22.8.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 278/4 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE
z dne 21. avgusta 2017
o objavi enotnega dokumenta iz člena 94(1)(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v Uradnem listu Evropske unije ter sklica na objavo specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju
(Maasvallei Limburg (ZOP))
(2017/C 278/06)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 97(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Belgija in Nizozemska sta v skladu z oddelkom 2 poglavja I naslova II dela II Uredbe (EU) št. 1308/2013 vložili vlogo za zaščito imena „Maasvallei Limburg“. |
(2) |
V skladu s členom 97(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 je Komisija vlogo preučila in sklenila, da izpolnjuje pogoje iz členov od 93 do 96, člena 97(1) ter členov 100, 101 in 102 navedene uredbe. |
(3) |
Da se omogoči predložitev izjav o ugovoru v skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013, bi enotni dokument iz člena 94(1)(d) navedene uredbe in sklic na objavo specifikacije proizvoda iz predhodnega nacionalnega postopka za preučitev vloge za zaščito imena „Maasvallei Limburg“ bilo treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije – |
SKLENILA:
Edini člen
Enotni dokument, pripravljen v skladu s členom 94(1)(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013, in sklic na objavo specifikacije proizvoda za ime „Maasvallei Limburg“ (ZOP) sta v Prilogi k temu sklepu.
V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je objava tega sklepa podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zaščito imena iz prvega odstavka tega člena v dveh mesecih od dneva njegove objave v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 21. avgusta 2017
Za Komisijo
Phil HOGAN
Član Komisije
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
PRILOGA
ENOTNI DOKUMENT
„MAASVALLEI LIMBURG“
PDO-BE-02172
Datum vložitve vloge: 12.5.2016
1. Ime za registracijo
„Maasvallei Limburg“
2. Vrsta geografske označbe
ZOP – zaščitena označba porekla
3. Kategorije proizvodov vinske trte
1. |
Vino |
4. Opis vina
Acolon
Ta kategorija vina ima naslednje sortne lastnosti:
Barva: temno rdeča.
Vonj: arome po rdečem in temnem sadju, kot so maline, robidnice, borovnice in slive.
Okus: poln, saden okus. Mehki tanini zagotavljajo hitro zorenje vina v steklenici. Vina „Maasvallei Limburg“ poleg tega dobro ohranjajo kislost in ustvarjajo harmonično ravnotežje med tanini, sadnostjo in globino.
Zaton: prevladuje sadnost.
Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
9,5 |
Najmanjša koncentracija skupnih kislin |
4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina |
Največja koncentracija hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
Največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
Auxerrois
Ta kategorija vina ima naslednje sortne lastnosti:
Barva: svetla (limonovo rumena) in čista.
Vonj: arome po zrelih rumenih jabolkih, včasih po zelenih hruškah.
Okus: suh z nežno in rahlo kislostjo. Vina so sadna z aromami po jabolkih in hruškah.
Zaton: pri večini letnikov je zaton vina auxerrois intenziven in dolg, deloma zaradi globalnega segrevanja, ki je opazno spremenilo mikroklimo območja „Maasvallei Limburg“.
Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
9,5 |
Najmanjša koncentracija skupnih kislin |
4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina |
Največja koncentracija hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
Največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
Chardonnay
Ta kategorija vina ima naslednje sortne lastnosti:
Barva: čista, slamnato rumena do srednje zlata barva (učinek lesa).
Vonj: zelo svež s sadnimi aromami po limonah, včasih po melonah, marelicah, maslu, opečenem kruhu in vanilji, ter tudi s kompleksnimi aromami (zaradi zorenja z mešanjem droži – bâtonnage).
Okus: suh. Okus v ustih prehaja od trpkega do oljnatega. Vina so sadna in elegantna, če pa vino zori v lesenem sodu, lahko okus postane širši, intenzivnejši in bogatejši. Zaradi proda na območju „Maasvallei Limburg“ so vina chardonnay izrazito mineralna. Specifično območje (terroir) se izraža zlasti v prefinjenih kislinah.
Zaton: zaradi prodnatega podtalja je mineralna intenzivnost dolgotrajna.
Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
9,5 |
Najmanjša koncentracija skupnih kislin |
4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina |
Največja koncentracija hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
Največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
Dornfelder
Ta kategorija vina ima naslednje sortne lastnosti:
Barva: intenzivna, temno rdeča.
Vonj: dornfelder ima intenzivne sadne arome po višnjah, robidnicah in bezgovih jagodah.
Okus: prevladuje poln, saden okus. Vino „Maasvallei Limburg“ ima zelo nežne kisline ter nežne in zrele tanine.
Zaton: odraža celoten spekter arom, ki jih zaznamo pri vonju, pogosto z okusom po sladki koreninici.
Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
9,5 |
Najmanjša koncentracija skupnih kislin |
4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina |
Največja koncentracija hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
Največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
Gewürztraminer
Ta kategorija vina ima naslednje sortne lastnosti:
Barva: vino je intenzivno rumene barve s svetlo zlatimi odtenki.
Vonj: zaznati je široko paleto arom. Vonj je močen in kompleksen z izrazitimi notami po južnem sadju, cvetju, agrumih in začimbah. Pogoste so tudi arome medu in zrelega sadja.
Okus: vino ima izrazito telo in dobro strukturo z nežnimi kislinami, ki so zaradi podtalja na območju „Maasvallei Limburg“ značilne za to vino.
Zaton: odraža celoten spekter arom, ki jih zaznamo pri vonju, pogosto z okusom po sladki koreninici.
Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
9,5 |
Najmanjša koncentracija skupnih kislin |
4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina |
Največja koncentracija hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
Največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
Pinot Blanc
Ta kategorija vina ima naslednje sortne lastnosti:
Barva: čista rumena barva.
Vonj: saden z notami po zreli hruški in s pridihom začimb.
Okus: mineralen okus zaradi prodnatega podtalja na območju „Maasvallei Limburg“, vino je rahlo peneče.
Zaton: dolg pookus z zatonom, polnim okusov, v katerem so uravnotežene ostre kisline in sadne note, kar je značilno za vina „Maasvallei Limburg“.
Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
9,5 |
Najmanjša koncentracija skupnih kislin |
4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina |
Največja koncentracija hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
Največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
Pinot Gris
Ta kategorija vina ima naslednje sortne lastnosti:
Barva: nežno rumena z lepim venčkom drobnih mehurčkov.
Vonj: čist z intenzivnim vonjem po rumenih hruškah, medu (včasih po mandljih), zaznavni pa so tudi odtenki začimb, popra in kremena z nežnim vonjem po dimu.
Okus in zaton: popolno ravnotežje med nežnimi kislinami, značilnimi za vina „Maasvallei Limburg“, in medenimi notami, čemur sledi dolg zaton.
Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
9,5 |
Najmanjša koncentracija skupnih kislin |
4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina |
Največja koncentracija hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
Največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
Pinot Noir
Ta kategorija vina ima naslednje sortne lastnosti:
Barva: bela, rosé in rdeča vina z barvami med rubinasto in granatno rdečo.
Vonj: vina imajo intenziven saden vonj z nežnimi aromami po rdečem jagodičevju, malinah, črnih češnjah in divjih robidnicah.
Okus: žametno mehki in zreli tanini, ki so dobro uravnoteženi z odlično strukturo, ki izraža značilnosti specifičnega območja (terroir) „Maasvallei Limburg“. Vino lahko do 10 let zori v steklenici.
Zaton: zelo intenziven, dolg zaton.
Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
9,5 |
Najmanjša koncentracija skupnih kislin |
4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina |
Največja koncentracija hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
Največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
Riesling
Ta kategorija vina ima naslednje sortne lastnosti:
Barva: limonovo rumena in čista.
Vonj: zelo svež z intenzivnim vonjem po belem koščičastem sadju (breskev) in jabolkih, včasih po zelenih hruškah s pridihom agrumov.
Okus: zaradi proda na območju „Maasvallei Limburg“ imajo ta vina dimasto mineralen okus s pridihom začimb. Pri zrelih vinih prevladuje poudarjena značilna aroma po nafti in medu.
Zaton: intenziven dolg zaton.
Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
9,5 |
Najmanjša koncentracija skupnih kislin |
4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina |
Največja koncentracija hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
Največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
Siegerrebe
Ta kategorija vina ima naslednje sortne lastnosti:
Barva: svetlo rumena.
