni stopnji podpore je povpraševanje nekoliko večje v primeru odprave ukrepov. Hkrati je večina držav članic zaradi proračunskih razlogov znatno znižala podporo, tako da to povpraševanje upada ne glede na ukrepe.

(304)

Po razkritju je združenje SPE trdilo, da je Komisija oblikovala napačne sklepe o vplivu regulativne negotovosti in dodatne dajatve EEG zgolj na podlagi nemškega primera. Komisija je ponovila, da podobni negativni pogoji obstajajo v številnih državah članicah. Enako je ugotovilo tudi združenje SPE v svojem najnovejšem dokumentu Global Market Outlook 2016–2020 v zvezi s Španijo: „[…] španska vlada […] ovirala nastajajoči trg za lastno potrošnjo z davkom na sončno energijo in visokimi denarnimi kaznimi za neprijavljene proizvajalce-odjemalce“  (85) in „Usoda sončne energije v Španiji je podobna kot na številnih drugih trgih, kjer so prej veljale visoke zagotovljene odkupne cene: v Belgiji, Bolgariji, na Češkem in v Grčiji. Trga sončne energije na Slovaškem in v Sloveniji sta se skoraj popolnoma ustavila“  (86); in še „Tudi več razvitih trgov razpršene proizvodnje sončne električne energije s strešnimi sistemi se sooča s težavami pri preoblikovanju iz trga z zagotovljenimi odkupnimi cenami ali trga s sistemi merjenja neto porabe v sheme proizvodnje za lastno potrošnjo, in to kljub dejstvu, da je sončna energija v mnogih primerih cenejša od električne energije na drobno. Ovire, ki so bile v nekaterih evropskih državah uvedene za strešne solarne sisteme (davki na proizvedeno sončno energijo za lastno potrošnjo, oviranje prodaje presežne električne energije ali ponujanje zgolj veleprodajnih cen) in potekajoča razprava o nadaljnjih omejitvah, so številne potencialne kupce odvrnile od vlaganja v lasten solarni sistem“  (87). Komisija je zato ta argument zavrnila.

(305)

Komisija je na podlagi poglobljene analize ugotovila, da je treba v zvezi z učinkom ukrepov na povpraševanje razlikovati med različnimi sektorji in različnimi vrstami povpraševanja.

(306)

Povpraševanje na podlagi shem podpore. Kadar so sheme podpore tehnološko specifične, ukrepi ne vplivajo na povpraševanje. Kadar so sheme podpore tehnološko nevtralne, ukrepi zmanjšujejo možnosti za uspeh sončne energije. Vendar Komisija tudi v zvezi s temi javnimi razpisi ugotavlja, da je sončna energija pridobila znaten tržni delež, kar kaže na to, da lahko celo brez ukrepov konkurira za projekte za omrežne elektrarne.

(307)

Veleprodajna pariteta omrežja. Veleprodajna pariteta omrežja se lahko v tej fazi in v bližnji prihodnosti morda doseže samo na najprimernejših lokacijah, tudi če se cene za solarne panele znižajo zaradi odprave ukrepov. Dodatno povpraševanje, ki se pričakuje, če ukrepi ne bodo veljali, je prav tako majhno, poleg tega pa je odvisno od stopnje veleprodajne cene v zadevni državi članici.

(308)

Maloprodajna pariteta omrežja. Maloprodajna pariteta omrežja je danes dosežena za komercialne naprave v državah članicah, ki imajo visoke maloprodajne cene, kot je Nemčija, čeprav tam ni obilo sonca. Pri tem so glavni dejavniki davki, pristojbine za omrežje in dajatve za sheme podpore. Pravila o novi zasnovi energetskega trga, ki jih je Komisija napovedala 1. decembra 2016 (88), in nova pravila o prehodu na čisto energijo, usmerjenem k odjemalcu, ki jih je Komisija predlagala 30. novembra 2016 (89), so pomemben korak k doseganju stabilnega in rasti prijaznega okolja. Ko bosta predlog Komisije sprejela sozakonodajalca, se pričakuje, da bo začelo naraščati povpraševanje po komercialnih napravah za lastno porabo. V tem primeru lahko ima odprava ukrepov pomembnejši učinek na komercialne sisteme, saj ni niti omejitev za povpraševanje v obliki omejene količine proizvodnje, ki se podpre s shemami podpore, niti konkurence drugih virov energije, kot to velja pri veleprodajni pariteti omrežja. Za stanovanjske naprave bo trajalo dlje, da se doseže maloprodajna pariteta omrežja, saj jih je treba opremiti z dragimi napravami za shranjevanje električne energije, da bi bile primerne za večino uporabnikov, ki jih potrebujejo za lastno porabo (90).

(309)

Po razkritju se več strani ni strinjalo z ugotovitvijo, da so imeli ukrepi le omejen učinek na povpraševanje po modulih. Trdile so, da so naložbe odvisne od pričakovane stopnje donosa, zato nižja cena solarnih modulov pomeni višjo donosnost naložb in večjo verjetnost realizacije.

(310)

Komisija je opozorila, da se je vedno strinjala, da cena vpliva na povpraševanje. Vendar pa imajo po njenem mnenju drugi dejavniki trenutno veliko večji učinek na povpraševanje kot razmeroma šibko povečanje cen modulov zaradi minimalne uvozne cene. Med temi dejavniki je na eni strani regulativna negotovost, na drugi strani pa namerni ukrepi vlade za nadzor ravni uporabe sončne energije. Ti ukrepi vključujejo določanje splošnih ciljev glede namestitve solarnih naprav, uvedbo javnih razpisov za zmogljivosti in uvedbo davkov na lastno potrošnjo.

(311)

Komisija je prav tako priznala, da ima v nekaterih primerih, kot so tehnološko nevtralni javni razpisi, minimalna uvozna cena lahko večji vpliv na povpraševanje po solarnih sistemih. Obenem je Komisija opazila, da bi imela v odsotnosti minimalne uvozne cene sončna energija nepošteno konkurenčno prednost pred drugimi obnovljivimi viri energije. Komisija je prav tako ugotovila, da je bila sončna energija razmeroma uspešna na tehnološko nevtralnih javnih razpisih tudi ob minimalni uvozni ceni, ki zgolj vzpostavlja enake konkurenčne pogoje.

(312)

Nazadnje, Komisija je našla dodatne dokaze, da bodo v bližnji prihodnosti vlade morda sprejele nadaljnje ukrepe za nadzor uporabe sončne energije, na primer uvedbo tarif za uporabo omrežja s strani solarnih naprav, ki bodo bolje odražale stroške. BNEF je predpostavil naslednje: „Mnogi evropski regulatorji se bodo po letu 2018 odzvali na upadanje stroškov proizvodnje sončne energije, in sicer tako, da bodo od uporabnikov s sončnimi paneli za povezavo z omrežjem zahtevali plačilo fiksnih stroškov, tako da bodo s kupovanjem sončne energije lahko prihranili samo variabilni del cene elektrike. To temelji na oceni strukture stroškov omrežja posamezne države. V večini držav EU to nepotrebni del računa za elektriko zmanjša za približno 30 % cene električne energije. Če se to ne zgodi, bi namestitev lahko bilo več, vendar so višji stroški omrežja neutemeljeni“ (91).

(313)

Zato so bile te trditve zavrnjene in Komisija je še vedno menila, da imajo ukrepi le zelo omejen učinek na povpraševanje po solarnih sistemih v Evropi.

