25.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 49/36

(1)

Komisija je julija 2014 izvedela, da je Madžarska sprejela zakonodajni akt, na podlagi katerega se obdavči promet od dejavnosti oglaševanja (v nadaljnjem besedilu: davek na oglaševanje). Komisija je z dopisom z dne 13. avgusta 2014 madžarskim organom poslala zahtevo za informacije, na katero so odgovorili z dopisom z dne 2. oktobra 2014. Z dopisom z dne 1. decembra 2014 so prejeli nov sklop vprašanj, v odgovor na katerega so dodatne informacije predložili z dopisom z dne 16. decembra 2014.

(2)

Z dopisom z dne 2. februarja 2015 so bili madžarski organi obveščeni, da bo Komisija proučila izdajo odredbe o začasnem odlogu v skladu s členom 11(1) Uredbe Sveta (ES) 659/1999 (2). Madžarski organi so z dopisom z dne 17. februarja 2015 predložili pripombe k navedenemu dopisu.

(3)

Komisija je s sklepom z dne 12. marca 2015 Madžarsko obvestila, da se je v zvezi z ukrepom odločila sprožiti postopek iz člena 108(2) Pogodbe (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) in izdati odredbo o začasnem odlogu v skladu s členom 11(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999.

(4)

Sklep o začetku postopka in odredba o začasnem odlogu sta bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo pripombe v zvezi z ukrepom.

(5)

Komisija je prejela pripombe treh zainteresiranih strani. Posredovala jih je madžarskim organom in jim dala možnost odgovora.

(6)

Madžarski organi so 21. aprila 2015 Komisiji poslali osnutek predloga spremembe davka na oglaševanje. Komisija je 8. maja 2015 od Madžarske zahtevala informacije o načrtovani spremembi.

(7)

Madžarska je 4. junija 2015 brez predhodnega obvestila Komisiji ali njene odobritve spremenila davek na oglaševanje. Spremembe so začele veljati 5. julija 2015.

(8)

Madžarska je z dopisom z dne 6. julija 2015 predložila mnenje o sklepu o začetku postopka in pripombah zainteresiranih strani ter pojasnila glede spremembe davka na oglaševanje.

(9)

Madžarska je 11. junija 2014 sprejela zakon XXII o davku na oglaševanje iz leta 2014 (v nadaljnjem besedilu: zakon), nadaljnje spremembe pa 4. julija in 18. novembra 2014. Z zakonom se nalaga nov poseben davek na promet, ustvarjen z objavo oglasov na Madžarskem, velja pa poleg sedanjih davkov od dohodkov iz dejavnosti, zlasti davka od dohodkov pravnih oseb in dohodnine. Po navedbah Madžarske je namen zakona spodbujati načelo javne porazdelitve bremena.

(10)

Davek na oglaševanje se zaračuna na promet, ustvarjen z objavo oglasov v medijih, opredeljenih v zakonu (na primer z medijskimi storitvami, v gradivu za novinarje, na napravah za oglaševanje na prostem, na katerem koli vozilu ali nepremičnini, v tisku in na spletu). Davek se nanaša na vsa medijska podjetja, davčni zavezanec pa je načeloma subjekt, ki objavi oglas. Davek velja na ozemlju Madžarske.

(11)

Davčna osnova, od katere se obračuna davek, je promet, ki ga subjekt, ki objavi oglas, ustvari z oglaševalskimi storitvami, brez odbitka stroškov. Davčne osnove povezanih družb se združijo. Veljavna davčna stopnja se torej določi glede na promet od oglaševanja celotne skupine na Madžarskem.

(12)

Posebna davčna osnova je za samooglaševanje, torej oglaševanje, ki se nanaša na lastne izdelke, blago, storitve, dejavnosti, ime in podobo subjekta, ki objavi oglas. V takem primeru so davčna osnova, od katere se obračuna davek, neposredni stroški subjekta, ki objavi oglas, v zvezi z objavo oglasa.

(13)

Zakon določa progresivno strukturo davčnih stopenj, ki segajo od 0 % in 1 % za družbe z malim ali srednjim prometom od oglaševanja do 50 % za družbe z velikim prometom od oglaševanja:

(14)

Najvišji razred je bil 1. januarja 2015 povišan s 40 % na 50 % z zakonom LXXIV iz leta 2014 o spremembi nekaterih davkov in z njimi povezanih predpisov ter zakona CXXII iz leta 2010 o državni davčni in carinski upravi, pri čemer je bil z zakonom LXXIV spremenjen zakon CXXII.

(15)

Zakon je družbam omogočal, da od svoje davčne osnove za leto 2014 odbijejo 50 % izgub, prenesenih iz prejšnjih let, na podlagi zakona o davku od dohodka pravnih oseb in davka od dividend ali zakona o dohodnini.

(16)

S spremembo navedenega zakona z dne 4. julija 2014 se navedeni odbitek omejuje na družbe, ki niso ustvarile dobička v letu 2013 (torej le, če je dobiček pred obdavčitvijo v davčnem letu 2013 znašal nič ali bil negativen). Družbe, ki so prenesle izgube iz prejšnjih let, vendar so leta 2013 ustvarile dobiček, torej niso upravičene do odbitka. Po navedbah Madžarske je cilj spremembe preprečiti izogibanje plačilu davka in davčnim obveznostim.

(17)

Možnost odbitka izgub, prenesenih iz prejšnjih let, se uporablja le za davek, ki ga je treba plačati za leto 2014. Za davek za leto 2015 ali naslednja leta se ne uporablja.

