18.8.2016

Uradni list Evropske unije

L 223/10

UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1388

z dne 17. avgusta 2016

o vzpostavitvi kodeksa omrežja za priključitev odjemalcev

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003 (1) ter zlasti člena 6(11) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Hitra vzpostavitev povsem delujočega in interkonekcijskega notranjega trga z energijo je ključna za ohranjanje zanesljive oskrbe z energijo, povečanje konkurenčnosti in zagotavljanje, da lahko vsi potrošniki kupujejo električno energijo po dostopnih cenah.

(2)

V Uredbi (ES) št. 714/2009 so določena nediskriminacijska pravila, ki urejajo dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga z električno energijo. Poleg tega morajo države članice ali regulativni organi, kadar države članice tako določijo, v skladu s členom 5 Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) med drugim zagotoviti, da se pripravijo objektivna in nediskriminacijska tehnična pravila, ki določajo minimalne tehnične projektne in obratovalne zahteve za priključitev na sistem. Če zahteve pomenijo pogoje za priključitev na nacionalna omrežja, se v členu 37(6) iste direktive od regulativnih organov zahteva, da so pristojni za določitev ali potrditev vsaj metodologije za njihov izračun ali določitev. Da se zagotovi sigurnost sistema znotraj interkonekcijskega prenosnega sistema, je treba doseči enotno razumevanje zahtev, ki veljajo za priključitev odjemnih objektov in distribucijskih sistemov, vključno z zaprtimi distribucijskimi sistemi, na omrežje. Navedene zahteve, ki prispevajo k vzdrževanju, ohranjanju in ponovnemu vzpostavljanju sigurnosti sistema, da se spodbudi pravilno delovanje notranjega trga z električno energijo na sinhronih območjih in med njimi ter doseže stroškovna učinkovitost, bi bilo treba šteti za vprašanja čezmejnih omrežij in vprašanja povezovanja trgov.

(3)

Da se zagotovi jasen pravni okvir za priključitev na omrežje, spodbudi trgovanje z električno energijo v vsej Uniji, zagotovi sigurnost sistema, spodbudi vključevanje električne energije iz obnovljivih virov, poveča konkurenca ter omogoči učinkovitejša uporaba omrežja in virov v korist potrošnikov, bi bilo treba določiti harmonizirana pravila za priključitev odjemnih objektov in distribucijskih sistemov na omrežje.

(4)

Sigurnosti sistema ni mogoče zagotoviti neodvisno od tehničnih zmogljivosti vseh uporabnikov. V preteklosti so bile elektrarne steber zagotavljanja tehničnih zmogljivosti. Vendar se v zvezi s tem pričakuje, da bodo imeli odjemni objekti v prihodnosti pomembnejšo vlogo. Temeljna pogoja sta redno usklajevanje na ravni prenosnih in distribucijskih omrežij ter ustrezno delovanje opreme, priključene na prenosna in distribucijska omrežja, ki je dovolj odporna na motnje, da deluje kljub motnjam in pomaga preprečevati večje motnje ali olajšati ponovno vzpostavitev sistema po njegovem razpadu.

(5)

Regulativni organi bi morali pri določanju ali potrjevanju tarif za prenos in distribucijo ali njihovih metodologij oziroma pri potrjevanju pogojev za priključitev in dostop do nacionalnih omrežij v skladu s členom 37(1) in (6) Direktive 2009/72/ES ter členom 14 Uredbe (ES) št. 714/2009 upoštevati razumne stroške, ki jih dejansko imajo sistemski operaterji pri izvajanju te uredbe.

(6)

Različni sinhronski elektroenergetski sistemi v Uniji imajo različne značilnosti, ki jih je treba upoštevati pri določanju zahtev za priključitev odjemalcev. Zato je treba pri določanju pravil o priključevanju na omrežje v skladu s členom 8(6) Uredbe (ES) št. 714/2009 upoštevati regionalne posebnosti.

(7)

Zagotoviti je treba regulativno varnost, zato bi morale zahteve iz te uredbe veljati za nove odjemne objekte, priključene na prenosna omrežja, nove distribucijske objekte, priključene na prenosna omrežja, nove distribucijske sisteme in nove odjemne enote, ki jih uporablja odjemni objekt ali zaprt distribucijski sistem, da se zadevnim sistemskim operaterjem in zadevnim sistemskim operaterjem prenosnih omrežij (v nadaljnjem besedilu: SOPO) zagotovijo storitve prilagajanja odjema. Zahteve iz te uredbe ne bi smele veljati za obstoječe odjemne objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječe distribucijske objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječe distribucijske sisteme in obstoječe odjemne enote, ki jih ali jih lahko uporablja odjemni objekt ali zaprt distribucijski sistem, da se zadevnim sistemskim operaterjem in zadevnim SOPO zagotovijo storitve prilagajanja odjema. Zahteve iz te uredbe tudi ne bi smele veljati za nove ali obstoječe odjemne objekte, priključene na nivoju distribucije, razen če zadevnim sistemskim operaterjem in zadevnim SOPO zagotavljajo storitve prilagajanja odjema. Vendar bi morale zahteve iz te uredbe veljati, če se zadevni regulativni organ ali zadevna država članica ne odloči drugače na podlagi spremembe zahtev glede sistema ter celovite analize stroškov in koristi ali v primeru bistvene posodobitve ali zamenjave opreme, ki vpliva na tehnične zmogljivosti obstoječega odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, obstoječega distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje, obstoječega distribucijskega sistema ali obstoječe odjemne enote v odjemnem objektu ali zaprtem distribucijskem sistemu, priključenem na nivo napetosti nad 1 000 V.

(8)

Prilagajanje odjema je pomemben mehanizem za povečanje prožnosti notranjega trga z energijo in omogočanje optimalne uporabe omrežij. Temeljiti bi moralo na ukrepanju potrošnikov ali njihovi privolitvi, da v njihovem imenu to stori tretja oseba. Lastnik odjemnega objekta ali sistemski operater zaprtega distribucijskega omrežja (v nadaljnjem besedilu: SOZDO) lahko storitve prilagajanja odvzema ponujata na trgu kot tudi sistemskim operaterjem za povečanje sigurnosti omrežja. V tem primeru bi moral lastnik odjemnega objekta ali sistemski operater zaprtega distribucijskega omrežja zagotoviti, da nove odjemne enote, ki se uporabljajo za zagotavljanje takih storitev, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, bodisi posamično bodisi skupaj v okviru združevanja odjema prek tretje osebe. V zvezi s tem imajo tretje osebe ključno vlogo pri združevanju zmogljivosti prilagajanja odjema ter so lahko odgovorne in zavezane, da zagotovijo zanesljivost navedenih storitev, če navedene odgovornosti preneseta lastnik odjemnega objekta in sistemski operater zaprtega distribucijskega omrežja.

