27.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/87

(1)

Cilj Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) je zavarovati delavce pred tveganji za zdravje in varnost zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem na delovnem mestu. V navedeni direktivi je določena usklajena raven varovanja pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim snovem, saj vzpostavlja okvir splošnih načel, ki državam članicam omogočajo dosledno uporabo minimalnih zahtev. Zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, ki temeljijo na razpoložljivih informacijah, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, gospodarsko izvedljivostjo, temeljito oceno socialno-ekonomskega učinka ter razpoložljivostjo protokolov in metod merjenja izpostavljenosti na delovnem mestu, so pomemben element splošne ureditve za varovanje delavcev, ki so določeni v navedeni direktivi. Cilj minimalnih zahtev iz navedene direktive je zagotoviti varnost delavcev na ravni Unije. Države članice lahko določijo strožje zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost.

(2)

Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so del obvladovanja tveganj iz Direktive 2004/37/ES. Upoštevanje teh mejnih vrednosti ne vpliva na druge obveznosti, ki jih imajo delodajalci na podlagi navedene direktive, zlasti glede zmanjšanja uporabe rakotvornih in mutagenih snovi na delovnem mestu, preprečevanja ali zmanjšanja izpostavljenosti delavcev rakotvornim ali mutagenim snovem ter ukrepov, ki bi jih bilo treba izvajati v ta namen. Ti ukrepi bi morali vključevati, kolikor je to mogoče s tehničnega vidika, zamenjavo rakotvorne ali mutagene snovi s snovjo, zmesjo ali postopkom, ki ni nevaren ali je manj nevaren za zdravje delavcev, ter uporabo zaprtega sistema ali drugih ukrepov za zmanjšanje ravni izpostavljenosti delavcev. V tem kontekstu je bistveno, da se v primerih negotovosti upošteva previdnostno načelo.

(3)

Za večino rakotvornih in mutagenih snovi z znanstvenega vidika ni mogoče opredeliti ravni, pod katerimi izpostavljenost ne bi imela škodljivih učinkov. Čeprav določitev mejnih vrednosti v zvezi z rakotvornimi in mutagenimi snovmi na delovnem mestu na podlagi te direktive ne odstrani v celoti tveganja za zdravje in varnost delavcev zaradi izpostavljenosti pri delu (v nadaljnjem besedilu: preostalo tveganje), kljub vsemu prispeva k bistvenemu zmanjšanju tveganja, ki je posledica takšne izpostavljenosti, v okviru postopnega in ciljno usmerjenega pristopa na podlagi Direktive 2004/37/ES. Za druge rakotvorne in mutagene snovi je z znanstvenega vidika mogoče določiti ravni, pod katerimi naj izpostavljenost ne bi imela škodljivih učinkov.

(4)

Najvišje ravni izpostavljenosti delavcev nekaterim rakotvornim ali mutagenim snovem so določene z mejnimi vrednostmi, ki na podlagi Direktive 2004/37/ES ne smejo biti presežene. Te mejne vrednosti bi bilo treba pregledati in določiti mejne vrednosti še za druge rakotvorne in mutagene snovi.

(5)

Na podlagi poročil o izvajanju, ki jih predložijo države članice vsakih pet let na podlagi člena 17a Direktive Sveta 89/391/EGS (4), Komisija oceni izvajanje pravnega okvira na področju varnosti in zdravja pri delu, vključno z Direktivo 2004/37/ES, ter po potrebi obvesti zadevne institucije in Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu (ACSH) o pobudah za zagotovitev boljšega delovanja tega okvira, vključno, po potrebi, z ustreznimi zakonodajnimi predlogi.

(6)

Mejne vrednosti, določene v tej direktivi, bi bilo treba pregledati, po potrebi glede na razpoložljive informacije, vključno z novimi znanstvenimi in tehničnimi podatki ter na dejstvih temelječimi najboljšimi praksami, metodami in protokoli za merjenje ravni izpostavljenosti na delovnem mestu. Ti podatki bi morali po možnosti vključevati podatke o preostalih tveganjih za zdravje delavcev in mnenja Znanstvenega odbora za mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost kemičnim snovem (SCOEL) in ACSH. Podatki v zvezi s preostalim tveganjem, ki so javno dostopne na ravni Unije, so dragocena podlaga za nadaljnje delo, vključno s pregledi mejnih vrednosti, določenih v tej direktivi, da bi omejili tveganja zaradi poklicne izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim snovem. Dodatno bi bilo treba spodbujati preglednost teh podatkov.