(314)

Večina strani, ki so nasprotovale ukrepom, je navedla, da imajo ukrepi negativen učinek na doseganje ciljev na področju podnebnih sprememb. To trditev je podprlo tudi pet okoljskih nevladnih organizacij. Te strani so ponovile, da so se Unija in države članice zavezale z več sklepi in sporazumi, nazadnje s Pariškim sporazumom, da bodo zmanjšale emisije toplogrednih plinov in preprečevale podnebne spremembe. Unija je določila pravno zavezujoč cilj povečanja deleža virov obnovljive energije v končni porabi energije na 20 % (92). Komisija je prav tako določila politični okvir za cilj 27 % do leta 2030. Ta novi ambiciozno zastavljeni cilj je bil sprejet leta 2014, potem ko so bili uvedeni dokončni ukrepi. Oktobra 2016 je Evropska unija ratificirala Pariški sporazum o podnebnih spremembah, ki je prvi pravno zavezujoč svetovni podnebni dogovor, potem ko je Evropski parlament z veliko večino glasoval zanj. Preoblikovanje v oskrbo z energijo z nizkimi emisijami ogljika je glavni element teh prizadevanj, proizvodnja sončne energije pa je še vedno eden od najobetavnejših virov energije za doseganje podnebnih ciljev.

(315)

Strani, ki so nasprotovale ukrepom, so navedle, da je zaradi ukrepov težje doseči podnebne cilje, ker upočasnjujejo uporabo sončne energije. Trdile so, da bo ponovna vzpostavitev svetovnih tržnih cen za sončno energijo Uniji omogočila hitrejše razogljičenje proizvodnje energije. Opozorile so tudi na neskladnost med podnebno in trgovinsko politiko Unije. Medtem ko podnebna politika spodbuja in subvencionira obnovljive vire energije, trgovinska politika povečuje njihovo ceno in vpliva na razpoložljivost.

(316)

Komisija se je strinjala, da je ratifikacija Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah zelo pomemben mejnik pri spodbujanju svetovnega sodelovanja na področju zmanjševanja podnebnih sprememb. Sončna energija je eden od ključnih virov energije za doseganje podnebnih ciljev. Komisija je hkrati ugotovila, da bodo imeli ukrepi v bližnji prihodnosti le omejen vpliv na povpraševanje po solarnih napravah v Uniji (glej oddelek 5.3 zgoraj). To se bo spremenilo šele, ko maloprodajna pariteta omrežja postane znaten vir povpraševanja. Odprava ukrepov v tej fazi zato ne bo veliko prispevala k doseganju okoljskih ciljev.

(317)

Združenje EU Pro Sun je navedlo več drugih ugotovitev v odprtem pismu, s katerim je odgovorilo na stališče nevladnih organizacij, ki so zahtevale odpravo ukrepov zaradi okoljskih razlogov. Navedlo je, da bi sprejetje celotnega vidika dobavne verige v solarnem sektorju pomenilo mnogo nižji ogljični odtis panelov, proizvedenih v Uniji. Modulov, proizvedenih v Uniji, ni treba prevažati na dolge razdalje. Zaradi proizvodnih standardov in okoljskih zahtev Unije na eni strani ter višjih stroškov energije na drugi strani solarna industrija EU sistematično zmanjšuje svojo porabo energije v primerjavi s kitajskimi proizvajalci. To je zlasti pomembno glede na dejstvo, da je proizvodnja solarnih modulov in njihovih surovin energetsko intenzivna. Združenje EU Pro Sun je opozorilo tudi na določeno protislovje med dejstvom, da so nekatere nevladne organizacije podpisale pismo s pozivom k ukinitvi ukrepov, pri čemer so se sklicevale na interes Unije, tj. tudi če so ugotovljene nepoštene trgovinske prakse, in nedavno izjavo enega od njihovih voditeljev, ki je pozval, da je treba storiti več za zagotovitev poštene in okolju prijazne trgovine.

(318)

Komisija je sklenila, da imajo ukrepi samo omejen učinek na doseganje kratkoročnih podnebnih ciljev Unije.

(319)

Po razkritju se več strani ni strinjalo s trditvijo, da imajo uvoženi solarni proizvodi večji ogljični odtis kot tisti, ki so proizvedeni v Uniji. Te strani so trdile, da proizvodnja polikristalnega silicija in rezin predstavlja največji delež povpraševanja po primarni energiji, zato je najpomembnejši izvor polikristalnega silicija in rezin. Te strani so tudi opozorile, da ima proizvodnja električne energije v različnih državah članicah različen ogljični odtis. Proizvodnja modulov in njihovih surovin je energetsko intenzivna, zato je pomembno, v kateri državi članici so bili moduli in njihovi sestavni deli proizvedeni.

(320)

Komisija teh trditev ni mogla podrobno preučiti v kratkem času po razkritju. Pojasnila je, da je le predstavila predložitev EU ProSun in sama nikoli ni trdila, da so uvoženi solarni proizvodi obremenjeni z večjim ogljičnim odtisom. Nasprotno, ne glede na ogljični odtis modulov Unije in kitajskih modulov je Komisija ponovno poudarila glavno ugotovitev, da imajo ukrepi zaenkrat le zelo omejen učinek na povpraševanje po solarnih proizvodih. Zato je Komisija ugotovila, da ukrepi niso pomembno vplivali na doseganje okoljskih ciljev Unije.

(321)

Nekatere od strani, ki so zahtevale ukinitev ukrepov, so trdile, da so bile v Uniji nezadostne proizvodne zmogljivosti za kritje povpraševanja po modulih v Uniji in da ukrepi niso znatno povečali proizvodnih zmogljivosti proizvajalcev celic in modulov v Uniji. Povpraševanje v Uniji je bilo ocenjeno na manj kot 8 GW, proizvodnjo modulov v Uniji pa so zadevne zainteresirane strani ocenile na manj kot 4 GW. To naj bi pomenilo, da je treba vsekakor uvoziti vsaj polovico modulov. Te strani so navedle, da se ni uresničilo pričakovanje Evropske komisije, izraženo v prvotni uredbi, in sicer da je „za srednjeročno obdobje […] smiselno domnevati, da bo industrija Unije razširila svoje proizvodne zmogljivosti in tako zadovoljila povpraševanje, kar ji bo omogočilo, da doseže ekonomije obsega, zaradi česar bi se lahko cene nadalje znižale“.

(322)

Komisija je ugotovila, da tudi če proizvodnja modulov v Uniji ne krije povpraševanja Unije, v Uniji ni nikoli primanjkovalo modulov. Cenovna zaveza/minimalna uvozna cena je dopustila uvoz iz Kitajske po poštenih cenah. Čeprav se je uvoz iz preostalega sveta razmeroma povečal, je industrija Unije med letom 2012 in OPP uspela povečati svoj tržni delež v Uniji s 25 % na 35 %. Torej so ukrepi industriji Unije omogočili, da je povečala proizvodnjo in prodajo glede na velikost trga Unije ter pokrila večji del povpraševanja. Kot je navedeno v oddelku 5.3.2 zgoraj, se je potrošnja Unije močno zmanjšala zaradi zmanjšanja shem podpore, kar zelo otežuje rast industrije Unije. Kljub temu se je industriji Unije uspelo konsolidirati in znatno znižati stroške. Poleg tega je v Uniji znatna neizkoriščena zmogljivost za proizvodnjo modulov, ki bi lahko znova začela obratovati, če bi se povečalo povpraševanje. Zato je Komisija menila, da ukrepi ne povzročajo pomanjkanja oskrbe z moduli na trgu Unije in da so učinkovito razširili proizvodnjo Unije glede na velikost njenega trga.