(9)

Zahteve bi morale temeljiti na načelih nediskriminacije in preglednosti, pa tudi na načelu optimizacije med največjim celotnim izkoristkom in najnižjimi skupnimi stroški za vse vključene strani. SOPO in sistemski operaterji distribucijskih omrežij (v nadaljnjem besedilu: SODO), vključno s SOZDO, lahko navedene elemente upoštevajo pri opredelitvi zahtev v skladu z določbami te uredbe, ob priznavanju, da so meje, ki določajo, ali je sistem prenosen ali distribucijski, določene na nacionalni ravni.

(10)

Zahteve, ki veljajo za odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje, bi morale določati zmogljivosti na njihovih vmesnikih ter potrebno avtomatsko prilagajanje in izmenjavo podatkov. Te zahteve so namenjene zagotavljanju obratovanja prenosnega sistema ter zmogljivosti za uporabo prilagajanja proizvodnje in odjema, ki je vgrajeno v ta omrežja, v obratovalnih območjih sistema in ob kritičnih dogodkih.

(11)

Zahteve, ki veljajo za distribucijski sistem, priključen na prenosni ali drugi distribucijski sistem, bi morale določati obratovalno območje teh sistemov ter potrebno avtomatsko prilagajanje in izmenjavo podatkov. Te zahteve bi morale zagotoviti učinkovit razvoj in obratovanje prenosnega sistema ter zmogljivost za uporabo prilagajanja proizvodnje in odjema, ki je vgrajeno v ta omrežja, v obratovalnih območjih sistema in ob kritičnih dogodkih.

(12)

Z zahtevami za odjemno enoto, ki jo uporablja odjemni objekt ali zaprt distribucijski sistem, da se zadevnim sistemskim operaterjem in zadevnim SOPO zagotovijo storitve prilagajanja odjema, bi bilo treba zagotoviti zmogljivost za uporabo prilagajanja odjema na obratovalnih območjih sistema, s čemer bi se čim bolj omejili kritični dogodki.

(13)

Upravna bremena in stroški, povezani z zagotavljanjem prilagajanja odjema, bi morali ostati v razumnih mejah, zlasti kar zadeva domače potrošnike, ki bodo imeli vse pomembnejšo vlogo pri prehodu na nizkoogljično družbo, njihova vključitev pa ne bi smela biti po nepotrebnem obremenjena z upravnimi nalogami.

(14)

S to uredbo bi se morala zaradi njenega čezmejnega učinka uvesti iste zahteve glede frekvence za vse napetostne nivoje, vsaj znotraj sinhronega območja. Na sinhronem območju bi namreč sprememba frekvence v eni državi članici takoj vplivala na frekvenco v vseh drugih državah članicah in bi lahko v njih poškodovala opremo.

(15)

Treba bi bilo uskladiti območja napetosti med interkonekcijskimi sistemi, saj so ključna za sigurno načrtovanje in obratovanje elektroenergetskega sistema na sinhronem območju. Izklopi zaradi napetostnih motenj vplivajo na sosednje sisteme. Če napetostni nivoji ne bi bili določeni, načrtovanje in obratovanje sistema izven normalnih obratovalnih pogojev morda ne bi bilo predvidljivo na širšem območju.

(16)	Treba bi bilo uvesti ustrezno in sorazmerno preskušanje skladnosti, da lahko sistemski operaterji zagotovijo obratovalno sigurnost. V skladu s členom 37(1)(b) Direktive 2009/72/ES regulativni organi zagotavljajo, da so sistemski operaterji skladni s to uredbo.

(17)

Regulativni organi, države članice in sistemski operaterji bi morali zagotoviti, da so zahteve glede priključitve na omrežje v postopku razvoja in odobritve čim bolj harmonizirane za zagotovitev popolnega povezovanja trgov. Določene tehnične standarde bi bilo treba upoštevati zlasti pri razvoju zahtev glede priključitve.

(18)

Sistemski operaterji ne bi smeli določati tehničnih zahtev za opremo, s katerimi se ovira prosti pretok blaga na notranjem trgu. Kadar sistemski operaterji na podlagi tehničnih specifikacij določijo zahteve za dajanje opreme na trg, mora zadevna država članica upoštevati postopek iz členov 8 in 9 Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(19)

V tej uredbi bi bilo treba določiti postopek za odstopanje od pravil, da se upoštevajo lokalne okoliščine, izjemoma na primer kadar bi lahko skladnost z navedenimi pravili ogrozila stabilnost lokalnega omrežja ali kadar bi bili za sigurno obratovanje odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje, distribucijskega sistema ali odjemne enote, ki jo uporablja odjemni objekt ali zaprt distribucijski sistem, da se zadevnim sistemskim operaterjem in zadevnim SOPO zagotovijo storitve prilagajanja odjema, morda potrebni obratovalni pogoji, ki niso v skladu s to uredbo.

(20)

Lastnikom odjemnih objektov in zadevnim sistemskim operaterjem bi bilo treba ob odobritvi zadevnega regulativnega organa ali po potrebi drugega organa v državi članici dovoliti, da predlagajo odstopanja za določene razrede odjemnih objektov, priključenih na prenosna omrežja, distribucijskih objektov, priključenih na prenosna omrežja, distribucijskih sistemov in odjemnih enot, ki jih uporablja odjemni objekt ali zaprt distribucijski sistem, da se zadevnim sistemskim operaterjem in zadevnim SOPO zagotovijo storitve prilagajanja odjema.

(21)

Države članice lahko v skladu s členom 28 Direktive 2009/72/ES predpišejo, da se sistem za distribucijo električne energije v nekaterih okoliščinah klasificira kot zaprt distribucijski sistem. Določbe te uredbe bi se morale za zaprte distribucijske sisteme uporabljati samo, kadar države članice tako predpišejo v skladu s členom 28 Direktive 2009/72/ES.

(22)	Ta uredba je bila sprejeta na podlagi Uredbe (ES) št. 714/2009, ki jo dopolnjuje in je njen sestavni del. Sklici na Uredbo (ES) št. 714/2009 v drugih pravnih aktih se razumejo tudi kot sklici na to uredbo.

(23)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora iz člena 23(1) Uredbe (ES) št. 714/2009 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1. S to uredbo se vzpostavlja kodeks omrežja, ki določa zahteve za priključitev na omrežje za:

(a)	odjemne objekte, priključene na prenosna omrežja;

(b)	distribucijske objekte, priključene na prenosna omrežja;

(c)	distribucijske sisteme, vključno z zaprtimi distribucijskimi sistemi;

(d)	odjemne enote, ki jih uporablja odjemni objekt ali zaprt distribucijski sistem, da se zadevnim sistemskim operaterjem in zadevnim SOPO zagotovijo storitve prilagajanja odjema.

2. Ta uredba torej prispeva k zagotavljanju pravičnih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu z električno energijo, zagotavljanju sigurnosti sistema, vključevanju električne energije iz obnovljivih virov in spodbujanju trgovanja z električno energijo v vsej Uniji.