(7)

Zaradi pomanjkanja doslednih podatkov o izpostavljenosti snovem je treba zaščititi izpostavljene delavce ali delavce, pri katerih obstaja tveganje izpostavljenosti, in sicer z izvajanjem ustreznega zdravstvenega nadzora. Zato bi moralo biti omogočeno, da se ustrezni zdravstveni nadzor delavcev, pri katerih so rezultati ocene iz člena 3(2) Direktive 2004/37/ES pokazali, da obstaja tveganje za zdravje ali varnost, nadaljuje tudi po koncu izpostavljenosti, in sicer na podlagi ocene zdravnika ali organa, ki je pristojen za zdravstveni nadzor. Tak nadzor bi bilo treba izvajati v skladu z nacionalnim pravom ali prakso držav članic. Člen 14 Direktive 2004/37/ES bi bilo torej treba spremeniti, da bi zagotavljal takšen zdravstveni nadzor za vse zadevne delavce.

(8)

Države članice morajo ustrezno in dosledno zbirati podatke od delodajalcev, da bi zagotovili zaščito in ustrezno varovanje delavcev. Države članice zagotovijo Komisiji informacije za namene njenih poročil o izvajanju Direktive 2004/37/ES. Komisija že podpira najboljše prakse pri zbiranju podatkov v državah članicah in bi morala po potrebi predlagati dodatne izboljšave na tem področju, ki se zahtevajo na podlagi Direktive 2004/37/ES.

(9)

Direktiva 2004/37/ES zahteva, da morajo delodajalci uporabljati obstoječe ustrezne postopke za merjenje ravni izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim snovem na delovnem mestu, upoštevajoč dejstvo, da SCOEL v svojih priporočilih navaja, da je spremljanja izpostavljenosti izvedljivo pri vsaki priporočeni mejni vrednosti za poklicno izpostavljenost in pri bioloških vrednostih. Pomembno je, da se izboljša primerljivost metodologij za merjenje koncentracije rakotvornih in mutagenih snovi v zraku, v zvezi z mejnimi vrednostmi, določenimi v Direktivi 2004/37/ES, da bi okrepili v njej določene obveznosti in zagotovili podobno varovanje zdravja delavcev, na visoki ravni, ter enake pogoje v vsej Uniji.

(10)

Spremembe Priloge III k Direktivi 2004/37/ES iz te direktive so prvi korak v dolgoročnem procesu posodabljanja navedene direktive. Kot naslednji korak tega procesa je Komisija predložila predlog za določitev mejnih vrednosti in opombe glede vnosa prek kože za sedem dodatnih rakotvornih snovi. Poleg tega je Komisija v Sporočilu z dne 10. januarja 2017 z naslovom „Varnejše in bolj zdravo delo za vse – Posodobitev zakonodaje in politike EU za varnost in zdravje pri delu“ navedla, da so predvidene nadaljnje spremembe Direktive 2004/37/ES. Komisija bi morala neprekinjeno nadaljevati delo v zvezi s prihodnjimi posodobitvami Priloge III k Direktivi 2004/37/ES v skladu s členom 16 Direktive in ustaljeno prakso. Na podlagi tega dela bi bilo treba, kadar je to ustrezno, pripraviti predloge za prihodnje spremembe mejnih vrednosti, določenih v Direktivi 2004/37/ES in tej direktivi, ter predloge za dodatne mejne vrednosti.

(11)

Za zagotovitev najvišje možne stopnje varovanja je pri vseh rakotvornih in mutagenih snoveh treba upoštevati tudi druge načine absorpcije, vključno z možnostjo prehajanja preko kože.

(12)

SCOEL pomaga Komisiji zlasti pri prepoznavanju, ocenjevanju in natančnem analiziranju najnovejših razpoložljivih znanstvenih podatkov ter pri predlaganju mejnih vrednosti, ki veljajo za poklicno izpostavljenost v zvezi z varovanjem delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem in ki se določijo na ravni Unije na podlagi Direktive Sveta 98/24/ES (5) in Direktive 2004/37/ES. V zvezi s kemičnima snovema o-toluidin in 2-nitropropan v letu 2016 ni bilo na voljo nobenega priporočila SCOEL, zato so bili upoštevani drugi viri znanstvenih informacij, ki so dovolj zanesljivi in javno dostopni.