(323)

Strani, ki so nasprotovale ukrepom, so navedle, da se zmogljivosti za proizvodnjo modulov zunaj Kitajske zelo hitro povečujejo. Navedle so različna poročila o tržnih informacijah, v skladu s katerimi združena proizvodna zmogljivost v drugih azijskih državah zelo hitro raste; leta 2015 je dosegla 7 GW in po napovedih naj bi se leta 2016 povečala na 10 GW. To naj bi preseglo povpraševanje v Uniji, ki so ga strani ocenile na približno 8 GW. Velik del teh novih zmogljivosti so vzpostavile kitajske družbe. Poleg tega je več velikih kitajskih družb prostovoljno izstopilo iz zaveze, da bi lahko oskrbovale trg Unije z lokacij zunaj LRK. Strani so trdile, da bi to pomenilo, da bi se lahko v Unijo iz tretjih držav uvažale vse večje količine poceni modulov, celo če ukrepi ostanejo veljavni. Zato so nasprotniki ukrepov navedli, da se niso uresničila pričakovanja Komisije, izražena v prvotni uredbi, da druge tretje države svojega izvoza ne bi znatno usmerile na trg Unije (93).

(324)

Preiskava Komisije je pokazala, da se je tržni delež uvoza iz LRK v Unijo zmanjšal s 66 % leta 2012 na 41 % v OPP, medtem ko se je tržni delež uvoza iz preostalega sveta razen LRK (predvsem Tajvana, Malezije, Koreje in Singapurja) povečal z 9 % na 25 %. Tržni delež proizvajalcev Unije v Uniji se je s 25 % leta 2012 povečal na 35 % v OPP. Uvoz iz tretjih držav torej industriji Unije ni preprečil, da bi ponovno pridobila znaten tržni delež v Uniji.

(325)

Komisija je nadalje ugotovila, da se zmogljivosti za proizvodnjo modulov v Jugovzhodni Aziji hitro povečujejo, vendar še vedno predstavljajo le del zmogljivosti na Kitajskem (94). Tovarne v Jugovzhodni Aziji prodajajo velike količine tudi na trg ZDA in v druge države, ki so uvedle trgovinske ukrepe za kitajske module, kot sta Indija in Kanada. Pričakuje se, da se bo povečalo tudi število solarnih naprav v Jugovzhodni Aziji, zato naj bi se določene količine prodale v regiji. Komisija je zato sklenila, da zmogljivosti za proizvodnjo modulov v Jugovzhodni Aziji ne zadostujejo za kritje znatnega deleža povpraševanja v Uniji in ne povzročajo neučinkovitosti ukrepov. Vsekakor je namen ukrepov zagotoviti, da se solarni moduli in celice iz LRK uvažajo po poštenih in nedampinških cenah, dejstvo, da je lahko industrija Unije izpostavljena konkurenci iz drugih držav, pa ne pomeni, da so ukrepi neučinkoviti.

(326)

Ena stran je navedla, da gibanje tržnih deležev kaže, da so ukrepi zagotovili ugodnosti predvsem uvoznikom iz tretjih držav. Trdila je, da je položaj podoben zadevi v zvezi z gojenim atlantskim lososom (95), v kateri je Komisija ukinila ukrepe, ker bi povzročili znaten neto prenos bogastva zunaj Unije, prenos bogastva dobaviteljem iz tretjih držav pa bi močno presegel vse ugodnosti, ki bi jih industrija Unije imela zaradi ukrepov.

(327)

Kot je navedeno zgoraj, je industriji Unije med letom 2012 in OPP uspelo povečati svoj tržni delež v Uniji s 25 % na 35 %. To pomeni, da tretje države niso prevzele večine tržnega deleža, ki so ga prej imeli kitajski proizvajalci. Poleg tega Komisija meni, da je bil položaj industrije Unije v zadevi v zvezi z gojenim atlantskim lososom zelo drugačen – v navedeni zadevi je bil tržni delež industrije Unije mnogo manjši in se je povečal zgolj z 2,7 % leta 1998 na 4,3 % leta 2001. V navedeni zadevi je bil zelo majhen tržni delež industrije Unije eden od ključnih razlogov, zakaj bi uvedba ukrepov povzročila znaten neto prenos bogastva zunaj Unije, saj se trg prilagaja višjim cenam (96). V sedanji zadevi so ukrepi prinesli znatne ugodnosti za industrijo Unije. Zato se zadeva v zvezi z gojenim atlantskim lososom ne more uporabiti kot precedens.

(328)

Po navedbah strani, ki so nasprotovale ukrepom, proizvajalci Unije niso najavili nobenih verodostojnih načrtov za razširitev zmogljivosti. Namesto tega je največji proizvajalec Unije Solar World v svojih evropskih obratih pred kratkim odpustil več sto delavcev, zaposlenih za določen čas, in sklenil pogodbe za proizvajalce originalne opreme za proizvodnjo solarnih panelov na Tajskem. Strani, ki so nasprotovale ukrepom, so trdile, da je to še en dokaz, da je lahko proizvodnja solarnih modulov uspešna samo v velikih proizvodnih obratih, kot so azijski.

(329)

Družba SolarWorld je odgovorila, da je sklenila začasne pogodbe za proizvajalce originalne opreme, da bi pokrila povečanje svetovnega povpraševanja ob koncu leta 2015 in v prvi polovici leta 2016. Navedla je, da so se zaradi negotovosti glede izida sedanje preiskave povišale obrestne mere za naložbe v njena osnovna sredstva, ki jih zahtevajo finančni vlagatelji. Zato je bila pravilna ekonomska odločitev, da odloži kapitalsko intenzivno razširitev svojih proizvodnih zmogljivosti do konca te preiskave in namesto tega začasno uporabi razpoložljive zmogljivosti pogodbenih proizvajalcev. Družba Solar World je navedla tudi, da so bili vsi moduli, ki jih je proizvedel njihov partner proizvajalec originalne opreme zunaj Unije, odpremljeni zunaj Unije.

(330)

Tržne informacije so potrdile, da je bila prva polovica leta 2016 obdobje razcveta, druga polovica leta 2016 pa obdobje majhnega povpraševanja, kar je povzročilo nenaden padec cen zaradi presežne ponudbe modulov (97). V tem okviru se lahko odločitev družbe Solar World, da odpusti delavce, zaposlene za določen čas, šteje za težko odločitev, ki pa je utemeljena na podlagi tržnih razmer. Družba Solar World je zmanjšala tudi količine, ki jih proizvajajo pogodbeni proizvajalci, kolikor je bilo to pogodbeno dovoljeno.

(331)

Komisija je zato glede na negotovosti in nedavni svetovni cikel vzponov in padcev menila, da je bila odločitev proizvajalca iz Unije, da odloži razširitev zmogljivosti in namesto tega uporabi razpoložljive proizvodne zmogljivosti pogodbenih proizvajalcev, ekonomsko utemeljena in ni kazala, da je proizvodnja v Uniji postala nevzdržna.

(332)

Komisija je pretehtala in proučila nasprotujoče si interese, da bi ugotovila, ali bi bili negativni učinki na nepovezane uvoznike ter industrije višje in nižje v prodajni verigi ter drugi zgoraj analizirani učinki nesorazmerni v primerjavi s pozitivnim učinkom na proizvajalce izdelka, ki se pregleduje, v Uniji. V skladu s tretjim stavkom člena 21(1) osnovne uredbe je bila zlasti upoštevana potreba po odpravi učinkov škodljivega dampinga, ki izkrivljajo trgovino, in ponovni vzpostavitvi učinkovite konkurence.