(18)

Davkoplačevalec v skladu z zakonom na podlagi samoocenjevanja sam določi svojo davčno obveznost in davčnemu organu predloži napoved za odmero davka do zadnjega dne petega meseca po koncu davčnega leta.

(19)

V zakonu je določeno, da davkoplačevalec svojo davčno obveznost določi in odda napoved za odmero davka ter davek plača do zadnjega dne petega meseca po koncu davčnega leta.

(20)

Za leto 2014 je davek veljal sorazmerno od začetka veljavnosti zakona, tj. 18. julija 2014, na podlagi prometa od oglaševanja v letu 2014. Davkoplačevalec je moral do 20. avgusta 2014 določiti in prijaviti vnaprejšnje plačilo davka za leto 2014 (na podlagi svojega prometa od oglaševanja v letu 2013) in ga v dveh enakih obrokih plačati do 20. avgusta 2014 in 20. novembra 2014.

(21)

Po začasnih podatkih madžarskih organov je bilo do 28. novembra 2014 z vnaprejšnjimi plačili davka za leto 2014 skupaj zbranih 2 640 100 000 HUF [~ 8 500 000 EUR]. Približno 80 % vseh prihodkov od davkov, zbranih na podlagi navedenih vnaprejšnjih plačil, je plačala ena skupina družb.

(22)

Madžarska je z zakonom LXII iz leta 2015 z dne 4. junija 2015 po tem, ko je bil sprejet sklep o začetku postopka, spremenila zakon o davku na oglaševanje in progresivno lestvico šestih davčnih stopenj, ki so segale od 0 % do 50 %, zamenjala z dvostopenjskim sistemom:

(23)

S spremembo se uvaja možnost retroaktivne uporabe do začetka veljavnosti zakona v letu 2014. Davkoplačevalci lahko torej za nazaj izberejo, ali bo zanje veljal novi sistem dveh davčnih stopenj ali predhodna progresivna lestvica šestih davčnih stopenj.

(24)

Določbe o odbitku prenesenih izgub od davčne osnove za leto 2014, ki so omejene na družbe, ki v letu 2013 niso ustvarile dobička, ostajajo nespremenjene.

(25)

Komisija je začela formalni postopek preiskave, ker je menila, da progresivnost davčnih stopenj in določbe o odbitku prenesenih izgub od davčne osnove, kot jih je določal zakon, pomenijo državno pomoč.

(26)

Menila je, da progresivne davčne stopnje razlikujejo med podjetji z velikim prometom od oglaševanja (torej večjimi podjetji) in podjetji z majhnim prometom od oglaševanja (torej manjšimi podjetji) in slednjim podeljujejo selektivno prednost na podlagi njihove velikosti. Komisija je dvomila, da bi lahko bila zmožnost plačila, ki jo je navajala Madžarska, vodilno načelo za prometne davke. Komisija je zato predhodno menila, da progresivnost davčne stopnje davka na oglaševanje, uvedena z zakonom, pomeni državno pomoč, saj se je zdelo, da so vsa druga merila za tako ugotovitev izpolnjena.

(27)

Komisija je tudi menila, da se z določbami zakona, ki omogočajo odbitek prenesenih izgub na podlagi zakona o davku od dohodka pravnih oseb in davku od dividend ali zakona o dohodnini od dolgovanega davka, ter še zlasti z omejitvijo na podjetja, ki v letu 2013 niso ustvarila dobička, razlikuje med družbami, ki so v smislu davka na podlagi prometa v primerljivem položaju. Menila je, da se z določbami očitno daje selektivna prednost podjetjem, ki v letu 2013 niso ustvarila dobička, v primerjavi s podjetji, ki niso ustvarila dobička v letih pred tem, ali tistimi, ki sploh niso ustvarila izgube. Komisija je menila, da taka različna obravnava glede na naravo in logiko davčnega sistema ni upravičena, zlasti ker je Madžarska zatrjevala, da davek na oglaševanje temelji na zamisli, da že sam prejem prihodkov od oglaševanja upravičuje obdavčitev. Zato je Komisija menila, da navedene določbe pomenijo državno pomoč, saj se je zdelo, da so vsa druga merila za tako ugotovitev izpolnjena.

(28)

Ukrepi se niso zdeli združljivi z notranjim trgom.

(29)

Komisija je prejela pripombe treh zainteresiranih strani.

(30)

Madžarsko oglaševalsko združenje je opisalo stanje oglaševalske industrije na Madžarskem in izrazilo zaskrbljenost glede davka na oglaševanje kot takega. Menilo je, da davek pomeni dodatno breme za sektor, ki je zaradi zniževanja prihodkov že prizadet. Poudarilo je, da lahko kakršen koli davek na oglaševanje male medijske družbe zaradi njihovih nizkih stopenj dobička izrine s trga.

(31)

Madžarski zasebni televizijski operater TV2 je pripombe predložil samo glede odbitka prenesenih izgub iz preteklih let za namene davka od dobička pravnih oseb ali dohodnine. TV2 meni, da določba o pokritju preteklih izgub ni selektivna, saj v obseg proste presoje držav članic spada tudi oblikovanje prometnega davka, pri čemer lahko elemente davka upoštevajo glede na zmožnost plačila. Če bi Komisija v pravilih o odbitku preteklih izgub odkrila element selektivnosti, bi bil ta lahko le nadaljnja omejitev na družbe, ki v letu 2013 niso ustvarile dobička, in ne splošno pravilo, ki omogoča odbitek preteklih izgub.