(13)

Mejne vrednosti za monomer vinil klorid in prah trdega lesa, določene v Prilogi III k Direktivi 2004/37/ES, bi bilo treba pregledati v luči najnovejših znanstvenih in tehničnih podatkov. Dodatno bi bilo treba oceniti razlikovanje med prahom trdega in mehkega lesa v zvezi z mejno vrednostjo iz navedene priloge, kot sta priporočila SCOEL in Mednarodna agencija za raziskave raka.

(14)

Hkratna izpostavljenost več kot eni vrsti lesa je zelo pogosta, kar otežuje oceno izpostavljenosti različnim vrstam lesa. Delavci v Uniji so pogosto izpostavljeni prahu trdega in mehkega lesa, kar lahko povzroči respiratorne simptome in bolezni, najhujši učinek na zdravje pa je tveganje raka nosu in sinusov. Zato je primerno ugotoviti, ali bi bilo treba v primeru, če je prah trdega lesa mešan s prahom drugih vrst lesa, uporabljati mejne vrednosti, ki so v Prilogi določene za prah trdega lesa, tudi za vse druge vrste prahu lesa, ki so prisotne v tej mešanici.

(15)

Nekatere spojine šestvalentnega kroma izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorna snov (kategorija 1A ali 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (6), zato so rakotvorna snov v smislu Direktive 2004/37/ES. Na podlagi razpoložljivih podatkov, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, je možno določiti mejno vrednost za spojine šestvalentnega kroma, ki so rakotvorne snovi v smislu Direktive 2004/37/ES. Zato je primerno, da se določi mejna vrednost za te spojine šestvalentnega kroma.

(16)

V zvezi s šestvalentnim kromom mejna vrednost 0,005 mg/m3 morda ni ustrezna in bi jo lahko v določenih sektorjih kratkoročno težko dosegli. Zato bi bilo treba uvesti prehodno obdobje, v katerem bi uporabljali mejno vrednost 0,010 mg/m3. V posebnih okoliščinah, kadar delovna aktivnost zadeva delo, ki vključuje postopke varjenja ali plazemskega rezanja ali podobne delovne postopke, pri katerih se ustvarja dim, bi morali v tem prehodnem obdobju uporabljati mejno vrednost 0,025 mg/m3, nato pa splošno veljavno mejno vrednost 0,005 mg/m3.

(17)

Nekatera refraktorska keramična vlakna izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorna snov (kategorija 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato so rakotvorna snov v smislu Direktive 2004/37/ES. Na podlagi razpoložljivih podatkov, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, je možno določiti mejno vrednost za refraktorska keramična vlakna, ki so rakotvorne snovi v smislu Direktive 2004/37/ES. Zato je primerno določiti mejno vrednost za ta refraktorska keramična vlakna.

(18)

O rakotvornosti prahu kristalnega kremena, ki se vdihuje, obstajajo zadostni dokazi. Na podlagi razpoložljivih podatkov, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, bi bilo treba določiti mejno vrednost za prah kristalnega kremena, ki se vdihuje. Za prah kristalnega kremena, ki se vdihuje in ki nastane pri delovnem postopku, ne velja razvrstitev v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008. Zato je primerno vključiti delo, ki vključuje izpostavljenost prahu kristalnega kremena, ki se vdihuje in ki nastane pri delovnem postopku, v Prilogo I k Direktivi 2004/37/ES in določiti mejno vrednost za prah kristalnega kremena, ki se vdihuje (v nadaljnjem besedilu: respirabilna frakcija), ki bi jo bilo treba pregledovati, zlasti glede na število izpostavljenih delavcev.

(19)

Smernice in primeri dobre prakse, ki jih pripravljajo Komisija, države članice ali socialni partnerji, ali druge pobude, kot sta socialni dialog „Sporazum o zdravstveni zaščiti delavcev z dobrim ravnanjem in uporabo kristalnega kremena ter izdelkov, ki ga vsebujejo“ (NEPSi), so dragoceno in nujno orodje za dopolnitev regulativnih ukrepov ter zlasti za podporo učinkovitemu izvajanju mejnih vrednosti, zato bi jih bilo treba resno upoštevati. Vključujejo ukrepe za preprečevanje ali čim večje zmanjšanje izpostavljenosti nevarnosti, kot je vodni sistem za preprečevanje širjenja prahu v zrak v primeru kristalnega kremena, ki se vdihuje.