(333)

Ključno vodilo je bila ocena verjetnega učinka nadaljnje veljavnosti ukrepov na prihodnje povpraševanje po solarnih modulih v Uniji. Če bi ukrepi znatno omejili povpraševanje, bi bilo mogoče trditi, da lahko zaščita razmeroma majhne industrije Unije nesorazmerno vpliva na znatno večje industrije nižje in višje v prodajni verigi. Vendar, kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 313, so ukrepi le omejeno vplivali na povpraševanje po solarnih modulih v Uniji. Razmere se pred sprejetjem nove direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov in njenim izvajanjem v državah članicah verjetno ne bodo spremenile. Glede na to ugotovitev je bilo lažje razumeti trditev glede učinka na delovna mesta. Čeprav lahko ukinitev ukrepov prispeva k ustvarjanju nekaj novih delovnih mest, bi hkrati neposredno ogrozila obstoječa delovna mesta v industriji solarnih celic in modulov v Uniji (približno 8 000). Zato ni bila ustrezna zgolj številčna primerjava med sedanjimi delovnimi mesti v industriji Unije in obstoječimi delovnimi mesti v industriji nižje (približno 50 000) ali višje v prodajni verigi (približno 5 000–10 000).

(334)

Glede na to, da je bilo treba po uveljavitvi nekaterih novih pravil v skladu z zakonodajo Unije o državni pomoči spremeniti politike podpore za energijo iz obnovljivih virov in da bodo verjetno dodatno spremenjene, ko sozakonodajalca sprejmeta predlog Komisije za novo direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ni mogoče sprejeti mnenja o interesu Unije za obdobje, daljše od 18 mesecev. Nekatere ugotovitve kažejo, da lahko imajo ukrepi večji vpliv na povpraševanje v prihodnosti, ko se bo končal prenos politik o podpori za energijo iz obnovljivih virov, razjasnil fiskalni položaj v zvezi z lastno porabo ter dosegla pariteta omrežja v širših delih Evrope in za nekatere skupine potrošnikov. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 302 in 308, so nova pravila o zasnovi energetskega trga, ki jih je Komisija predlagala 1. decembra 2016 (98), in nova pravila o prehodu na čisto energijo, usmerjenem k odjemalcem, ki jih je Komisija predlagala 30. novembra 2016 (99), pomemben korak k doseganju stabilnega in rasti prijaznega okolja. Komisija se je zato odločila omejiti podaljšanje ukrepov za dodatnih 18 mesecev.

(335)

Po dodatnem razkritju iz uvodne izjave 30 je Komisija prejela tri vrste pripomb. Na splošno so proizvajalci iz EU Komisijo pozivali, naj ohrani prvotno obdobje 24 mesecev, in sicer z utemeljitvijo, da je razkriti predlog za zmanjšanje običajnega obdobja s pet na dve leti že pravično upošteval različne interese. Nekatere zainteresirane strani iz industrije nižje in višje v prodajni verigi, so se strinjale s skrajšanjem na 18 mesecev, nekatere pa so zagovarjale ukinitev ukrepov. Kitajska vlada je obžalovala dejstvo, da Komisija namerava ohraniti ukrepe, čeprav samo za 18 mesecev. Tako kot nekatere zainteresirane strani iz industrije višje in nižje v prodajni verigi, je tudi kitajska vlada kritizirala dejstvo, da pozneje v besedilu osnutka izvedbenega akta ni bila omenjena takojšnja ukinitev ukrepov.

Komisija je ugotovila, da lahko imajo ukrepi večji vpliv na povpraševanje v prihodnosti, ko se bo končal prenos politik o podpori za energijo iz obnovljivih virov, razjasnil fiskalni položaj v zvezi z lastno porabo ter dosegla pariteta omrežja v širših delih Evrope in za nekatere skupine potrošnikov. To upravičuje, da se ukrepi izjemoma podaljšajo samo za 18 mesecev, po izteku tega obdobja pa bi v skladu s pravili osnovne uredbe, ki se uporabljajo, prenehali veljati. Komisija je na podlagi dokazov, ki so bili na voljo na tej stopnji, menila, da za uravnoteženje verjetnih negativnih učinkov na industrijo višje in nižje v prodajni verigi in potrošnike ter koristi, ki bi jih ukrepi pomenili za industrijo Unije, 18 mesecev predstavlja ustrezen kompromis med nasprotujočimi si interesi.

(336)

Poleg tega je Komisija med pregledom interesov nepovezanih uvoznikov prejela pritožbe glede velikega upravnega bremena, ki jim je naloženo, medtem ko so se proizvajalci v Uniji pritožili glede tekočega izogibanja. Ta vprašanja se lahko obravnavajo v vmesnem pregledu glede oblike ukrepov. Nazadnje, Komisija je bila seznanjena, da mehanizem prilagoditve minimalne uvozne cene ne sledi strmi krivulji učenja v solarni industriji (100). Sedanji sistem prilagoditve je zato morda evropskim potrošnikom preprečil, da bi izkoristili svetovno povečanje učinkovitosti, zaradi česar bi bilo morda treba to vprašanje ponovno proučiti. Obravnavati ga je mogoče v vmesnem pregledu glede katerega koli mehanizma prilagoditve, ki ga je mogoče povezati z drugo obliko ukrepa.

(337)

Komisija na splošno ugotavlja, da na podlagi interesa Unije ni utemeljenih razlogov za ukinitev ukrepov. Vendar je sklenila tudi, da je primeren pregled po uradni dolžnosti o vprašanjih, opredeljenih v uvodni izjavi 336.

(338)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 7, je Komisija na lastno pobudo začela preiskavo v zvezi z delnim vmesnim pregledom („vmesni pregled“), ki je omejena na preiskavo v zvezi s tem, ali je v interesu Unije, da se ohranijo trenutno veljavni ukrepi za celice.

(339)

Pregled je začela, ker so obstajali dokazi prima facie, ki kažejo, da so se spremenile okoliščine, na podlagi katerih so bili uvedeni prvotni ukrepi. Zlasti so po prestrukturiranju in konsolidaciji industrije Unije številni proizvajalci celic opustili proizvodnjo. Zdi se, da je največji del preostale zmogljivosti za proizvodnjo celic v Uniji večinoma namenjen za lastno uporabo pri proizvodnji modulov. Prodaja celic industrije Unije nepovezanim uporabnikom je bila zato količinsko zelo omejena, proizvajalci modulov, ki niso vertikalno integrirani, pa so bili odvisni od celic, ki so se dobavljale iz držav zunaj Unije. Zato je Komisija menila, da je smiselno proučiti, ali je nadaljnje izvajanje ukrepov za celice še vedno v interesu Unije.

(340)

Komisiji je znanih 12 proizvajalcev celic v Uniji. Industrijo Unije je zastopalo združenje EU Pro Sun, ki je vložnik v zadevi pregleda zaradi izteka obstoječih protidampinških ukrepov. Združenje EU Pro Sun je zastopalo štiri proizvajalce celic v Uniji. Še dva proizvajalca celic sta izrecno podpirala stališče združenja EU Pro Sun. Združenje EU Pro Sun je zastopalo tudi družbo Solar World kot proizvajalca rezin višje v prodajni verigi in še enega proizvajalca rezin v Uniji.