(32)

Družba RTL se strinja s presojo Komisije v sklepu o začetku postopka. Navedla je, da sta bila z davkom na oglaševanje ustvarjena dva dodatna elementa selektivnosti: (i) davek bi dajal prednost javnim radijskim/televizijskim postajam pred komercialnimi, saj naj bi se prve financirale predvsem z državnimi sredstvi, zato bi jih davek manj prizadel; (ii) davek bi dajal prednost radijskim/televizijskim postajam v madžarski lasti pred mednarodnimi akterji, saj naj bi prve običajno imele nižje prihodke od oglaševanja kot večji mednarodni akterji.

(33)

Madžarski organi se ne strinjajo, da ukrepi pomenijo pomoč. V bistvu trdijo, da se zmožnost plačila ne kaže le v donosnosti podjetja, ampak tudi v njegovem tržnem deležu in s tem v njegovem prometu. Madžarska trdi, da so progresivne davčne stopnje za prometni davek upravičene glede na zmožnost plačila in da natančna določitev razredov stopenj spada v nacionalno pristojnost držav. Meni, da je prehodni ukrep za družbe, ki v letu 2013 niso ustvarile dobička, upravičen, saj bi bilo brez tega ukrepa davčno breme zanje preveliko.

(34)

Po njenem mnenju davčna shema ni selektivna, in zlasti trdi, da ni odstopanja od referenčnega sistema, ki je za progresivne davke kombinacija davčne osnove in ustreznih davčnih stopenj. Za družbe v enakem pravnem in dejanskem položaju (ki imajo enako davčno osnovo) torej velja enak znesek davka.

(35)

Madžarska je navedla, da je madžarsko oglaševalsko združenje pravilno opisalo delovanje madžarskega oglaševalskega trga in zlasti ustrezno ugotovilo, da so manjša podjetja in novi ponudniki v težjem položaju kot večja podjetja z večjim prometom. Zato položaj manjših igralcev na oglaševalskem trgu ni primerljiv z večjimi, ki so zmožni plačati več in bi zato morali prevzeti progresivno večje davčno breme.

(36)

Madžarska se strinja s pripombami družbe TV2 in poudarja, da iz sodbe Sodišča v primeru Gibraltar izhaja, da je donosnost kot merilo obdavčenja splošen davčni ukrep, ker izhaja iz naključnega dejstva.

(37)

Madžarska se ne strinja s trditvami družbe RTL iz razlogov, ki jih je navedla že v svojih prejšnjih predložitvah. Pojasnjuje tudi, da se po zakonu javne in komercialne radijske/televizijske postaje obravnavajo enako in da za vsako objavo oglasa za plačilo velja enaka davčna obveznost.

(38)

V skladu s členom 107(1) PDEU velja: „Razen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.“

(39)

Da bi bil ukrep opredeljen kot pomoč v smislu te določbe, morajo biti torej izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: (i) ukrep mora biti mogoče pripisati državi in se mora financirati iz državnih sredstev; (ii) prejemniku mora dodeliti prednost; (iii) navedena prednost mora biti selektivna in (iv) ukrep mora izkrivljati ali bi lahko izkrivljal konkurenco in mora vplivati na trgovino med državami članicami.

(40)

Ukrep se mora financirati iz državnih sredstev in ga mora biti mogoče pripisati državi članici, da pomeni državno pomoč.

(41)

Ker sporni ukrepi izhajajo iz akta madžarskega parlamenta, je jasno, da jih je mogoče pripisati Madžarski.

(42)

Kar zadeva financiranje ukrepa z državnimi sredstvi, je tudi navedeni pogoj izpolnjen, kadar je posledica ukrepa ta, da se država odreče prihodkom, ki bi jih sicer morala pobrati od podjetja v običajnih okoliščinah (4). V tem primeru se je Madžarska odpovedala sredstvom, ki bi jih sicer morala pobrati od podjetij z manjšim upoštevnim prometom (in torej manjših podjetij), če bi zanje veljala enaka stopnja davka kot za podjetja z večjim prometom (in torej večja podjetja).

(43)

V skladu s sodno prakso sodišč Unije v pojmu pomoči niso zajete le pozitivne dajatve, ampak tudi ukrepi, s katerimi se v različnih oblikah znižujejo stroški, ki običajno bremenijo proračun podjetja (5). Prednost se lahko dodeli z različnimi vrstami zmanjšanja davčnega bremena podjetja in še zlasti z znižanjem davčne stopnje, davčne osnove ali zneska dolgovanega davka (6). Čeprav znižanje davka ne zajema pozitivnega prenosa državnih sredstev, upravičencu prinaša prednost zaradi dejstva, da podjetja, za katere se uporablja, postavlja v ugodnejši finančni položaj, posledica pa je izguba prihodka za državo (7).

(44)

Zakon določa progresivne stopnje obdavčitve, ki se uporabljajo za letni promet, ustvarjen z objavo oglasov na Madžarskem, odvisno od razreda, v katerega spada promet podjetja. Progresivna narava navedenih stopenj deluje tako, da se delež davka, ki se obračuna na promet podjetja, postopno povečuje glede na število razredov, v katere spada navedeni promet. Podjetja z majhnim prometom (manjša podjetja) so zato obdavčena po precej nižji povprečni stopnji kot podjetja z velikim prometom (večja podjetja). Zaradi obdavčitve po tej bistveno nižji povprečni davčni stopnji se stroški podjetij z majhnim prometom znižajo v primerjavi s stroški podjetij z velikim prometom, kar pomeni prednost v korist manjših podjetij pred večjimi podjetji za namene člena 107(1) Pogodbe.