(20)

Etilen oksid izpolnjuje merila za razvrstitev kot rakotvorna snov (kategorija 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato je rakotvorna snov v smislu Direktive 2004/37/ES. Na podlagi razpoložljivih podatkov, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, je možno določiti mejno vrednost za to rakotvorno snov. SCOEL je v primeru etilen oksida ugotovil možnost znatnega prehajanja preko kože. Zato je za etilen oksid primerno določiti mejno vrednost in mu pripisati opombo, da obstaja možnost znatnega prehajanja preko kože.

(21)

1,2-epoksipropan izpolnjuje merila za razvrstitev kot rakotvorna snov (kategorija 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato je rakotvorna snov v smislu Direktive 2004/37/ES. Na podlagi razpoložljivih podatkov, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, je možno opredeliti raven izpostavljenosti, pod katero izpostavljenost tej rakotvorni snovi naj ne bi povzročila škodljivih učinkov. Zato je primerno določiti mejno vrednost za 1,2-epoksipropan.

(22)

Akrilamid izpolnjuje merila za razvrstitev kot rakotvorna snov (kategorija 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato je rakotvorna snov v smislu Direktive 2004/37/ES. Na podlagi razpoložljivih podatkov, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, je možno določiti mejno vrednost za to rakotvorno snov. SCOEL je v primeru akrilamida ugotovil možnost znatnega prehajanja preko kože. Zato je za akrilamid primerno določiti mejno vrednost in mu pripisati opombo, da obstaja možnost znatnega prehajanja preko kože.

(23)

2-nitropropan izpolnjuje merila za razvrstitev kot rakotvorna snov (kategorija 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato je rakotvorna snov v smislu Direktive 2004/37/ES. Na podlagi razpoložljivih podatkov, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, je možno določiti mejno vrednost za to rakotvorno snov. Zato je primerno določiti mejno vrednost za 2-nitropropan.

(24)

o-toluidin izpolnjuje merila za razvrstitev kot rakotvorna snov (kategorija 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato je rakotvorna snov v smislu Direktive 2004/37/ES. Na podlagi razpoložljivih podatkov, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, je možno določiti mejno vrednost za to rakotvorno snov. Zato je za o-toluidin primerno določiti mejno vrednost in mu pripisati opombo, da obstaja možnost znatnega prehajanja preko kože.

(25)

1,3-Butadien izpolnjuje merila za razvrstitev kot rakotvorna snov (kategorija 1A) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato je rakotvorna snov v smislu Direktive 2004/37/ES. Na podlagi razpoložljivih podatkov, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, je možno določiti mejno vrednost za to rakotvorno snov. Zato je primerno določiti mejno vrednost za 1,3-butadien.

(26)

Hidrazin izpolnjuje merila za razvrstitev kot rakotvorna snov (kategorija 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato je rakotvorna snov v smislu Direktive 2004/37/ES. Na podlagi razpoložljivih podatkov, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, je možno določiti mejno vrednost za to rakotvorno snov. SCOEL je v primeru te rakotvorne snovi za hidrazin ugotovil možnost znatnega prehajanja preko kože. Zato je za hidrazin primerno določiti mejno vrednost in mu pripisati opombo, da obstaja možnost znatnega prehajanja preko kože.

(27)

Bromoetilen izpolnjuje merila za razvrstitev kot rakotvorna snov (kategorija 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato je rakotvorna snov v smislu Direktive 2004/37/ES. Na podlagi razpoložljivih podatkov, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, je možno določiti mejno vrednost za to rakotvorno snov. Zato je primerno določiti mejno vrednost za bromoetilen.

(28)

Ta direktiva omogoča boljšo zaščito zdravja in varnost delavcev na delovnem mestu. Države članice bi morale to direktivo prenesti v nacionalno pravo. Države članice bi morale zagotoviti, da bodo imeli pristojni organi dovolj usposobljenega osebja in drugih virov, potrebnih za izvajanje nalog, povezanih s pravilnim in učinkovitim izvajanjem te direktive, v skladu z nacionalnim pravom ali praksami. Delodajalcem bi olajšali uporabo te direktive s pripravo smernic, kadar je to ustrezno, da bi opredelili boljše načine za doseganje skladnosti s to direktivo.