Vonj: vina so zelo aromatična, kar je značilno za izhodiščni sorti vinske trte madeleine angevine in gewürztraminer, vendar so pri vinih z območja „Maasvallei Limburg“ jasneje izražene močnejša aroma po začimbah in kisline, kar po izkušnjah za vina z ostalih vinorodnih območij ne velja toliko.
Okus: dobro ravnotežje med kislinami in aromo.
Zaton: intenziven občutek v ustih.
Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
9,5 |
Najmanjša koncentracija skupnih kislin |
4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina |
Največja koncentracija hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
Največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
Druge lastnosti
— |
Volumenski delež naravnega alkohola v svežem grozdju, delno prevretem vinskem moštu in vinu v vrenju se lahko z dodajanjem saharoze, zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta poveča izključno na kmetijskem gospodarstvu proizvajalca. Volumenski delež skupnega naravnega alkohola se lahko poveča za največ 2,5 vol. %. |
— |
Dovoljeno je delno razkisanje mošta in mladega vina v vrenju. Po 15. marcu je dovoljeno delno razkisanje vina do 1 grama na liter, izraženega kot vinska kislina, tj. 13,3 mekv/l. |
— |
Če ena izmed lastnosti ni določena, se uporabljajo najnižje in najvišje vrednosti, ki so določene v Uredbi (EU) št. 1308/2013 in Uredbi (ES) št. 606/2009 ali nacionalnih ministrskih uredbah, če je to primerno. |
— |
Zvrščanje je možno, vendar je prej izjema kot pravilo. |
5. Enološki postopki
a. Osnovni enološki postopki
Posebni enološki postopki
Fermentacija na kontrolirani temperaturi z uporabo hladilnih in ogrevalnih sistemov v cisternah iz nerjavnega jekla in/ali hrastovih sodih.
b. Največji donosi
Acolon, auxerrois B, chardonnay B, gewürztraminer B, pinot blanc B, pinot gris G, riesling B in siegerrebe Rs.
75 hektolitrov na hektar
Acolon, auxerrois B, chardonnay B, gewürztraminer B, pinot blanc B, pinot gris B, riesling B in siegerrebe Rs.
10 750 kilogramov grozdja na hektar
Dornfelder N
90 hektolitrov na hektar
Dornfelder N
12 850 kilogramov grozdja na hektar
Pinot Noir N
60 hektolitrov na hektar
Pinot Noir N
8 600 kilogramov grozdja na hektar
6. Razmejeno območje
Razmejeno območje „Maasvallei Limburg“ je vinorodno območje A, ki sega do srednje geografske terase na obeh obrežjih reke Meuse v belgijski in nizozemski regiji Limburg, ki sta zgodovinsko in geografsko medsebojno povezani.
— |
Občine in mesta na belgijski strani: Kinrooi, Maaseik, Dilsen-Stokkem, Maasmechelen in Lanaken. |
— |
Občine in mesta na nizozemski strani: Stein, Sittard-Geleen, Echt-Susteren, Maasgouw, Roermond, Maasgouw in Leudal. |
Površina razmejenega območja je 155,09 km2.
7. Glavne sorte vinske trte
|
Auxerrois B |
|
Acolon |
|
Gewürztraminer B |
|
Dornfelder N |
|
Chardonnay B |
|
Siegerrebe Rs |
|
Riesling B |
|
Pinot Noir N |
|
Pinot Gris G |
|
Pinot Blanc B |
8. Opis povezave
Lega
Dolina reke Meuse v Limburgu leži v prodnati aluvialni ravnini reke Meuse (na delu, ki večinoma tvori fizično mejo med Nizozemsko in Belgijo). Podtalje sestavlja debela prodnata plast, naplavljena z Jure in Ardenov. Debelina proda je med 5 in 15 metri. Prod je nato prekrila debela plast ilovice, s čimer je dolina reke Meuse postala privlačna za kmetijstvo. Ko je bila Meuse še plovna, se je regija zgodovinsko in gospodarsko hitro razvijala. To je omogočilo nastanek trgovskih središč, kot so Roermond, Stokkem in Maaseik.