(45)

Tudi možnost na podlagi zakona, da se za namene davka od dobička pravnih oseb ali dohodnine prenesene izgube odbijejo, pomeni prednost za podjetja, ki v letu 2013 niso ustvarila dobička, saj znižuje njihovo davčno osnovo in s tem njihovo davčno breme v primerjavi s podjetji, ki navedenega odbitka ne morejo izkoristiti.

(46)

Ukrep je selektiven, če daje prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga v smislu člena 107(1) Pogodbe. Kar zadeva davčne sheme, je Sodišče razsodilo, da bi bilo treba selektivnost ukrepa običajno presojati z analizo v treh korakih (8). Najprej je treba opredeliti skupno ali običajno davčno ureditev, ki se uporablja v zadevni državi članici: „referenčni sistem“. Drugič, treba je ugotoviti, ali zadevni ukrep pomeni odstopanje od tega sistema, kadar različno obravnava gospodarske subjekte, ki so z vidika ciljev, ki so lastni sistemu, v primerljivem dejanskem in pravnem položaju. Če zadevni ukrep ne pomeni odstopanja od referenčnega sistema, ni selektiven. Če od tega sistema odstopa (in je zato selektiven prima facie), je treba v tretjem koraku analize ugotoviti, ali je ukrep, ki odstopa od sistema, utemeljen z naravo ali splošno shemo referenčnega davčnega sistema (9). Če je ukrep, ki je selektiven prima facie, utemeljen z naravo ali splošno shemo sistema, se ne obravnava kot selektiven in torej ne spada na področje uporabe člena 107(1) Pogodbe.

(47)

Referenčni sistem je okvir, ki se uporablja za presojo selektivnosti ukrepa.

(48)

V tem primeru je referenčni sistem uporaba posebnega davka na oglaševanje, ki se uporablja za promet, ustvarjen z zagotavljanjem oglaševalskih storitev, tj. polno plačilo, ki ga subjekti, ki oglas objavijo, prejmejo za objavo oglasov, brez odbitka stroškov. Komisija meni, da struktura progresivnih stopenj davka na oglaševanje ne more biti del navedenega referenčnega sistema.

(49)

Kot je navedlo Sodišče (10), ni vedno dovolj, da se analiza selektivnosti omeji na vprašanje, ali ukrep odstopa od referenčnega sistema, kot ga je opredelila država članica. Oceniti je treba tudi, ali je država članica meje navedenega sistema oblikovala dosledno ali pa, v nasprotnem primeru, očitno samovoljno ali pristransko, da bi dala nekaterim podjetjem prednost pred drugimi. Namesto da bi država članica določila splošna pravila za vsa podjetja in odstopanje od teh pravil za nekatera podjetja, bi lahko ob izogibanju pravil o državni pomoči dosegla enak rezultat s spremembo in kombiniranjem svojih pravil tako, da njihova uporaba sama vodi v različno davčno breme za različna podjetja (11). V zvezi s tem je treba zlasti opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča člen 107(1) Pogodbe med ukrepi državnega posredovanja ne razlikuje glede na njihove vzroke ali cilje, ampak jih opredeljuje glede na njihove učinke in torej ne glede na uporabljene tehnike (12).

(50)

Za progresivno strukturo davka, uvedeno z zakonom, se zdi, da jo je Madžarska namerno oblikovala tako, da daje nekaterim podjetjem prednost pred drugimi. Na podlagi progresivne strukture davka, uvedene z zakonom, se za podjetja, ki objavljajo oglase, obračunavajo različne davčne stopnje, ki se postopno višajo od 0 % do 50 %, odvisno od razreda, v katerega spada promet podjetij. Zato se za podjetja, za katera velja davek na oglaševanje, uporablja različna povprečna davčna stopnja, ki je odvisna od višine njihovega prometa.

(51)

Učinek strukture progresivnih stopenj, uvedene z zakonom, je torej ta, da za različna podjetja veljajo različne stopnje obdavčitve (izražene kot delež ustvarjenega skupnega letnega prometa podjetij od oglaševanja), ki so odvisne od njihove velikosti, saj je znesek prometa, ki ga podjetje ustvari z oglaševanjem, deloma povezan z njegovo velikostjo.

(52)

Vsako podjetje je obdavčeno po drugačni stopnji, zato Komisija za davek na oglaševanje ne more določiti ene same referenčne stopnje. Madžarska ni za nobeno posebno stopnjo navedla, da je referenčna ali „običajna“, niti ni pojasnila, zakaj bi bila za podjetja z večjim prometom upravičena višja stopnja ali zakaj bi morale za podjetja z manjšim prometom od oglaševanja veljati nižje stopnje.

(53)

Navedeni cilj davka na oglaševanje je spodbujati načelo javne porazdelitve bremena. Ob upoštevanju navedenega cilja Komisija meni, da so vsi gospodarski subjekti, za katere velja davek na oglaševanje, v primerljivem pravnem in dejanskem položaju. Zato bi morali biti vsi gospodarski subjekti obravnavani enako in plačati enak delež svojega prometa ne glede na njegovo višino, razen če je razlikovanje ustrezno utemeljeno. Komisija ugotavlja, da že ob uporabi enotne davčne stopnje za vse gospodarske subjekte tisti z večjim prometom v državni proračun prispevajo več kot tisti z manjšim prometom. Madžarska ni predložila prepričljivih argumentov, ki bi upravičevali razlikovanje med navedenimi vrstami podjetij zaradi progresivne uvedbe sorazmerno večjega davčnega bremena za tiste z večjim prometom od oglaševanja. Madžarska je torej davek na oglaševanje namerno oblikovala tako, da samovoljno daje prednost nekaterim podjetjem, tj. tistim z manjšim prometom (in torej manjšim podjetjem), druga, tj. večja podjetja, pa prikrajša (13).