(29)

Komisija se je posvetovala s ACSH. Prav tako je opravila dvostopenjsko posvetovanje z socialnimi partnerji na ravni Unije v skladu s členom 154 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(30)

ACSH je v svojih mnenjih navedel rok za preverjanje zavezujočih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost za več snovi, kot so na primer prah kristalnega kremena, ki se vdihuje, akrilamid in 1,3-butadien. Komisija mora upoštevati ta mnenja pri prednostnem razvrščanju snovi za znanstveno vrednotenje.

(31)

ACSH se je v svojem mnenju o refraktorskih keramičnih vlaknih strinjal, da je zavezujoča mejna vrednost za poklicno izpostavljenost potrebna, vendar mu ni uspelo doseči skupnega stališča o tej vrednosti. Komisija bi torej morala spodbujati ACSH – brez poseganja v njegove delovne metode in avtonomnost socialnih partnerjev – naj predloži najnovejše mnenje o refraktorskih keramičnih vlaknih, da bi dosegli skupno stališče o mejni vrednosti za to snov.

(32)

Moški in ženske so na delovnem mestu pogosto izpostavljeni mešanici snovi, ki lahko povečajo tveganja za zdravje in imajo škodljive učinke, med drugim na njihove sisteme za razmnoževanje, vključno slabšo plodnost ali neplodnost, in lahko negativno vplivajo na razvoj zarodka in dojenje. Za snovi, ki so strupene za razmnoževanje, veljajo ukrepi Unije, v katerih so določene minimalne zahteve za varovanje zdravja in varnosti delavcev, zlasti tiste, ki so določene v Direktivi 98/24/ES in Direktivi Sveta 92/85/EGS (7). Za snovi, strupene za razmnoževanje, ki so tudi rakotvorne ali mutagene, se uporabljajo določbe Direktive 2004/37/ES. Komisija bi morala oceniti potrebo po razširitvi uporabe ukrepov za varovanje zdravja in varnosti delavcev iz Direktive 2004/37/ES na vse snovi, ki so strupene za razmnoževanje.

(33)

V tej direktivi so upoštevane temeljne pravice in načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravica do življenja ter pravica do poštenih in pravičnih delovnih pogojev, kot sta določeni v členu 2 oziroma 31 Listine.

(34)

Da bi zagotovili učinkovito zaščito delavcev, se bodo mejne vrednosti, določene v tej direktivi, pregledovale v luči izvajanja Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (8), zlasti ob upoštevanju interakcije med mejnimi vrednostmi, določenimi v skladu z Direktivo 2004/37/ES, in izpeljano ravnjo brez učinka, izpeljano za nevarne kemikalije v skladu z navedeno uredbo.

(35)

Ker ciljev te direktive, in sicer izboljšanja delovnih pogojev ter varovanja zdravja delavcev pred posebnimi tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim snovem, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(36)

Glede na to, da se ta direktiva nanaša na varovanje zdravja in varnosti delavcev na delovnem mestu, bi morala biti prenesena v nacionalno zakonodajo v dveh letih po dnevu začetka njene veljavnosti.

(37)

Direktivo 2004/37/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

v členu 6 se doda naslednji odstavek:

„Države članice v svojih poročilih, ki jih predložijo Komisiji na podlagi člena 17a Direktive 89/391/EGS, upoštevajo podatke iz točk (a) do (g) prvega odstavka tega člena.“;

(2)

člen 14 se spremeni:

(3)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 18a

Ocenjevanje

Komisija v okviru naslednje ocene izvajanja te direktive med ocenjevanjem iz člena 17a Direktive 89/391/EGS oceni tudi to, ali je treba spremeniti mejno vrednost za prah kristalnega kremena, ki se vdihuje. Kadar je ustrezno, Komisija predlaga potrebne spremembe in dopolnitve v zvezi s to snovjo.

Komisija ob upoštevanju najnovejših znanstvenih spoznanj najpozneje do konca prvega četrtletja 2019 oceni možnost spremembe področja uporabe te direktive, da bi to vključevalo tudi snovi, strupene za razmnoževanje. Če je ustrezno, Komisija na tej podlagi in po posvetovanju z delodajalci in delavci pripravi zakonodajni predlog.“;

(4)

v Prilogi I se doda naslednja točka:

(5)

Priloga III se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej direktivi.