3. Ta uredba določa tudi obveznosti za zagotavljanje, da sistemski operaterji ustrezno izkoriščajo zmogljivosti odjemnih objektov in distribucijskih sistemov, in sicer pregledno ter brez diskriminacije, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji v vsej Uniji.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Direktive 2012/27/EU Evropskega parlaemnta in Sveta (4), člena 2 Uredbe (ES) št. 714/2009, člena 2 Uredbe Komisije (EU) 2015/1222 (5), člena 2 Uredbe Komisije (EU) 2016/631 (6), člena 2 Uredbe Komisije (EU) št. 543/2013 (7) in člena 2 Direktive 2009/72/ES.

Poleg tega se uporabljajo še naslednje opredelitve pojmov:

1.	„odjemni objekt“ pomeni objekt, ki porablja električno energijo in je na eni ali več priključnih točkah priključen na prenosni ali distribucijski sistem. Distribucijski sistem in/ali napajanje lastne rabe elektroenergijskega modula se ne štejeta za odjemni objekt;

2.	„odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje“ pomeni odjemni objekt, ki ima priključno točko na prenosni sistem;

3.	„distribucijski objekt, priključen na prenosno omrežje“ pomeni priključek distribucijskega sistema ali električnega obrata in opreme, ki se uporablja na priključku na prenosni sistem;

4.	„odjemna enota“ pomeni nedeljiv sklop naprav, ki vsebuje opremo, ki jo lahko lastnik odjemnega objekta ali SOZDO aktivno upravlja, bodisi posamično bodisi skupaj v okviru združevanja odjema prek tretje osebe;

„zaprt distribucijski sistem“ pomeni distribucijski sistem, ki ga nacionalni regulativni organi ali drugi pristojni organi, če tako določijo države članice, v skladu s členom 28 Direktive 2009/72/ES klasificirajo kot zaprt distribucijski sistem za distribucijo električne energije znotraj geografsko omejenega industrijskega ali trgovskega območja ali območja skupnih storitev, ki ne oskrbuje gospodinjstev, ne da bi to posegalo v postransko uporabo majhnega števila gospodinjstev na območju, ki ga oskrbuje zaprti distribucijski sistem, in ki so v zaposlitvenem ali drugačnem razmerju z lastnikom sistema;

6.	„osrednja odjemna oprema“ pomeni vsaj eno od naslednjih vrst opreme: motorji, transformatorji, visokonapetostna oprema na priključni točki in v proizvodnem obratu;

7.	„distribucijski sistem, priključen na prenosno omrežje“, pomeni distribucijski sistem, priključen na prenosni sistem, vključno z distribucijskimi objekti, priključenimi na prenosno omrežje;

„največja uvozna zmogljivost“ pomeni največjo neprekinjeno delovno moč, ki jo lahko odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje, ali distribucijski objekt, priključen na prenosno omrežje, odjema iz omrežja na priključni točki, kot je podrobno določeno v sporazumu o priključitvi ali dogovorjeno med zadevnim sistemskim operaterjem in lastnikom odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, oziroma sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje;

„največja izvozna zmogljivost“ pomeni največjo neprekinjeno delovno moč, ki jo lahko odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje, ali distribucijski objekt, priključen na prenosno omrežje, dovaja v omrežje na priključni točki, kot je podrobno določeno v sporazumu o priključitvi ali dogovorjeno med zadevnim sistemskim operaterjem in lastnikom odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, oziroma sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje;

10.	„izklop odjemalcev v primeru prenizke frekvence“ pomeni ukrep, pri katerem se odjemalci v primeru prenizke frekvence izklopijo, da se ponovno vzpostavi ravnovesje med odjemom in proizvodnjo ter se sistemska frekvenca vrne v dovoljene meje;

11.	„izklop odjemalcev v primeru prenizke napetosti“ pomeni vzpostavitveni ukrep, pri katerem se odjemalci v primeru prenizke napetosti izklopijo, da se napetost vzpostavi nazaj v dovoljene meje;

12.	„regulacijsko stikalo“ pomeni napravo za preklop odcepa navitja, primernega za obratovanje, ko je transformator pod napetostjo ali obremenitvijo;

13.	„blokiranje regulacijskega stikala“ pomeni ukrep blokiranja regulacijskega stikala v primeru prenizke napetosti, s čimer se prepreči, da bi transformatorji nadalje prestavljali odcepe in zniževali napetosti na nekem območju;

14.	„center vodenja“ pomeni operativni center zadevnega sistemskega operaterja;

15.	„blokovna obremenitev“ pomeni največjo skočno obremenitev delovne moči ponovno vključenih odjemalcev med vzpostavitvijo sistema po razpadu sistema;

16.	„regulacija delovne moči v okviru prilagajanja odjema“ pomeni odjem znotraj odjemnega objekta ali zaprtega distribucijskega sistema, ki je zadevnemu sistemskemu operaterju ali zadevnemu SOPO na voljo za prilagajanje, zaradi česar se spremeni delovna moč;

17.	„regulacija jalove moči v okviru prilagajanja odjema“ pomeni jalovo moč ali naprave za kompenzacijo jalove moči v odjemnem objektu ali zaprtem distribucijskem sistemu, ki so zadevnemu sistemskemu operaterju ali zadevnemu SOPO na voljo za prilagajanje;

18.	„obvladovanje prenosnih omejitev v okviru prilagajanja odjema“ pomeni odjem znotraj odjemnega objekta ali zaprtega distribucijskega sistema, ki je zadevnemu sistemskemu operaterju ali zadevnemu SOPO na voljo za prilagajanje, da obvladuje prenosne omejitve znotraj sistema;

19.	„združevanje odjema“ pomeni sklop odjemnih objektov ali zaprtih distribucijskih sistemov, ki lahko obratujejo kot en objekt ali zaprt distribucijski sistem za namene nudenja ene ali več storitev prilagajanja odjema;

20.

„regulacija frekvence v okviru prilagajanja odjema“ pomeni odjem v odjemnem objektu ali zaprtem distribucijskem sistemu, ki je na razpolago za zmanjšanje ali povečanje kot odziv na nihanje frekvence, ki se izvede kot avtonomni odziv iz odjemnega objekta ali zaprtega distribucijskega sistema, da se ta nihanja zmanjšajo;

21.	„zelo hitra regulacija delovne moči v okviru prilagajanja odjema“ pomeni zelo hitro spremembo delovne moči odjema znotraj odjemnega objekta ali zaprtega distribucijskega sistema, kot odziv na odstopanje frekvence;

22.

„dokument o enoti s prilagajanjem odjema“ je dokument, ki ga lastnik odjemnega objekta ali SOZDO izda zadevnemu sistemskemu operaterju za odjemne enote s prilagajanjem odjema, priključene na nivo napetosti nad 1 000 V, in ki potrjuje skladnost odjemne enote s tehničnimi zahtevami iz te uredbe ter zagotavlja potrebne podatke in izjave, vključno z izjavo o skladnosti.