(54)

Referenčni sistem je torej po zasnovi selektiven, saj ni upravičen ob upoštevanju cilja davka na oglaševanje, tj. spodbujanje načela javne porazdelitve bremena in zbiranje sredstev za državni proračun.

(55)

Podobno tudi možnosti odbitka prenesenih izgub iz preteklih let za namene davka od dobička pravnih oseb ali dohodnine od davčne osnove za leto 2014 v tem primeru ni mogoče šteti kot del referenčnega sistema, in sicer iz vsaj dveh razlogov. Po eni strani davek temelji na obdavčenju prometa in ne dobička, zaradi česar stroškov običajno ni mogoče odbiti od davčne osnove prometnega davka. Madžarski organi v tem primeru niso zmogli pojasniti, kako bi lahko to možnost odbitka stroškov povezali s ciljem ali naravo prometnega davka. Po drugi strani pa je možnost odbitka na voljo le podjetjem, ki v letu 2013 niso ustvarila dobička. Ne gre za splošno pravilo odbitka, in zdi se, da je ta možnost odbitka samovoljna ali vsaj ne dovolj dosledna, da bi lahko bila del referenčnega sistema.

(56)

Po mnenju Komisije bi moral biti referenčni sistem za obdavčitev prometa od oglaševanja davek na promet od oglaševanja, ki bi bil skladen s pravili o državni pomoči, tj.:

(57)

Kot drugi korak je treba ugotoviti, ali ukrep odstopa od referenčnega sistema v korist posameznih podjetij, ki so v podobnem dejanskem in pravnem položaju glede na cilj, ki je del referenčnega sistema.

(58)

Zaradi progresivnosti strukture stopenj davka na oglaševanje se ustvarja razlikovanje med podjetji, ki na Madžarskem opravljajo dejavnost objave oglasov, na podlagi obsega njihove oglaševalske dejavnosti, kot se kaže v njihovem prometu od oglaševanja.

(59)

Zaradi progresivne narave davčnih stopenj, kot jih določa zakon, so podjetja, katerih promet spada v nižje razrede, bistveno manj obdavčena kot podjetja, katerih promet spada v višje razrede. Za podjetja z majhnim prometom zato veljajo precej nižje mejne davčne stopnje in precej nižje povprečne davčne stopnje v primerjavi s podjetji z velikim prometom in so torej za enake dejavnosti precej manj obdavčena. Komisija zlasti ugotavlja, da je obdavčitev prometa podjetij z večjim prometom od oglaševanja, ki spada v zgornje razrede (30 %/40 %/50 %), izredno visoka, posledica česar so velike razlike pri obravnavanju.

(60)

Poleg tega iz podatkov o vnaprejšnjih plačilih davka, ki so jih 17. februarja 2015 predložili madžarski organi, izhaja, da sta se v letu 2014 davčni stopnji 30 % in 40 %/50 %, ki se uporabljata za promet od oglaševanja, ki spada v najvišja dva razreda, dejansko uporabljali le za eno podjetje in da je to plačalo približno 80 % skupnih prihodkov, ki jih je kot vnaprejšnja plačila davka prejela Madžarska. Navedeni podatki kažejo dejanske učinke različne obravnave podjetij na podlagi zakona in selektivno naravo progresivnih stopenj, ki jih ta določa.

(61)

Komisija zato meni, da struktura progresivnih stopenj, uvedena z zakonom, odstopa od referenčnega sistema, ki obsega uvedbo davka na oglaševanje za vse gospodarske subjekte, ki sodelujejo pri objavi oglasov na Madžarskem, in koristi podjetjem z manjšim prometom.

(62)

Komisija tudi meni, da možnost podjetij, ki v letu 2013 niso ustvarila dobička, da odbijejo preneseno izgubo iz preteklih let za namene davka od dobička pravnih oseb ali dohodnine od davčne osnove za leto 2014, odstopa od referenčnega sistema, tj. od splošnega pravila obdavčitve gospodarskih subjektov na podlagi njihovega prometa od oglaševanja. Davek temelji na obdavčitvi prometa, ne dobička, zaradi česar stroškov običajno ni mogoče odbiti od davčne osnove prometnega davka.

(63)

Omejitev odbitka izgub na podjetja, ki niso ustvarila dobička v letu 2013, zlasti razlikuje med, po eni strani, podjetji, ki so prenesla izgube v naslednje leto in v letu 2013 niso ustvarila dobička, ter, po drugi strani, podjetji, ki so v letu 2013 ustvarila dobiček, vendar so morda prenesla izgube iz preteklih davčnih let. Poleg tega določba ni omejena na izgube, ki jih je mogoče pokriti z obveznostjo plačila davka na oglaševanje in ki so nastale v letu 2013, ampak podjetjem, ki v letu 2013 niso ustvarila dobička, omogoča tudi uporabo prenesenih izgub iz preteklih let. Komisija tudi meni, da odbitek izgub, ki so ob sprejetju zakona o davku na oglaševanje že obstajale, pomeni selektivnost, saj bi omogočanje navedenega odbitka lahko dajalo prednost nekaterim podjetjem s precejšnjimi prenesenimi izgubami.

(64)

Komisija meni, da se z določbami zakona (pod pogoji, določenimi v njem), ki omogočajo odbitek prenesenih izgub, razlikuje med podjetji, ki so glede na cilj madžarskega davka na oglaševanje v primerljivem pravnem in dejanskem položaju.