Pomembne sorte grozdja na razmejenem geografskem območju
Na območju doline reke Meuse v Limburgu so prisotne sorte grozdja, ki dobro uspevajo v zmernem podnebju: acolon, auxerrois B, chardonnay B, dornfelder N, gewürztraminer B, pinot blanc B, pinot gris G, pinot noir N, riesling B in siegerrebe Rs. Regionalna narava značilnega podtalja iz ilovice in proda, kot je podrobno opisana zgoraj v delu, ki opisuje povezavo, vpliva tudi na okus sortnih vin.
Vzročna zveza – zgodovina
Grozdje za vino so v zgodnjem srednjem veku pridelovali v opatijah vzdolž reke Meuse. Zgodovinski viri poročajo, da so v opatijah proizvajali majhne količine vina. Veliko krajevnih imen se nanaša na vinograde (vključno z „Wingerd“ [trta]), kar kaže na zgodovinsko proizvodnjo vina na območju. Zaradi vina je samostan benediktink v Thornu najprej pridobil status alodija in nato cesarsko svobodne opatije. Številna krajevna imena, npr. „wingerd“, „wingerdenplein“ itn. kažejo na bogato zgodovino proizvodnje vina. Omeniti je treba tudi legendo iz osmega stoletja o „vinskem čudežu“ v kraju Aldeneik.
Pričanja o prisotnosti vina obstajajo na celotnem območju doline reke Meuse.
Vzročna zveza – geologija/tla
Prod reke Meuse v glavnem sestavljajo apnenec in razni kremeni. Zaradi mešanice različnih kamenin je zemlja zelo bogata z minerali, zaradi česar so vina uravnotežena z značilnim mineralnim okusom in nežnimi kislinami.
Tla iz peščene ilovice, ki prekrivajo plast proda, dajejo vinom težo, globino, bogastvo in raznovrstnost okusov. Spodnja plast iz proda in kamenja proizvaja peneča in predvsem močna vina z značilnim mineralnim okusom. Korenine vinske trte skozi prodnato plast vedno segajo da podzemne vode, v kateri so minerali, ki dajejo vinu značilen okus.
Vzročna zveza – podnebje
Kot je opisano spodaj, počasno zorenje v značilni mikroklimi doline reke Meuse prispeva k razvoju okusa. Kisline se v hladnih jesenskih nočeh postopoma razgradijo, zato grozdje zori počasi in se okrepijo arome, značilne za regijo. Planota Kempisch ščiti dolino reke Meuse za seboj pred pretiranimi padavinami in s tem ustvarja zavetrno lego ter zato toplejše in bolj suho okolje. Voda iz jezer, ki so nastala z izkopavanjem proda, pripomore k uravnavanju temperature in omogoča odlično zračnost. Zato se plast listja hitreje posuši in grozdje razvije enakomerno ravnotežje sladkorjev, kislin in arom.
Vzročna zveza – človeški dejavniki
Kot omenjeno, je vinarstvo v dolini reke Meuse prisotno že stoletja. Od sredine prejšnjega stoletja je človeško delovanje še dodatno vplivalo na območje, zlasti z izkopavanjem proda in izgradnjo umetnih jezer Maasplassen. Zaradi tega se vino te zaščitene označbe porekla razlikuje od vin z zaščiteno geografsko označbo in ostalimi označbami. Vzrok je rezervoar toplote, ki ga ustvarjajo reka Meuse in umetna jezera Maasplassen, zaradi česar je nevarnost spomladanske pozebe majhna, višje jesenske temperature pa so bistvenega pomena za kakovostno in nadzorovano zorenje grozdja. To zagotavlja stanovitnost okusa vina in omogoča doseganje značilnih pH-vrednosti, kislin in sladkorjev v vinu.
Naravni dejavniki, ki jih človeško delovanje še poglablja, so edinstveni v Evropi in zato bistveni za ozko razmejeno območje.
9. Bistveni dodatni pogoji
Ne obstajajo.
Povezava na specifikacijo proizvoda
https://www.rvo.nl/sites/default/files/Productdossier%20BOB%20Maasvallei.pdf
http://lv.vlaanderen.be/nl/landbouwbeleid/kwaliteitssystemen/beschermde-oorsprongsbenamingen-bob-en-beschermde-geografische