Člen 3

Področje uporabe

1. Zahteve za priključitev iz te uredbe veljajo za:

(a)	nove odjemne objekte, priključene na prenosna omrežja;

(b)	nove distribucijske objekte, priključene na prenosna omrežja;

(c)	nove distribucijske sisteme, vključno z novimi zaprtimi distribucijskimi sistemi;

(d)	nove odjemne enote, ki jih uporablja odjemni objekt ali zaprt distribucijski sistem, da se zadevnim sistemskim operaterjem in zadevnim SOPO zagotovijo storitve prilagajanja odjema.

Zadevni sistemski operater zavrne priključitev novega odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, novega distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali novega distribucijskega sistema, ki ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe in ni upravičena do odstopanja, ki ga v skladu s členom 50 odobri regulativni organ ali po potrebi drugi organ v državi članici. Zadevni sistemski operater takšno zavrnitev z utemeljeno izjavo pisno sporoči lastniku odjemnega objekta, SODO ali SOZDO in, če regulativni organ ne določi drugače, regulativnemu organu.

Na osnovi spremljanja skladnosti v skladu z naslovom III zadevni SOPO zavrne storitve prilagajanja odjema, za katere veljajo členi 27 do 30, iz novih odjemnih enot, ki ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe.

2. Ta uredba se ne uporablja za:

(a)

odjemne objekte in distribucijske sisteme, ki so priključeni na prenosne sisteme in distribucijske sisteme ali dele prenosnega sistema ali distribucijskih sistemov otokov držav članic, ki ne obratujejo sinhrono s sinhronim območjem celinske Evrope, Velike Britanije, severne Evrope, Irske in Severne Irske ali Baltika;

(b)	hranilnike električne energije razen črpalnih elektroenergijskih modulov v skladu s členom 5(2).

3. V primeru odjemnih objektov ali zaprtih distribucijskih sistemov z več kot eno odjemno enoto se te odjemne enote skupaj štejejo za eno odjemno enoto, če ne morejo obratovati neodvisno druga od druge ali če jih je mogoče upravičeno obravnavati skupaj.

Člen 4

Veljavnost za obstoječe odjemne objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječe distribucijske objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječa distribucijske sisteme in obstoječe odjemne enote, ki se uporabljajo za zagotavljanje storitev prilagajanja odjema

1. Zahteve iz te uredbe ne veljajo za obstoječe odjemne objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječe distribucijske objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječe distribucijske sisteme in obstoječe odjemne enote, ki jih ali jih lahko uporablja odjemni objekt ali zaprt distribucijski sistem, da se zadevnemu sistemskemu operaterju ali zadevnemu SOPO zagotovijo storitve prilagajanja odjema, razen če:

(a)

obstoječi odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje, obstoječi distribucijski objekt, priključen na prenosno omrežje, obstoječi distribucijski sistem ali obstoječa odjemna enota znotraj odjemnega objekta na nivoju napetosti nad 1 000 V ali zaprtega distribucijskega sistema, priključenega na nivo napetosti nad 1 000 V, ni bila toliko spremenjena, da je treba njen sporazum o priključitvi precej spremeniti v skladu z naslednjim postopkom:

(i)

lastniki odjemnih objektov, SODO ali SOZDO, ki nameravajo posodobiti obrat ali zamenjati opremo, ki vpliva na tehnične zmogljivosti odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje, distribucijskega sistema ali odjemne enote, o svojih načrtih predhodno obvestijo zadevnega sistemskega operaterja;

(ii)	če zadevni sistemski operater meni, da je posodobitev ali zamenjava opreme tolikšna, da je potreben nov sporazum o priključitvi, o tem obvesti zadevni regulativni organ ali po potrebi državo članico in

(iii)

zadevni regulativni organ ali po potrebi država članica odloči, ali je treba spremeniti veljavni sporazum o priključitvi ali skleniti novega in katere zahteve iz te uredbe veljajo, ali

(b)

regulativni organ ali po potrebi država članica po predlogu, ki ga poda zadevni SOPO, odloči, da za obstoječi odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje, obstoječi distribucijski objekt, priključen na prenosno omrežje, obstoječi distribucijski sistem ali obstoječo odjemno enoto veljajo vse ali nekatere zahteve iz te uredbe v skladu z odstavki 3, 4 in 5.

2. Za namene te uredbe se odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje, distribucijski objekt, priključen na prenosno omrežje, distribucijski sistem ali odjemna enota, ki jo ali jo lahko uporablja odjemni objekt ali zaprt distribucijski sistem, da se zadevnemu sistemskemu operaterju ali zadevnemu SOPO zagotovijo storitve prilagajanja odjema, šteje za obstoječo, če:

(a)	je že priključena na omrežje na datum začetka veljavnosti te uredbe ali

(b)

je lastnik odjemnega objekta, SODO ali SOZDO sklenil končno in zavezujočo pogodbo za nakup osrednje odjemne opreme ali odjemne enote do dveh let po začetku veljavnosti te uredbe. Lastnik odjemnega objekta, SODO ali SOZDO mora zadevnega sistemskega operaterja in zadevnega SOPO o sklenitvi pogodbe obvestiti v 30 mesecih po začetku veljavnosti te uredbe.

V uradnem obvestilu, ki ga lastnik odjemnega objekta, SODO ali SOZDO predloži zadevnemu sistemskemu operaterju in zadevnemu SOPO, so navedeni vsaj naslov pogodbe, datum podpisa pogodbe in datum začetka veljavnosti pogodbe ter specifikacije osrednje odjemne opreme ali odjemne enote, ki se bo zgradila, sestavila ali kupila.

Država članica lahko določi, da lahko regulativni organ v določenih okoliščinah odloči, ali je treba odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje, distribucijski objekt, priključen na prenosno omrežje, distribucijski sistem ali odjemno enoto šteti za obstoječo ali novo.

3. Zadevni SOPO lahko po javnem posvetovanju v skladu s členom 9 in zaradi obravnavanja znatnih dejanskih sprememb okoliščin, kot je sprememba zahtev glede sistema, vključno z uvedbo obnovljivih virov energije, pametnimi omrežji, razpršeno proizvodnjo energije ali prilagajanjem odjema, zadevnemu regulativnemu organu ali po potrebi državi članici predlaga, naj uporabo te uredbe razširi na obstoječe odjemne objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječe distribucijske objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječe distribucijske sisteme ali obstoječe odjemne enote, ki jih uporablja odjemni objekt ali zaprt distribucijski sistem, da se zadevnemu sistemskemu operaterju ali zadevnemu SOPO zagotovijo storitve prilagajanja odjema.

V ta namen se v skladu s členoma 48 in 49 izvede temeljita in pregledna kvantitativna analiza stroškov in koristi. V njej se navedejo:

(a)	stroški v zvezi z obstoječimi odjemnimi objekti, priključenimi na prenosna omrežja, obstoječimi distribucijskimi objekti, priključenimi na prenosna omrežja, obstoječimi distribucijskimi sistemi in obstoječimi odjemnimi enotami, nastali zaradi zagotavljanja skladnosti s to uredbo;

(b)	družbenoekonomske koristi zaradi izvajanja zahtev iz te uredbe in

(c)	možnost, da se z nadomestnimi ukrepi doseže zahtevana učinkovitost.