(65)

Komisija zato meni, da so ukrepi selektivni prima facie.

(66)

Ukrep, ki odstopa od referenčnega sistema, ni selektiven, če je utemeljen z naravo ali splošno shemo navedenega sistema. To se zgodi, kadar je posledica mehanizmov, ki so del sistema ter so potrebni za njegovo delovanje in učinkovitost (14). Takšno utemeljitev mora predložiti država članica.

(67)

Madžarski organi so trdili, da se v prometu in velikosti podjetja kaže njegova zmožnost plačevanja, zato podjetje z večjim prometom od oglaševanja lažje plača kot podjetje z manjšim prometom od oglaševanja. Komisija meni, da informacije, ki jih je predložila Madžarska, ne dokazujejo, da je promet skupine družb dobro merilo za njihovo zmožnost plačila, niti da je vzorec progresivnosti davka utemeljen z naravo in splošno shemo davčnega sistema.

(68)

Naravna posledica (enostopenjskih) prometnih davkov je, da družbe z večjim prometom plačajo več davka. Pri prometnih davkih v nasprotju z davki od dobička (15) ni namen upoštevati stroškov, ki nastanejo pri ustvarjanju zadevnega prometa – in dejansko se ti ne upoštevajo. Zato brez konkretnih nasprotnih dokazov ni mogoče samodejno šteti, da se v ravni ustvarjenega prometa kaže zmožnost podjetja za plačevanje. Madžarska ni dokazala niti domnevne povezave med prometom in zmožnostjo plačila niti da bi se taka povezava lahko pravilno kazala v vzorcu progresivnosti (od 0 % do 50 % prometa) davka na oglaševanje.

(69)

Komisija meni, da so lahko progresivne stopnje za prometne davke upravičene le izjemoma, tj. če naj bi se z njimi dosegel poseben cilj, za katerega si prizadeva davek, ki dejansko zahteva progresivne stopnje. Progresivne prometne davke bi bilo na primer mogoče upravičiti, če se s prometom progresivno, tj. bolj kot sorazmerno povečujejo tudi zunanji učinki, ki nastanejo zaradi dejavnosti in ki naj bi jih davek odpravil. Vendar pa Madžarska ni utemeljila progresivnosti davka z zunanjimi učinki, ki bi jih morda ustvarjalo oglaševanje.

(70)

Kar zadeva odbitek prenesenih izgub podjetij, ki v letu 2013 niso ustvarila dobička, ga ni mogoče utemeljiti kot ukrep za preprečevanje izogibanja plačilu davkom in davčnim obveznostim. Z ukrepom se uvaja samovoljno razlikovanje med dvema skupinama družb, ki so v primerljivem pravnem in dejanskem položaju. Ker je razlikovanje samovoljno in ni v skladu z naravo prometnega davka, kot je opisano v uvodnih izjavah 62 in 63, ga ni mogoče šteti za dosledno pravilo proti zlorabi, ki bi upravičilo različno obravnavo.

(71)

Komisija torej meni, da zmožnost plačila ne more biti vodilno načelo madžarskega prometnega davka na oglaševanje. V skladu s tem meni, da ukrepi niso utemeljeni z naravo in splošno shemo referenčnega sistema. Ukrepi torej dajejo selektivno prednost oglaševalskim družbam z manjšim prometom (in s tem manjšim podjetjem) in podjetjem, ki v letu 2013 niso ustvarila dobička in ki so lahko od davčne osnove za leto 2014 odbila prenesene izgube.

(72)

Da bi ukrep v skladu s členom 107(1) Pogodbe pomenil državno pomoč, mora izkrivljati konkurenco ali bi jo lahko izkrivljal in mora vplivati na trgovino znotraj Unije.

(73)

Ukrepi se uporabljajo za vsa podjetja, ki ustvarjajo promet z objavljanjem oglasov na Madžarskem. Madžarski oglaševalski trg je odprt za konkurenco, zanj pa je značilna prisotnost gospodarskih subjektov iz drugih držav članic, zato bi lahko vsaka pomoč v korist nekaterih oglaševalskih subjektov vplivala na trgovino znotraj Unije. Ukrepi torej vplivajo na konkurenčni položaj podjetij, za katera velja navedeni davek. Z ukrepi so podjetja z manjšim prometom in podjetja, ki v letu 2013 niso ustvarila dobička, razbremenjeni davčne obveznosti, ki bi jo drugače morala plačati, če bi zanje veljal enak davek na oglaševanje kot za podjetja z velikim prometom in/ali podjetja, ki so v letu 2013 ustvarila dobiček. Pomoč, dodeljena na podlagi navedenih ukrepov, torej pomeni pomoč za tekoče poslovanje, saj se z njo navedenim podjetjem znižajo stroški, ki bi jih sicer imela pri izvajanju tekočih poslov ali običajnih dejavnosti. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pomoč za tekoče poslovanje izkrivlja konkurenco (16), zato bi bilo treba za vsako pomoč, dodeljeno navedenim podjetjem, šteti, da izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco s krepitvijo njihovega finančnega položaja na madžarskem oglaševalskem trgu. Zato ukrepi izkrivljajo ali bi lahko izkrivljali konkurenco in vplivajo na trgovino znotraj Unije.

(74)

Vsi pogoji iz člena 107(1) Pogodbe so izpolnjeni, zato Komisija ugotavlja, da davek na oglaševanje, ki določa progresivno strukturo davčnih stopenj in odbitek prenesenih izgub od davčne osnove za leto 2014, ki je omejen na družbe, ki v letu 2013 niso ustvarile dobička, pomeni državno pomoč v smislu navedene določbe.