(341)

Komisija je v prvotni preiskavi ugotovila, da je množični dotok kitajskih dampinških solarnih celic in modulov v Unijo prispeval k stečaju številnih proizvajalcev celic v Uniji. Uvedba ukrepov je preostalim proizvajalcem Unije omogočila, da okrevajo, se konsolidirajo in stabilizirajo proizvodnjo celic. Zlasti je treba omeniti ohranitev proizvodnih sredstev in zaposlenih družbe Bosch Solar Energy, ki je ena od največjih proizvajalcev celic v Uniji, potem ko jih je leta 2014 prevzela družba Solar World.

(342)

V primeru ukinitve ukrepov za celice bi se znova začele v velikih količinah in po dampinških cenah izvažati kitajske celice, kar bi povzročilo znatno škodo industriji Unije in imelo zelo negativne posledice za industrijo celic v Uniji. Velike naložbe v visoko razvito opremo za proizvodnjo celic bi bile odveč. Delo bi lahko izgubilo do 1 700 visokokvalificiranih delavcev. Komisija je bila tudi opozorjena, da namerava nekaj družb v Uniji v primeru ohranitve ukrepov ponovno vzpostaviti približno 300 MW zmogljivosti.

(343)

Upad industrije proizvodnje celic v Uniji bi imel tudi negativen učinek na raziskovalne in razvojne dejavnosti Unije. Celica je osnovni sestavni del modula in velik del raziskav in razvoja v solarni vrednostni verigi je osredotočen na celice. Če bi bili odpravljeni ukrepi za celice, bi se upočasnile evropske naložbe v raziskave in razvoj, do zdaj pridobljeno strokovno znanje in izkušnje pa bi bili odveč ali bi jih bilo treba prenesti v tretje države. Zato obstaja tveganje, da bi izključitev celic povzročila dejansko odvisnost proizvajalcev modulov v Uniji od uvoženih celic.

(344)

Ukinitev ukrepov za celice lahko oslabi tudi ukrepe za module. Kitajskim proizvajalcem bi omogočila, da izvažajo celice po nepoštenih cenah in jih sestavljajo v module bodisi v svojih podružnicah bodisi prek pogodbenih proizvajalcev v Uniji. Montažne linije za sestavljanje modulov je mogoče razmeroma hitro vzpostaviti, kar dokazuje hitra postavitev zmogljivosti za proizvodnjo modulov v Jugovzhodni Aziji (glej uvodno izjavo 323). Združenje EU Pro Sun je navedlo, da se je tak scenarij zgodil v ZDA med letoma 2012 in 2014, ko ukrepi za module niso bili učinkoviti. Razmere so se spremenile šele, ko je bila prvotna opredelitev izdelka razširjena na celice.

(345)

Zato je jasno, da je nadaljnja veljavnost ukrepov za celice v interesu proizvajalcev celic v Uniji in lahko zagotovi nekatere ugodnosti tudi proizvajalcem modulov v Uniji.

(346)

Po razkritju je družba Jabil nasprotovala ugotovitvi Komisije, da bi ukinitev ukrepov za celice kitajskim proizvajalcem omogočila, da izvažajo celice po nepoštenih cenah in jih sestavljajo v module bodisi v svojih podružnicah bodisi prek pogodbenih proizvajalcev v Uniji. V odgovor na trditev družbe Jabil je Komisija opozorila, da je ugotovila, da bi se damping in škoda v primeru razveljavitve ukrepov nadaljevala. Komisija je tudi pojasnila, da imajo pogodbeni proizvajalci, kakršen je Jabil, bistveno drugačen poslovni model in strukturo stroškov kot preostali del industrije Unije. Pogodbeni proizvajalci zlasti delujejo z znatno manjšimi režijskimi viri, saj nimajo enake odgovornosti v zvezi s prodajo in trženjem svojih izdelkov ter raziskavami in razvojem zanje, kot je opredeljeno v uvodnih izjavah 110 in 160. Če bi Komisija razveljavila ukrepe glede celic v interesu proizvajalcev modulov Unije, tako pogodbenemu proizvajalcu v Uniji nič ne bi preprečevalo sestavljanja modulov iz dampinških kitajskih celic. Dejansko pogodbenemu proizvajalcu sploh ni treba poznati resnične cene celice, saj njegov običajni poslovni model obsega zaračunavanje plačila za posle oplemenitenja drugim družbam, ki zagotavljajo surovine in prevzemajo vso odgovornost za prodajo proizvedenega. Zato Komisija še vedno meni, da bi ukinitev ukrepov za celice lahko povzročila nepoštene cene za module, ki bi jih bilo mogoče v Uniji sestaviti iz dampinških kitajskih celic bodisi prek povezanih družb bodisi pogodbenih proizvajalcev.

(347)

Po razkritju je združenje SPE trdilo, da ni vzročne zveze med uvozom celic iz LRK in prodajo celic, proizvedenih v Uniji; po njegovem mnenju se je industrija Unije soočala s konkurenco iz tretjih držav. Ista stran je trdila, da ukrepi niso zaščitili naložb v industrijo celic in da delovna mesta v proizvodnji celic ne bi bila ogrožena, če bi ukrepi prenehali veljati. Ta stran je tudi trdila, da uvoz kitajskih celic ni vplival na zaprti trg celic.

(348)

Komisija je izvedla dodatno analizo učinka prodaje celic iz tretjih držav, kot je opredeljeno v uvodni izjavi 176, in ponovno poudarila, da prodaja iz tretjih držav ni povzročila škode. Prav tako je podrobneje analizirala učinek ukrepov na naložbe v industrijo celic Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 168, in ponovno poudarila, da imajo ukrepi pozitiven učinek na naložbe. Poleg tega je ugotovila učinek kitajskega uvoza na zaprti trg celic Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 105. Glede na trenutno nizko dobičkonosnost industrije celic Unije Komisija še naprej meni, da delovni sili grozi izguba zaposlitve, če bi ukrepi prenehali veljati.

(349)

Javil se ni noben nepovezan uvoznik celic, ki je deloval v OPP. Celice uvažajo proizvajalci modulov v Uniji ali povezani uvozniki kitajskih proizvajalcev.

(350)

Sedem evropskih proizvajalcev modulov, ki so se javili, je zahtevalo, da se celice izključijo iz ukrepa. Nekatere od teh družb podpirajo stališče združenja EU Pro Sun glede nadaljnje veljavnosti ukrepov za module. Nekatere družbe višje in nižje v prodajni verigi so predložile trditve, s katerimi so nasprotovale ukrepom posebej za celice, vendar se je večina družb višje in nižje v prodajni verigi osredotočila na razloge za ukinitev ukrepov za module in učinke te ukinitve.

(351)

Strani, ki so zahtevale ukinitev ukrepov za celice, so opozorile na dejstvo, da skoraj vse celice, ki so proizvedene v Uniji, interno uporabijo vertikalno integrirane družbe. Zato proizvajalci modulov, ki niso vertikalno integrirani in ki predstavljajo več kot 65 % proizvodnje modulov v Uniji, niso odvisni od uvoza celic. Te strani so trdile, da za skoraj ves uvoz celic v Unijo veljajo bodisi ukrepi bodisi okrepljeni carinski pregledi, ki izhajajo iz ukrepov proti izogibanju za malezijske in tajvanske celice (101). To je povzročilo dodatno upravno in finančno breme za proizvajalce modulov, ki niso vertikalno integrirani. Strani, ki so nasprotovale ukrepom za celice, so navedle tudi, da so bili ti ukrepi neučinkoviti, ker niso prinesli novih zmogljivosti v Unijo. Po njihovem mnenju ukrepi tudi povečujejo ceno končnega izdelka, tj. modulov, kar negativno vpliva na povpraševanje, stranke in cilje širše okoljske politike Unije.