4. Zadevni SOPO pred izvedbo kvantitativne analize stroškov in koristi iz odstavka 3:

(a)	izvede predhodno kvalitativno primerjavo stroškov in koristi;

(b)	pridobi odobritev zadevnega regulativnega organa ali po potrebi države članice.

5. Zadevni regulativni organ ali po potrebi država članica odloči o razširitvi uporabe te uredbe na obstoječe odjemne objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječe distribucijske objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječa distribucijske sisteme ali obstoječe odjemne enote v šestih mesecih od prejema poročila in priporočila zadevnega SOPO v skladu s členom 48(4). Odločitev regulativnega organa ali po potrebi države članice se objavi.

6. Zadevni SOPO upošteva legitimna pričakovanja lastnikov odjemnih objektov, SODO in SOZDO v oceni uporabe te uredbe za obstoječe odjemne objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječe distribucijske objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječe distribucijske sisteme ali obstoječe odjemne enote.

7. Zadevni SOPO lahko uporabo nekaterih ali vseh določb te uredbe za obstoječe odjemne objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječe distribucijske objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječe distribucijske sisteme ali obstoječe odjemne enote oceni vsaka tri leta v skladu z zahtevami in postopkom iz odstavkov 3 do 5.

Člen 5

Veljavnost za črpalne elektroenergijske module in industrijska območja

1. Ta uredba se ne uporablja za črpalne elektroenergijske module, ki imajo črpalni in proizvodni način obratovanja.

2. Kateri koli črpalni modul znotraj črpalne postaje, ki omogoča samo črpalni način, mora izpolnjevati zahteve iz te uredbe in se šteje za odjemni objekt.

3. V primeru industrijskih območij z vključenim elektroenergijskim modulom se lahko sistemski operater industrijskega območja, lastnik odjemnega objekta, lastnik objekta za proizvodnjo električne energije in zadevni sistemski operater, na čigar sistem je industrijsko območje priključeno, ob uskladitvi z zadevnim SOPO dogovorijo o pogojih za izklop kritičnih bremen iz zadevnega sistema. Cilj dogovora je zaščititi proizvodne procese na industrijskem območju v primeru motenj v zadevnem sistemu.

Člen 6

Regulativni vidiki

1. Splošne zahteve, ki jih zadevni sistemski operaterji ali SOPO določijo na podlagi te uredbe, mora odobriti subjekt, ki ga imenuje država članica, in jih je treba objaviti. Imenovani subjekt je regulativni organ, razen če država članica ne določi drugače.

2. Države članice lahko zahtevajo, da posebne zahteve za določeno lokacijo, ki jih morajo na podlagi te uredbe določiti zadevni sistemski operaterji ali SOPO, odobri imenovani subjekt.

3. Države članice, pristojni subjekti in sistemski operaterji pri uporabi te uredbe:

(a)	uporabljajo načeli sorazmernosti in nediskriminacije;

(b)	zagotavljajo preglednost;

(c)	uporabljajo načelo optimizacije med največjim celotnim izkoristkom in najnižjimi skupnimi stroški za vse vključene strani;

(d)	spoštujejo odgovornost zadevnega SOPO, da se zagotovi sigurnost sistema, tudi v skladu z zahtevami nacionalne zakonodaje;

(e)	se posvetujejo z zadevnimi SODO in upoštevajo morebitne učinke na njihov sistem;

(f)	upoštevajo dogovorjene evropske standarde in tehnične specifikacije.

4. Zadevni sistemski operater ali SOPO v odobritev pristojnemu subjektu v dveh letih po začetku veljavnosti te uredbe predloži predlog splošnih zahtev ali metodologijo za njihov izračun ali določitev.

5. Kadar ta uredba določa, da morajo zadevni sistemski operater, zadevni SOPO, lastnik odjemnega objekta, lastnik objekta za proizvodnjo električne energije, SODO in/ali SOZDO skleniti dogovor, si prizadevajo za njegovo sklenitev v šestih mesecih po tem, ko ena stran predloži prvi predlog drugima stranema. Če se dogovor ne sklene v tem roku, lahko vsaka stran od zadevnega regulativnega organa zahteva, naj poda odločitev v šestih mesecih.

6. Pristojni subjekti sprejmejo odločitev o predlaganih zahtevah ali metodologijah v šestih mesecih po prejemu takih predlogov.

7. Če zadevni sistemski operater ali SOPO meni, da je treba zahteve ali metodologije, določene in odobrene v skladu z odstavkoma 1 in 2, spremeniti, za predlagano spremembo veljajo zahteve iz odstavkov 3 do 8. Sistemski operaterji in SOPO upoštevajo morebitna legitimna pričakovanja lastnikov odjemnih objektov, SODO, SOZDO, proizvajalcev opreme in drugih deležnikov na podlagi prvotno določenih ali dogovorjenih zahtev ali metodologij.

8. Stranka, ki se želi pritožiti zoper zadevnega sistemskega operaterja ali SOPO glede obveznosti navedenega zadevnega sistemskega operaterja ali SOPO iz te uredbe, lahko pošlje pritožbo regulativnemu organu, ki v vlogi organov za poravnavo sporov v dveh mesecih po prejemu pritožbe sprejme svojo odločitev. Navedeni rok se lahko podaljša za dva meseca, če regulativni organ zahteva dodatne informacije. Ta podaljšan rok se lahko dodatno podaljša s soglasjem pritožnika. Odločitev regulativnega organa je zavezujoča, dokler se ne ovrže s pritožbo.

9. Če mora zahteve na podlagi te uredbe določiti zadevni sistemski operater, ki ni SOPO, lahko države članice določijo, da je namesto tega SOPO pristojen za določitev zadevnih zahtev.

Člen 7

Več SOPO

1. V državah članicah, v katerih je več SOPO, se ta uredba uporablja za vse navedene SOPO.

2. Države članice lahko v okviru nacionalnega regulativnega sistema zagotovijo, da se odgovornost SOPO za skladnost z eno, več ali vsemi obveznostmi iz te uredbe dodeli enemu ali več določenim SOPO.

Člen 8

Vračilo stroškov

1. Stroške, ki jih imajo sistemski operaterji in so predmet reguliranja omrežnih tarif in ki izhajajo iz obveznosti iz te uredbe, ocenijo zadevni regulativni organi. Stroški, ki se ocenijo kot razumni, učinkoviti in sorazmerni, se povrnejo z omrežnimi tarifami ali drugimi ustreznimi mehanizmi.

2. Če zadevni regulativni organi tako zahtevajo, sistemski operaterji iz odstavka 1 v treh mesecih po zahtevi zagotovijo informacije, potrebne za oceno nastalih stroškov.