(75)

Državna pomoč se šteje za združljivo z notranjim trgom, če spada v katero od kategorij iz člena 107(2) Pogodbe (17), za združljivo z notranjim trgom pa se lahko šteje tudi, če Komisija ugotovi, da spada v katero od kategorij iz člena 107(3) Pogodbe (18). Vendar je država članica, ki je dodelila pomoč, tista, ki mora dokazati, da je državna pomoč, ki jo je dodelila, združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(2) ali 107(3) Pogodbe (19).

(76)

Komisija ugotavlja, da madžarski organi niso predložili argumentov, ki bi dokazali, da so ukrepi združljivi z notranjim trgom, in da Madžarska ni predložila pripomb k pomislekom glede združljivosti ukrepov, ki so bili izraženi v sklepu o začetku postopka. Po mnenju Komisije ne velja nobena od izjem iz navedenih določb Pogodbe, saj si ukrepi očitno ne prizadevajo za doseganje nobenega od ciljev iz navedenih določb.

(77)

Zato ukrepov ni mogoče razglasiti za združljive z notranjim trgom.

(78)

Davek na oglaševanje, uveden z zakonom XXII iz leta 2014 (kot je opisan v sklepu o začetku postopka), je prenehal veljati z dnem, ko je Komisija začela formalni postopek preiskave in izdala odredbo o začasnem odlogu. Vendar pa so madžarski organi junija 2015 davek na oglaševanje iz leta 2014 spremenili brez predhodnega obvestila Komisiji in/ali njene odobritve, zato je davek v spremenjeni različici veljal še naprej. Komisija meni, da spremenjena različica davka na oglaševanje temelji na enakih načelih kot prvotni davek in ima (vsaj deloma) enake značilnosti, kot so opisane v sklepu o začetku postopka in zaradi katerih je Komisija začela formalni postopek preiskave. Posledično meni, da spremenjena različica davka na oglaševanje spada na področje uporabe sklepa o začetku postopka. V tem razdelku Komisija presoja, ali in koliko se v spremenjeni različici davka upoštevajo pomisleki, izraženi v sklepu o začetku postopka v zvezi s prvotnim davkom na oglaševanje.

(79)

V spremembi iz leta 2015 se sicer upoštevajo nekateri pomisleki glede državne pomoči, ki jih je Komisija navedla v sklepu o začetku postopka, vendar ne vsi v celoti.

(80)

Prvič, nova struktura davčnih stopenj še vedno določa oprostitev davka za družbe (skupine) s prometom, manjšim od 100 milijonov HUF, kar je približno 325 000 EUR (uporablja se 0-odsotna stopnja), ostale družbe (skupine) pa morajo plačati 5,3 % davka na del prometa, ki presega 100 milijonov HUF. To dejansko pomeni, da se ohranja progresivnost obdavčitve družb, katerih promet od oglaševanja presega navedeni prag.

(81)

Novi prag, pod katerim se uporablja 0-odstotna stopnja (100 milijonov HUF), je nižji od praga, pod katerim se je 0-odstotna davčna stopnja uporabljala po starem zakonu (500 milijonov HUF). Kljub temu se zaradi take obdavčitve na leto ne pobere približno 17 000 EUR davkov (5,3 % × 325 000 EUR).

(82)

Komisija je Madžarski dala možnost, da utemelji 0-odstotno davčno stopnjo, ki se uporablja za promet od oglaševanja, manjši od 100 milijonov HUF, po logiki davčnega sistema (na primer upravno breme). Vendar pa Madžarska ni predložila argumentov, ki bi dokazali, da stroški pobiranja davka (upravno breme) presegajo znesek pobranega davka (do približno 17 000 EUR davkov na leto).

(83)

Drugič, s spremembo se uvaja možnost retroaktivne uporabe do začetka veljavnosti davka v letu 2014: davkoplačevalci lahko za nazaj izberejo, ali se bo zanje uporabljal novi ali stari sistem.

(84)

To v praksi pomeni, da družbe, za katere sta v preteklosti veljali 0- in 1-odstotna davčna stopnja, ne bodo za nazaj obdavčene po 5,3-odstotni stopnji, saj ni verjetno, da se bodo same odločile plačati več davkov. Možnost retroaktivnega učinka spremenjenega davka družbam omogoča, da se izognejo plačilu davka po novem sistemu, in zagotavlja gospodarsko prednost tistim, ki se ne bodo odločile za 5,3-odstotno stopnjo.

(85)

Tretjič, odbitek prenesenih izgub od davčne osnove za leto 2014, ki je omejen na družbe, ki v letu 2013 niso ustvarile dobička, ostaja nespremenjen. Pomisleki glede državne pomoči, izraženi v sklepu o začetku postopka, torej v spremenjeni shemi niso bili upoštevani in ostajajo aktualni.

(86)

Komisija zato meni, da se v spremembah zakona o davku na oglaševanje iz leta 2015 samo delno upoštevajo pomisleki, navedeni v sklepu o začetku postopka glede zakona o davku na oglaševanje iz leta 2014. Tudi spremenjeni zakon vsebuje elemente, za katere je Komisija v zvezi s predhodno shemo menila, da pomenijo državno pomoč. Ne glede na to, da se je število stopenj in razredov zmanjšalo s šestih na dva in da je bila najvišja stopnja znatno znižana s 50 % na 5,3 %, pa davek ostaja progresiven, ta progresivnost ostaja neutemeljena, odbitek prenesenih izgub pa se še naprej uporablja. Ta presoja velja v prihodnje in tudi za nazaj, tj. od začetka veljavnosti spremenjenega zakona 5. julija 2015, in po možnosti tudi z retroaktivnim učinkom vse do začetka veljavnosti zakona v letu 2014.