(352)

Strani, ki so zahtevale ukinitev ukrepov za celice, so trdile, da na trgu Unije ni na voljo celic, proizvedenih v Uniji. V Uniji je le nekaj proizvajalcev celic in skoraj vsi uporabljajo celice interno ter jih zelo malo prodajo tretjim stranem. Majhne količine, ki jih prodajo, so običajno slabše kakovosti. Komisija se je na podlagi preiskave, ki jo je opravila, strinjala, da celice, ki jih industrija Unije proda na trgu Unije, zadovoljijo manj kot 5 % povpraševanja proizvajalcev modulov v Uniji, ki niso vertikalno integrirani.

(353)

Strani so nadalje trdile, da tudi če bi se na odprtem trgu prodalo več celic, proizvedenih v Uniji, zmogljivost Unije za proizvodnjo celic še zdaleč ne bi zadovoljila skupnega povpraševanja Unije po celicah, še manj pa skupnega povpraševanja po modulih. Komisija je ugotovila, da je proizvodnja celic v Uniji v OPP znašala 1 270 MW, kar pomeni, da bi lahko pokrila 37 % skupnega povpraševanja Unije po celicah, ki je bilo ocenjeno na 3 409 MW. Zmogljivost Unije za proizvodnjo celic bi lahko pokrila približno 18 % skupnega povpraševanja Unije po modulih – približno 7 200 MW v OPP.

(354)

Več strani je navedlo, da ukrepi za celice zagotavljajo ugodnosti samo eni družbi – Solar World, večino ostalih proizvajalcev modulov, ki niso vertikalno integrirani, pa postavljajo v neugoden položaj v odnosu do te družbe. Družba Solar World je predstavljala več kot 70 % vse proizvodnje celic v Uniji v OPP. Ta družba ne prodaja celic na odprtem trgu, razen tistih, za katere meni, da ne izpolnjujejo njenih visokih standardov. Te strani so navedle, da so lahko celice kupile le prek uvoza iz tretjih držav. Če ukrepi za celice ne bodo ukinjeni, bi ostale v neugodnem položaju v odnosu do prevladujočega proizvajalca celic v Uniji.

(355)

Kot je navedeno zgoraj, je Komisija ugotovila, da je proizvodnja celic v Uniji pokrila 35 % povpraševanja Unije po celicah, to razmerje pa se je povečalo s 23 % leta 2012. To pomeni, da se lahko znaten delež povpraševanja Unije pokrije s celicami, proizvedenimi v Uniji, ne glede na to, ali gre za prodajo za lastno uporabo ali ne. Komisija je opomnila tudi, da je bil povprečen strošek proizvodnje celic v Uniji višji od povprečne kitajske ali tajvanske pogodbene prodajne cene (po navedbah PVInsights). To pomeni, da so lahko proizvajalci modulov v Uniji, ki niso vertikalno integrirani, kupili celice iz držav zunaj Unije po podobnih ali celo nižjih cenah. Ta trditev velja tudi ob upoštevanju dejstva, da imajo celice, ki jih proizvajajo vertikalno integrirani proizvajalci v Uniji, visok izkoristek in so visoke kakovosti ter so zato dražje. Ukrepi zato ne zagotavljajo konkurenčne prednosti vertikalno integriranim proizvajalcem celic in modulov glede na proizvajalce celic in modulov, ki niso vertikalno integrirani.

(356)

Komisija je nadalje ugotovila, da je edino obdobje, ko so imeli proizvajalci modulov v Uniji, ki niso vertikalno integrirani, težave pri dobavljanju celic, sovpadlo z izjemno visokim povpraševanjem v LRK konec leta 2015 in v začetku leta 2016. V tem obdobju je bilo povpraševanje po solarnih sistemih na Kitajskem največje in je doseglo 22 GW (102). Cilj Kitajske glede solarnih naprav je bil podprt z bogatimi shemami plačil, ki so povzročile začasen razcvet solarnih naprav. Celo kitajske znatne presežne zmogljivosti za proizvodnjo celic so postale začasno nezadostne za kritje tega neobičajno visokega povpraševanja. Nekateri kitajski proizvajalci modulov so se morali izjemoma obrniti na uvoz celic iz tujine, kar je povzročilo začasno svetovno pomanjkanje oskrbe s celicami in povišalo njihove cene. Po navedbah PVInsights so bile pogodbene prodajne cene v tem obdobju pomanjkanja celic, tj. med novembrom 2015 in marcem 2016, višje od minimalne uvozne cene. Zato bi imeli proizvajalci modulov v Uniji podobne težave z oskrbo s celicami tudi, če ukrepi ne bi veljali, saj je bilo v tem razmeroma kratkem obdobju prisotno enkratno pomanjkanje celic v LKR.

(357)

To obdobje izjemno velikega povpraševanja po celicah je delno sovpadlo tudi s preiskavo Komisije proti izogibanju v zvezi s kitajskimi celicami in moduli prek Malezije in Tajvana. Registracija celic in modulov, ki velja od datuma začetka zadeve proti izogibanju, tj. maja 2015, je proizvajalcem modulov v Uniji povzročila nekaj dodatnih težav z oskrbo. Proizvajalci modulov so doživeli obdobje negotovosti, saj niso vedeli, ali so bili dobavitelji s Tajvana in Malezije dejanski proizvajalci in ali bodo oproščeni dajatev. Na koncu je bilo februarja 2016 ugotovljeno, da je bilo več kot 20 malezijskih in tajvanskih proizvajalcev celic, ki so sodelovali v navedeni preiskavi, dejanskih proizvajalcev. Začasna negotovost oskrbe se je končala, kar je odpravilo negotovost oskrbe.

(358)

Komisija je nadalje ugotovila, da je trditev, da ukrepi za celice ščitijo samo eno družbo – Solar World – neutemeljena. Kot je navedeno v uvodni izjavi 340, je še pet proizvajalcev celic izrecno podprlo nadaljnjo veljavnost ukrepov za celice. Komisija je seznanjena z več kot 10 proizvajalci celic v Uniji. Glavni razlog, da en proizvajalec proizvede več kot 70 % vseh celic, proizvedenih v Uniji, je, da so številni drugi proizvajalci celic izstopili iz trga, ker niso več mogli prenesti nelojalne konkurence kitajskih dampinških izdelkov. Medtem ko je večina teh proizvajalcev izstopila s trga, je družba Solar World leta 2014 prevzela enega od največjih proizvajalcev celic v Uniji. Ta proizvajalec je izstopal s trga, in če ne bi bilo prevzema, bi delo izgubilo več kot 500 visokokvalificiranih delavcev. Družba Solar World je trdila, da če ukrepi ne bi veljali, ne bi mogla prevzeti druge družbe in rešiti njenih delavcev, poleg tega pa bi do zdaj šle v stečaj tudi njene lastne zmogljivosti za proizvodnjo celic.

(359)

Sestavljavci modulov v Uniji, ki niso vertikalno integrirani, torej niti nimajo pomanjkanja oskrbe niti niso v neugodnem konkurenčnem položaju v odnosu do vertikalno integriranih sestavljavcev modulov v Uniji. Dejstvo, da lahko proizvodnja celic v Uniji pokrije le razmeroma majhen delež potrošnje modulov, zato ne vpliva negativno na potrošnike modulov v Uniji.