Člen 9

Javno posvetovanje

1. Zadevni sistemski operaterji in zadevni SOPO izvedejo posvetovanje z deležniki, vključno s pristojnimi organi posamezne države članice, o:

(a)	predlogih za razširitev uporabe te uredbe na obstoječe odjemne objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječe distribucijske objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječe distribucijske sisteme in obstoječe odjemne enote v skladu s členom 4(3);

(b)	poročilu, pripravljenem v skladu s členom 48(3);

(c)	analizi stroškov in koristi, izvedeni v skladu s členom 53(2);

(d)	ter zahtevah za odjemne enote, določenih v skladu s členom 28(2)(c), (e), (f), (k) in (l) ter členom 29(2)(c) do (e).

Posvetovanje traja najmanj en mesec.

2. Zadevni sistemski operaterji ali zadevni SOPO pred predložitvijo osnutka predloga, poročila, analize stroškov in koristi ali zahtev za odjemne enote v odobritev regulativnemu organu, pristojnemu subjektu ali po potrebi državi članici ustrezno upoštevajo mnenja deležnikov, podana v okviru posvetovanj. Vedno se pripravi tehtna utemeljitev vključitve ali izključitve mnenja deležnikov in se pravočasno objavi pred ali skupaj z objavo predloga, analize stroškov in koristi ali zahtev za odjemne enote, določenih v skladu s členoma 28 in 29.

Člen 10

Sodelovanje deležnikov

Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija) v tesnem sodelovanju z združenjem evropskih sistemskih operaterjev prenosnih omrežij (v nadaljnjem besedilu: ENTSO za električno energijo) organizira sodelovanje deležnikov v zvezi z zahtevami za priključitev na omrežje odjemnih objektov, priključenih na prenosna omrežja, distribucijskih objektov, priključenih na prenosna omrežja, distribucijskih sistemov in odjemnih enot, ki jih uporablja odjemni objekt ali zaprt distribucijski sistem, da se zadevnim sistemskim operaterjem ali zadevnim SOPO zagotovijo storitve prilagajanja odjema, ter drugimi vidiki izvajanja te uredbe. To vključuje redna srečanja z deležniki, namenjena opredelitvi težav in predlaganju izboljšav, ki so povezana zlasti z zahtevami glede priključitve odjemnih objektov, priključenih na prenosna omrežja, distribucijskih objektov, priključenih na prenosna omrežja, distribucijskih sistemov in odjemnih enot, ki jih uporablja odjemni objekt ali zaprt distribucijski sistem, da se zadevnim sistemskim operaterjem ali zadevnim SOPO zagotovijo storitve prilagajanja odjema, na omrežje.

Člen 11

Obveznosti glede zaupnosti

1. Za vse zaupne informacije, ki so prejete, izmenjane ali posredovane v skladu s to uredbo, veljajo pogoji o varovanju poklicne skrivnosti iz odstavkov 2, 3 in 4.

2. Obveznost varovanja poslovne skrivnosti velja za vse osebe, regulativne organe ali subjekte, za katere veljajo določbe te uredbe.

3. Brez poseganja v zadeve, za katere veljajo nacionalna zakonodaja, druge določbe te uredbe ali drugo zadevno pravo Unije, se zaupne informacije, ki jih osebe, regulativni organi ali subjekti iz odstavka 2 prejmejo pri opravljanju svojih dolžnosti, ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali organu.

4. Brez poseganja v zadeve, za katere velja nacionalna zakonodaja ali pravo Unije, lahko regulativni organi, subjekti ali osebe, ki prejmejo zaupne informacije v skladu s to uredbo, te informacije uporabijo le za opravljanje svojih dolžnosti na podlagi te uredbe.

NASLOV II

PRIKLJUČITEV ODJEMNIH OBJEKTOV, PRIKLJUČENIH NA PRENOSNA OMREŽJA, DISTRIBUCIJSKIH OBJEKTOV, PRIKLJUČENIH NA PRENOSNA OMREŽJA, IN DISTRIBUCIJSKIH SISTEMOV

POGLAVJE 1

Splošne zahteve

Člen 12

Splošne zahteve glede frekvence

1. Odjemni objekti, priključeni na prenosna omrežja, distribucijski objekti, priključeni na prenosna omrežja, in distribucijski sistemi so sposobni ostati priključeni na omrežje in še naprej obratovati v frekvenčnih območjih in periodah iz Priloge I.

2. Lastnik odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali SODO se lahko z zadevnim SOPO dogovori o širših frekvenčnih območjih ali daljših minimalnih časih obratovanja. Če so širša frekvenčna območja ali daljši minimalni časi obratovanja tehnični izvedljivi, se soglasje lastnika odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali SODO neutemeljeno ne zavrne.

Člen 13

Splošne zahteve glede napetosti

1. Odjemni objekti, priključeni na prenosna omrežja, distribucijski objekti, priključeni na prenosna omrežja, in distribucijski sistemi, priključeni na prenosna omrežja, so sposobni ostati priključeni na omrežje in še naprej obratovati v območjih napetosti in obdobjih iz Priloge II.

2. Oprema distribucijskih sistemov, priključenih na enako napetost, kot je napetost priključne točke na prenosni sistem, je sposobna ostati priključena na omrežje in obratovati v območjih napetosti in periodah iz Priloge II.

3. Območje napetosti na priključni točki je izraženo z napetostjo na priključni točki, povezani z referenčno napetostjo 1 na enoto (pu). Za 400 kV nivo omrežne napetosti (ki je splošno znan tudi kot 380-kilovoltni nivo) referenčna vrednost za 1 pu znaša 400 kV, za druge nivoje omrežne napetosti pa se lahko referenčna napetost 1 pu v istem sinhronem območju razlikuje za vsakega zadevnega sistemskega operaterja.

4. Pri referenčni napetosti za vrednosti pu med 300 in 400 kV lahko zadevni SOPO v Španiji zahteva, naj ostanejo odjemni objekti, priključeni na prenosna omrežja, distribucijski objekti, priključeni na prenosna omrežja, in distribucijski sistemi, priključeni na prenosna omrežja, neomejeno dolgo priključeni v območju napetosti od 1,05 do 1,0875 pu.

5. Pri referenčni napetosti za vrednosti pu 400 kV lahko zadevni SOPO v sinhronem območju Baltika zahtevajo, naj ostanejo odjemni objekti, priključeni na prenosna omrežja, distribucijski objekti, priključeni na prenosna omrežja, in distribucijski sistemi, priključeni na prenosna omrežja, priključeni na omrežje napetosti 400 kV na območjih napetosti in za periode, ki se uporabljajo v sinhronem območju celinske Evrope.

6. Če tako zahteva zadevni SOPO, se je odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje, distribucijski objekt, priključen na prenosno omrežje, ali distribucijski sistem, priključen na prenosno omrežje, sposoben avtomatsko izklopiti pri določenih napetostih. O pogojih in nastavitvah za avtomatski izklop se dogovorita zadevni SOPO in lastnik odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali SODO.

7. Kar zadeva distribucijske sisteme, priključene na prenosna omrežja z napetostjo pod 110 kV na priključni točki, zadevni SOPO določi območje napetosti na priključni točki, ki naj bi jo distribucijski sistemi, priključeni na navedeni prenosni sistem, vzdržali. SODO zmogljivost svoje opreme, priključene na enako napetost, kot je napetost priključne točke na prenosni sistem, načrtujejo tako, da ustreza temu območju napetosti.