(87)

Spremembe davka na oglaševanje iz leta 2015 torej ne vplivajo na ugotovitev Komisije, da davek na oglaševanje še vedno pomeni nezakonito in nezdružljivo državno pomoč.

(88)

Kot je navedeno že v uvodni izjavi 78, Komisija meni, da sklep o začetku postopka velja tudi za spremenjeno shemo. Ta sklep se zato nanaša na zakon o davku na oglaševanje, kot je veljal ob izdaji sklepa o začetku postopka, tj. 12. marca 2015, in vse njegove spremembe z dne 5. junija 2015.

(89)

Ukrepi niso bili priglašeni Komisiji niti jih ta ni razglasila za združljive z notranjim trgom. Navedeni ukrepi pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe in novo pomoč v smislu člena 1(c) Uredbe (EU) 2015/1589. Ker so se navedeni ukrepi začeli izvajati ob kršitvi obveznosti mirovanja iz člena 108(3) Pogodbe, pomenijo tudi nezakonito pomoč v smislu člena 1(f) Uredbe Sveta (EU) 2015/1589.

(90)

Če se ugotovi, da ukrepi pomenijo nezakonito in nezdružljivo državno pomoč, morajo prejemniki v skladu s členom 16 Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 pomoč vrniti.

(91)

Glede na progresivnost davčne stopnje izterjava pomoči pomeni, da mora Madžarska vsa podjetja obravnavati enako, kot da bi zanje veljala enotna fiksna stopnja. Komisija privzeto meni, da je navedena enotna fiksna stopnja 5,3 %, kot jo je Madžarska določila v spremenjeni različici davka, razen če se Madžarska v dveh mesecih od dneva sprejetja tega sklepa ne odloči, da bo določila drugačno enotno davčno stopnjo, ki bo za nazaj veljala za vsa podjetja za celotno obdobje uporabe davka na oglaševanje (izvirne in spremenjene različice), ali za nazaj odpravila davek na oglaševanje od dneva, ko je začel veljati.

(92)

Glede pomoči, dodeljene podjetjem, ki v letu 2013 niso ustvarila dobička, z odbitkom prenesenih izgub, mora Madžarska izterjati razliko med davkom, dolgovanim po fiksni davčni stopnji na celoten promet od oglaševanja, ki velja za družbe, ki niso upravičene do odbitka izgub, in dejansko plačanim davkom. Razlika ustreza davku, ki se mu je tako podjetje izognilo na podlagi odbitka.

(93)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 56, bi bil referenčni sistem za obdavčenje prometa od oglaševanja davek, za katerega bi veljalo naslednje:

(94)

Glede izterjave velja, da bi moral biti znesek pomoči, ki so jo prejele družbe s prometom od oglaševanja v obdobju od začetka veljavnosti davka na oglaševanje v letu 2014 do dneva njegove opustitve ali nadomestitve s shemo, ki bi bila povsem v skladu s pravili o državni pomoči, izračunan kot razlika med:

(95)

Če je razlika med zneskom davka (1) in zneskom davka (2) pozitivna, bi bilo treba znesek pomoči izterjati, vključno z obrestmi od dneva, ko je davek zapadel v plačilo.

(96)

Izterjava ne bi bila potrebna, če bi Madžarska odpravila tak davčni sistem z retroaktivnim učinkom od dneva, ko je davek na oglaševanje v letu 2014 začel veljati. To Madžarski ne bi preprečilo, da bi v prihodnje, na primer v letu 2017, uvedla davčni sistem, ki ne bo progresiven in ne bo razlikoval med gospodarskimi subjekti, za katere velja davek.

(97)

Komisija ugotavlja, da je Madžarska nezakonito izvedla zadevno pomoč, ki krši člen 108(3) Pogodbe.

(98)

Madžarska mora bodisi opustiti nezakonito shemo pomoči bodisi jo nadomestiti z novo, ki bo v skladu s pravili o državni pomoči.

(99)

Madžarska mora dano pomoč izterjati.

(100)

Komisija pa vseeno meni, da bi davčna ugodnost, tj. prihranjeni davek, ki izhaja iz uporabe praga v višini 100 milijonov HUF, lahko bila skladna z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 (20) (v nadaljnjem besedilu: uredba de minimis). Zgornja meja, ki jo skupina družb lahko prejme, je 200 000 EUR v triletnem obdobju, pri čemer se upošteva vsa podpora de minimis. Za skladnost s pravili de minimis morajo biti izpolnjeni tudi vsi drugi pogoji iz uredbe de minimis. Če je prednost, ki izhaja iz izjeme, skladna s pravili de minimis, se ne šteje kot nezakonita in nezdružljiva državna pomoč ter se ne izterja.

(101)

Ta sklep je sprejet brez poseganja v morebitne preiskave skladnosti ukrepov s temeljnimi svoboščinami iz Pogodbe, zlasti pravico do ustanavljanja, kot jo zagotavlja člen 49 Pogodbe –

(a)

seznam upravičencev, ki so prejeli pomoč na podlagi sheme iz člena 1, in skupni znesek prejete pomoči vsakega upravičenca iz te sheme;

(b)

skupni znesek (glavnica in obresti), ki ga je treba izterjati od vsakega upravičenca;

(c)

podroben opis že sprejetih in načrtovanih ukrepov za uskladitev s tem sklepom;

(d)

dokumente, ki dokazujejo, da se je od upravičencev zahtevalo vračilo pomoči.