(360)

Strani, ki so zahtevale ukinitev ukrepov za celice, so trdile, da ti proizvajalcem, ki niso vertikalno integrirani, nalagajo znatno dodatno poslovno tveganje, večje zahteve glede obratnih sredstev in upravno breme. To naj bi izhajalo iz spoštovanja zapletenih postopkov v zvezi z zavezo. Nekateri proizvajalci modulov so navedli, da so se razmere poslabšale po začetku preiskave proti izogibanju zoper Tajvan in Malezijo. Za proizvajalce, ki niso vertikalno integrirani, veljajo strogi pregledi dokumentov, blago pa se carini, tudi če ga uvažajo družbe, ki jim je priznana oprostitev. Pritožili so se, da so v nekaterih primerih enostavne postopkovne pomanjkljivosti v dokumentaciji, kot je manjkajoč žig ali podpis na pravem mestu, povzročile večtedenske zamude. Za kitajske celice, ki se uvažajo v skladu z zavezo, veljajo podobni togi carinski pregledi in obremenjujoči upravni postopki. Zato so proizvajalci navedli, da carinski organi izvajajo skrben nadzor za skoraj ves uvoz celic v Unijo, kar povzroča zamude pri pošiljanju, dodatno upravno delo in večje zahteve glede obratnih sredstev. To jih postavlja v dodaten neugoden konkurenčni položaj ne le v primerjavi s proizvajalci iz preostalega dela sveta, temveč tudi glede na vertikalno integriranega vodilnega evropskega proizvajalca modulov.

(361)

Komisija je spomnila, da je sprejela dodatne ukrepe, da bi izboljšala spremljanje ukrepov in preprečila vse oblike izogibanja in navzkrižne kompenzacije, ki bi lahko ogrozile zavezo. Druge rešitve, ki bi lahko učinkovito zaščitile industrijo Unije in preprečile izogibanje za kitajske module, se lahko obravnavajo v vmesnem pregledu. Okrepljeni pregledi carinskih organov držav članic so potrebni za učinkovito zaščito industrije Unije pred dotokom izdelkov po nepoštenih cenah.

(362)

Več strani, ki so zahtevale ukinitev ukrepov za celice, je trdilo, da ti zvišujejo stroške ključnega sestavnega dela modulov in posledično tudi ceno novih solarnih naprav, kar zmanjšuje povpraševanje po solarnih modulih. Nekatere strani so navedle, da so povprečne svetovne pogodbene prodajne cene v drugi polovici leta 2016, tj. zunaj OPP, znatno padle pod minimalno uvozno ceno, kar je pomenilo dodaten pritisk na proizvajalce modulov v Uniji, ki niso vertikalno integrirani.

(363)

Komisija je ugotovila, da je bila povprečna svetovna pogodbena prodajna cena za celice, kot jo navaja PVInsights, večino časa, ko so veljali ukrepi, blizu minimalni uvozni ceni. Ukrepi torej niso znatno zvišali cene ključnega sestavnega dela modulov, če se za primerjalno vrednost vzame povprečna svetovna pogodbena prodajna cena.

(364)

Komisija je ugotovila, da so se svetovne pogodbene prodajne cene v drugi polovici leta 2016 znatno znižale, saj je bil solarni sektor v ciklu vzponov in padcev, kot je opisano v uvodni izjavi 356. V četrtem četrtletju leta 2016 so se cene celic ustalile in celo začele znova naraščati, kar je pričakovano za cikle vzponov in padcev. Kljub temu je glede na učinek krivulje učenja v solarnem sektorju verjetno, da bo nova dolgoročnejša cena solarnih celic nižja od ravni, ki je prevladovala pred zadnjim ciklom vzponov in padcev. Kot je navedeno zgoraj v uvodni izjavi 265, indeks gibanja cen, ki ga je Komisija uporabila za prilagoditev minimalne uvozne cene, ni v celoti odražal takih znižanj stroškov proizvodnje solarnih celic in modulov večino leta 2016. Boljši način za odražanje gibanja krivulje učenja solarne industrije v stopnji ukrepov se lahko prouči v vmesnem pregledu.

(365)

Učinek ukrepov na povpraševanje po solarnih sistemih v Uniji je bil podrobno analiziran v oddelku 5.3 zgoraj. Komisija je ugotovila, da številni drugi dejavniki veliko bolj vplivajo na povpraševanje po modulih kot pa ukrepi. Ker so celice ključni sestavni del modulov, te ugotovitve veljajo tudi za celice.

(366)

Po razkritju je združenje SPE trdilo, da povprečna svetovna nakupna cena za celice večino časa, ko so veljali ukrepi, ni bila blizu minimalni uvozni ceni. Ta stran je svojo izjavo podprla s člankom iz revije PV-Magazine iz novembra 2016 (103) in podatki Energy Trend PV (104).

(367)

Minimalna uvozna cena je tesno spremljala svetovne cene celic, izražene v eurih, od decembra 2013, ko so bili ukrepi uvedeni, do septembra 2015, ko se je končalo OPP, kakor je poročal PVInsights. Komisija je tudi ugotovila, da je bila v letu 2016 zunaj obravnavanega obdobja minimalna uvozna cena začasno ločena od svetovnih nabavnih cen. Tako citirani članek kot predloženi podatki so navajali gibanje cen solarnih sistemov zunaj obravnavanega obdobja. Zato je Komisija ponovno poudarila, da so imeli ukrepi za celice le zelo omejen učinek na proizvajalce modulov, ki niso integrirani.

(368)

Komisija je ugotovila, da na podlagi interesa Unije ni utemeljenih razlogov za ukinitev ukrepov za celice. Zlasti je ugotovila, da so bili ukrepi učinkoviti pri ohranitvi in v določenem obsegu ponovni vzpostavitvi proizvodnje celic v Uniji. Celice, proizvedene v Uniji, pokrivajo znaten delež povpraševanja po celicah v Uniji. Odprava ukrepov za celice bi lahko povzročila razpad industrije proizvodnje celic v Uniji ter izgubo visokokvalificiranih delovnih mest in povezane raziskovalne in razvojne dejavnosti. Komisija je menila tudi, da ukrepi za celice vertikalno integriranim proizvajalcem modulov v Uniji ne zagotavljajo konkurenčne prednosti glede na proizvajalce, ki niso vertikalno integrirani. Proizvajalci modulov, ki niso vertikalno integrirani, imajo na voljo zadostno oskrbo s celicami, ki izvira zunaj Kitajske, po cenah, ki niso višje od cen, ki jih interno zaračunavajo vertikalno integrirani proizvajalci modulov.

(369)

Poleg tega je Komisija med pregledom interesov proizvajalcev modulov, ki niso vertikalno integrirani, prejela številne pritožbe glede velikega upravnega bremena, ki jim je naloženo, medtem ko so se proizvajalci v Uniji pritožili glede tekočega izogibanja. Ta vprašanja se lahko obravnavajo v vmesnem pregledu glede oblike ukrepov.

(370)

Nazadnje, Komisija je ugotovila, da mehanizem prilagoditve minimalne uvozne cene večino leta 2016 ni sledil strmi krivulji učenja za celice v solarni industriji. Sedanji sistem prilagoditve je zato evropskim proizvajalcem modulov preprečil, da bi izkoristili svetovno povečanje učinkovitosti, zaradi česar bo morda treba ponovno proučiti to vprašanje. Obravnavati ga je mogoče v vmesnem pregledu glede katerega koli mehanizma prilagoditve, ki ga je mogoče povezati z drugo obliko ukrepa.