Člen 14

Zahteve glede kratkega stika

1. Zadevni SOPO na podlagi nazivne kratkostične zdržnosti elementov svojega prenosnega omrežja določi največji kratkostični tok na priključni točki, ki ga je odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje, ali distribucijski sistem, priključen na prenosno omrežje, sposoben vzdržati.

2. Zadevni SOPO lastniku odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, zagotovi oceno najmanjšega in največjega kratkostičnega toka, ki se pričakujeta na priključni točki, kot ekvivalent omrežja.

3. Po nepredvidenem dogodku zadevni SOPO lastnika zadevnega odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemskega operaterja zadevnega distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, čim prej in najpozneje v enem tednu po nepredvidenem dogodku obvesti o spremembah nad mejo za največji kratkostični tok, ki ga je zadevni odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje, ali zadevni distribucijski sistem, priključen na prenosno omrežje, sposoben vzdržati iz omrežja zadevnega SOPO v skladu z odstavkom 1.

4. Mejo iz odstavka 3 lastnik odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, določi za svoj objekt, sistemski operater distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, pa za svoje omrežje.

5. Pred predvidenim dogodkom zadevni SOPO lastnika zadevnega odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemskega operaterja zadevnega distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, čim prej in najpozneje en teden pred predvidenim dogodkom obvesti o spremembah nad mejo za največji kratkostični tok, ki ga je zadevni odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje, ali zadevni distribucijski sistem, priključen na prenosno omrežje, sposoben vzdržati iz omrežja zadevnega SOPO v skladu z odstavkom 1.

6. Mejo iz odstavka 5 lastnik odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, določi za svoj objekt, sistemski operater distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, pa za svoje omrežje.

7. Zadevni SOPO od lastnika odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, zahteva informacije v zvezi s prispevkom v smislu kratkostičnega toka iz navedenega objekta ali omrežja. Minimalna zahteva je, da se ekvivalentni moduli omrežja zagotovijo in dokažejo za ničelno, pozitivno in negativno zaporedje.

8. Po nepredvidenem dogodku lastnik odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemski operater distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, zadevnega SOPO čim prej in najpozneje v enem tednu obvesti po nepredvidenem dogodku o spremembah prispevka kratkostičnega toka nad mejo, ki jo je določil zadevni SOPO.

9. Pred predvidenim dogodkom lastnik odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemski operater distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, zadevnega SOPO čim prej in najpozneje en teden pred predvidenim dogodkom obvesti o spremembah prispevka kratkostičnega toka nad mejo, ki jo je določil zadevni SOPO.

Člen 15

Zahteve glede jalove moči

1. Odjemni objekti, priključeni na prenosna omrežja, in distribucijski sistemi, priključeni na prenosna omrežja, so sposobni ohranjati stacionarno obratovanje na svoji priključni točki v območju jalove moči, ki ga je določil zadevni SOPO, v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)

za odjemne objekte, priključene na prenosna omrežja, območje dejanske jalove moči, ki ga zadevni SOPO določi za uvoz in izvoz jalove moči, ni širše od 48 % največje uvozne zmogljivosti ali največje izvozne zmogljivosti, katera koli je večja (faktor moči 0,9 za uvoz ali izvoz delovne moči), razen če lastnik odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, dokaže tehnične ali finančne prednosti sistema za odjemne objekte, priključene na prenosna omrežja, in jih zadevni SOPO sprejme;

(b)

za distribucijske sisteme, priključene na prenosna omrežja, območje dejanske jalove moči, ki ga določi zadevni SOPO za uvoz in izvoz jalove moči, ni širše od:

(i)	48 % (t.j. faktor moči 0,9) največje uvozne zmogljivosti ali največje izvozne zmogljivosti, katera koli je večja, med uvozom (porabo) jalove moči; in

(ii)	48 % (t.j. faktor moči 0,9) največje uvozne zmogljivosti ali največje izvozne zmogljivosti, katera koli je večja, med izvozom (proizvodnjo) jalove moči;

razen če zadevni SOPO in sistemski operater distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, s skupno analizo dokažeta tehnične ali finančne prednosti sistema;

(c)

zadevni SOPO in sistemski operater distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, se dogovorita o obsegu analize, s katero se obravnavajo mogoče rešitve in določi najboljša rešitev za izmenjavo jalove moči med njunima sistemoma, pri čemer se ustrezno upoštevajo posebne značilnosti sistema, spremenljiva struktura izmenjave moči, dvosmerni tokovi ter zmogljivosti jalove moči v distribucijskem sistemu;

(d)	zadevni SOPO lahko določi uporabo metrike, ki ni faktor moči, da se določijo enakovredna območja zmogljivosti jalove moči;

(e)	vrednosti na podlagi zahteve glede območja jalove moči se dosežejo na priključni točki;

(f)	z odstopanjem od točke (e) se enakovredne zahteve izpolnijo na točki, opredeljeni v zadevnih sporazumih ali nacionalni zakonodaji, ko imata elektroenergijski modul in odjemni objekt skupno priključno točko.

2. Zadevni SOPO lahko zahteva, naj imajo distribucijski sistemi, priključeni na prenosna omrežja, na priključni točki sposobnost, da ne izvozijo jalove moči (pri referenčni napetosti 1 pu) pri pretoku delovne moči, manjšem od 25 % največje uvozne zmogljivosti. Kjer je primerno, lahko države članice od zadevnega SOPO zahtevajo, naj svojo zahtevo utemelji na podlagi skupne analize s sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje. Če ta zahteva ni utemeljena na podlagi te skupne analize, se zadevni SOPO in sistemski operater distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, dogovorita o potrebnih zahtevah na podlagi ugotovitev iz skupne analize.

3. Brez poseganja v odstavek 1(b) lahko zadevni SOPO zahteva, da mora distribucijski sistem, priključen na prenosno omrežje, aktivno nadzorovati izmenjavo jalove moči na priključni točki v korist celotnega sistema. Zadevni SOPO in sistemski operater distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, se dogovorita o metodi za izvajanje tega nadzora, da se zagotovi utemeljena raven zanesljivosti oskrbe za obe strani. Utemeljitev vključuje načrt, v katerem so določeni koraki in časovni potek za izpolnitev zahteve.

4. V skladu z odstavkom 3 lahko sistemski operater distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, zahteva od zadevnega TSO, da svoj distribucijski sistem, priključen na prenosno omrežje, upošteva za upravljanje jalove moči.

Člen 16

Zahteve glede zaščite

1. Zadevni SOPO določi naprave in nastavitve, ki so potrebne za zaščito prenosnega omrežja v skladu z značilnostmi odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali distribucijskega sistema, priključenega na prenosno omrežje. Zadevni SOPO in lastnik odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemski operater distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, se dogovorita o zaščitnih shemah in nastavitvah, pomembnih za odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje, ali distribucijski sistem, priključen na prenosno omrežje.