(371)

Po razkritju je več strani trdilo, da bi bil predlagani vmesni pregled preveč dolgotrajen za zaščito interesov proizvajalcev modulov, ki niso integrirani. Komisija je navedla, da se je po razkritju, tj. na začetku leta 2017, minimalna uvozna cena precej znižala, kar je bistveno zmanjšalo vrzel med minimalno uvozno ceno in povprečno svetovno prodajno ceno. Poleg tega namerava Komisija vmesni pregled dokončati v letu 2017.

(372)

Glede na sklepe, oblikovane v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga in škode, sledi, da bi bilo treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ohraniti protidampinške ukrepe, veljavne za uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani ter uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1238/2013.

(373)

Kot je pojasnjeno v oddelku 5.3 zgoraj, bodo ukrepi lahko imeli večji vpliv na povpraševanje v prihodnosti, ko bo opravljen prenos politik o podpori za energijo iz obnovljivih virov, pojasnjen fiskalni položaj v zvezi z lastno porabo ter dosežena pariteta omrežja v širših delih Evrope. To upravičuje, da se ukrepi izjemoma podaljšajo samo za 18 mesecev, po izteku tega obdobja pa bi v skladu s pravili osnovne uredbe, ki se uporabljajo, prenehali veljati. Komisija je na podlagi dokazov, ki so bili na voljo na tej stopnji, menila, da za uravnoteženje verjetnih negativnih učinkov na industrijo višje in nižje v prodajni verigi in potrošnike ter koristi, ki bi jih ukrepi pomenili za industrijo Unije, 18 mesecev predstavlja ustrezen kompromis med nasprotujočimi si interesi.

(374)

Po razkritju je EU Pro Sun izrazil pomisleke v zvezi s to utemeljitvijo. Trdil je, da bi bilo ukrepe treba podaljšati za pet let. Menil je, da regulativna negotovost, ki slabi povpraševanje po solarnih izdelkih, v bližnji prihodnosti ne bo odpravljena. Samo petletno podaljšanje bi omogočilo potrebno stabilnost za spodbujanje nadaljnjega okrevanja industrije Unije z vzpostavitvijo boljšega okolja za naložbe. Komisija je ponovno poudarila, da je sektor sončne energije Unije zajela globoka faza prehoda, kar pomeni, da se preusmerja od tradicionalnega instrumenta podpore, to je zagotovljene odkupne cene za velike omrežne solarne sisteme in lastno porabo za komercialne in, v manjši meri, stanovanjske solarne sisteme. Po njenem mnenju bo v več državah članicah ta prehod verjetno pokazal učinke že v naslednjih 18 mesecih. Komisija zlasti pričakuje, da bodo v tem obdobju izvedeni že številni javni razpisi za solarne zmogljivosti in da se bo uporaba sončne energije povečala zaradi maloprodajne paritete omrežja. Komisija je zato še vedno menila, da je primerno podaljšati ukrepe za samo 18 mesecev.

(375)

Proizvajalci izvozniki iz Malezije in Tajvana, ki so bili izvzeti iz ukrepov, kot so bili razširjeni z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/185, so izvzeti tudi iz ukrepov, uvedenih s to uredbo.

(376)

Glede na ugotovitev, da na podlagi interesa Unije ni utemeljenih razlogov za ukinitev ukrepov za celice, bi bilo treba končati delni vmesni pregled, ki se je začel v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(377)

Zaveza, ki jo je Komisija sprejela z Izvedbenim sklepom 2013/707/EU, kakor je bil nazadnje spremenjen z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/1998 (105), se še naprej uporablja, dokler trajajo dokončni ukrepi, uvedeni s to uredbo. Izvozniki, za katere se uporablja zaveza, so navedeni v Prilogi k navedenemu sklepu.

(378)

Vendar, kot je navedeno v uvodnih izjavah 336 in 337 ter 369 in 370, je ustrezno tudi po uradni dolžnosti začeti vmesni pregled glede oblike ukrepa in s tem povezanega mehanizma prilagoditve.

(379)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) osnovne uredbe, ni predložil mnenja in navadna večina njegovih članov je nasprotovala osnutku izvedbene uredbe Komisije. Komisija je odboru za pritožbe predložila spremenjen osnutek izvedbene uredbe Komisije.

(380)

Odbor za pritožbe ni podal mnenja –

—

solarni napajalniki, ki so sestavljeni iz manj kot šestih celic, so prenosni in z električno energijo napajajo naprave ali baterije,

—

tankoslojni fotonapetostni izdelki,

—

fotonapetostni izdelki iz kristalnega silicija, ki so trajno vgrajeni v električne naprave, kadar funkcija električnih naprav ni proizvodnja električne energije in se te električne naprave napajajo z električno energijo, ki jo proizvedejo integrirane fotonapetostne celice iz kristalnega silicija,

—

moduli ali paneli z izhodno napetostjo, ki ne presega 50 V pri enosmernem toku, in izhodno močjo, ki ne presega 50 W, namenjeni izključno za neposredno uporabo za polnjenje baterij v sistemih z enakimi značilnostmi glede napetosti in moči.

—

v obdobju od 1. julija 2011 do 30. junija 2012 v Unijo ni izvažal izdelka iz odstavka 1 („obdobje prvotne preiskave“),

—

ni povezan s katerim koli izvoznikom ali proizvajalcem v Ljudski republiki Kitajski, za katerega veljajo protidampinški ukrepi, uvedeni s to uredbo,

—

je zadevni izdelek dejansko izvažal v Unijo po obdobju preiskave, na kateri temeljijo ukrepi, ali da je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino v Unijo,

(a)

je družba, ki je navedena v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2013/707/EU, kakor je bil pozneje spremenjen, proizvedla in odpremila zgoraj navedene izdelke ter zanje izdala račun neposredno ali prek povezane družbe, ki je tudi navedena v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2013/707/EU, njenim povezanim družbam v Uniji, ki delujejo kot uvozniki in carinijo blago za prosti promet v Uniji, ali prvi neodvisni stranki, ki deluje kot uvoznik in carini blago za prosti promet v Uniji, ter

(b)

je takemu uvozu priložen račun na podlagi zaveze, tj. trgovinski račun, ki vsebuje vsaj podatke in izjavo, določene v Prilogi III k tej uredbi,

(c)

je takemu uvozu priloženo potrdilo o izvozni zavezi v skladu s Prilogo IV k tej uredbi ter

(d)

blago, deklarirano in predloženo carini, natančno ustreza opisu na računu na podlagi zaveze.

(a)

kadar koli se v zvezi z uvozom, opisanim v odstavku 1, ugotovi, da ni izpolnjen en ali več pogojev iz tega odstavka, ali

(b)

ko Komisija umakne svoje sprejetje zaveze na podlagi člena 8(9) Uredbe (EU) 2016/1036 v uredbi ali sklepu, ki velja za določene transakcije, ter razglasi zadevne račune na podlagi zaveze za neveljavne.

(i)

družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v/na (zadevna država); ALI

(ii)

tretja oseba, ki je podizvajalec družbe (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v (zadevna država)

(črtaj neustrezno možnost)

iz fotonapetostnih celic iz kristalnega silicija, ki jih je proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC [dodaj, če za zadevno državo veljajo prvotni ukrepi ali ukrepi proti izogibanju]) v (zadevna država). Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“ Če tak račun ni predložen in/ali zgoraj omenjena izjava ne vsebuje ene ali obeh dodatnih oznak TARIC, se uporablja stopnja dajatve, ki velja za „vse druge družbe“, v carinski deklaraciji pa je treba navesti dodatno oznako TARIC B999.