2. Električna zaščita odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali distribucijskega sistema, priključenega na prenosno omrežje, ima prednost pred operativnim vodenjem obratovanja, ob upoštevanju sigurnosti sistema, zdravja in varnosti osebja in javnosti.

3. Naprave iz zaščitne sheme lahko zajemajo naslednje elemente:

(a)	zunanji in notranji kratki stik;

(b)	prenapetost in podnapetost na priključni točki na prenosno omrežje;

(c)	nadfrekvenco in podfrekvenco;

(d)	zaščito odjemnega voda;

(e)	zaščito transformatorske enote;

(f)	rezervno zaščito za primer nepravilnega delovanja zaščite in stikalnih naprav.

4. Zadevni SOPO in lastnik odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemski operater distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, se dogovorita o morebitnih spremembah zaščitnih shem, pomembnih za odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje, ali distribucijski sistem, priključen na prenosno omrežje, in o ureditvah za zaščitne sheme odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali distribucijskega sistema, priključenega na prenosno omrežje.

Člen 17

Zahteve glede vodenja

1. Zadevni SOPO in lastnik odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemski operater distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, se dogovorita o shemah in nastavitvah različnih naprav vodenja odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali distribucijskega sistema, priključenega na prenosno omrežje, ki so pomembne za sigurnost sistema.

2. Sporazum zajema vsaj naslednje elemente:

(a)	ločeno obratovanje (omrežja);

(b)	dušenje nihanj;

(c)	motnje v prenosnem omrežju;

(d)	avtomatski preklop na neprekinjeno napajanje in vzpostavitev normalne topologije;

(e)	avtomatski ponovni vklop odklopnika (ob enofaznih okvarah).

3. Zadevni SOPO in lastnik odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemski operater distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, se dogovorita o morebitnih spremembah shem in nastavitev različnih naprav vodenja odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali distribucijskega sistema, priključenega na prenosno omrežje, ki so pomembne za sigurnost sistema.

4. Kar zadeva prednostni vrstni red pri zaščiti in vodenju, lastnik odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemski operater distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, zaščitne naprave in naprave vodenja svojega odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, oziroma distribucijskega sistema, priključenega na prenosno omrežje, nastavi v skladu z naslednjim prednostnim vrstnim redom, pri čemer so navedene v padajočem vrstnem redu pomembnosti:

(a)	zaščita prenosnega omrežja;

(b)	zaščita odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali distribucijskega sistema, priključenega na prenosno omrežje;

(c)	regulacija frekvence (prilagoditev delovne moči);

(d)	omejitev moči.

Člen 18

Izmenjava informacij

1. Odjemni objekti, priključeni na prenosna omrežja, so opremljeni v skladu s standardi, ki jih določi zadevni SOPO, da se izmenjajo informacije med zadevnim SOPO in odjemnim objektom, priključenim na prenosno omrežje, z določeno časovno značko. Zadevni SOPO določene standarde javno objavi.

2. Distribucijski sistem, priključen na prenosno omrežje, je opremljen v skladu s standardi, ki jih določi zadevni SOPO, da se izmenjajo informacije med zadevnim SOPO in distribucijskim sistemom, priključenim na prenosno omrežje, z določeno časovno značko. Zadevni SOPO opredeljene standarde javno objavi.

3. Zadevni SOPO določi standarde za izmenjavo informacij in javno objavi natančen seznam zahtevanih podatkov.

Člen 19

Izklop odjemalcev in ponovni vklop odjemalcev

1. Vsi odjemni objekti, priključeni na prenosna omrežja, in distribucijski sistemi, priključeni na prenosna omrežja, izpolnjujejo naslednje zahteve glede funkcijskih zmogljivosti izklopa odjemalcev v primeru prenizke frekvence:

(a)

vsak sistemski operater distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, in, če tako določi SOPO, lastnik odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, zagotovi zmogljivosti, ki pri „nizki frekvenci“ omogočajo avtomatski izklop določenega dela njegovih odjemalcev. Zadevni SOPO lahko določi sprožilec izklopa na podlagi kombinacije prenizke frekvence in hitrosti spremembe frekvence;

(b)	funkcijske zmogljivosti izklopa odjemalcev v primeru prenizke frekvence omogočajo postopen izklop odjemalcev pri različnih obratovalnih frekvencah;

(c)

funkcijske zmogljivosti izklopa odjemalcev v primeru prenizke frekvence omogočajo obratovanje pri napajanju z izmeničnim tokom, ki ga določi zadevni sistemski operater, in izpolnjujejo naslednje zahteve:

(i)	frekvenčno območje: vsaj med 47 in 50 Hz, prilagodljivo po korakih 0,05 Hz;

(ii)	obratovalni čas: največ 150 ms po sprožitvi nastavljene vrednosti frekvence;

(iii)

napetostna blokada: omogočeno je blokiranje funkcijske zmogljivosti, ko je napetost v območju 30–90 % referenčne napetosti 1 pu;

(iv)	prikazana je smer pretoka delovne moči na točki izklopa;

(d)

izmenična napetost, ki se uporablja za zagotavljanje funkcijske zmogljivosti izklopa odjemalcev v primeru prenizke frekvence, se zagotovi iz omrežja pri merilni točki frekvenčnega signala, kot se uporablja pri zagotavljanju funkcijskih zmogljivosti v skladu z odstavkom 1(c), tako da je frekvenca napajalne napetosti funkcijskih zmogljivosti izklopa odjemalcev v primeru prenizke frekvence enaka kot pri omrežni frekvenci.

2. Glede funkcijskih zmogljivosti izklopa odjemalcev v primeru prenizke napetosti veljajo naslednje zahteve:

(a)	zadevni SOPO lahko ob uskladitvi s sistemskimi operaterji distribucijskih omrežij, priključenih na prenosna omrežja, določi funkcijske zmogljivosti izklopa odjemalcev v primeru prenizke napetosti za distribucijske objekte, priključene na prenosna omrežja;

(b)	zadevni SOPO lahko ob uskladitvi z lastniki odjemnih objektov, priključenih na prenosna omrežja, določi funkcijske zmogljivosti izklopa odjemalcev v primeru prenizke napetosti za odjemne objekte, priključene na prenosna omrežja;

(c)	na podlagi ocene SOPO glede sigurnosti sistema je uporaba blokade regulacijskega stikala in izklopa odjemalcev v primeru prenizke napetosti zavezujoča za sistemske operaterje distribucijskih omrežij, priključenih na prenosna omrežja;

(d)	če zadevni SOPO uporabi funkcijsko zmogljivost izklopa odjemalcev v primeru prenizke napetosti, se oprema za blokado regulacijskega stikala in izklop odjemalcev v primeru prenizke napetosti vgradi ob uskladitvi z zadevnim SOPO;

(e)	metoda za izklop odjemalcev v primeru prenizke napetosti se izvede z relejem ali sproženjem iz centra vodenja;

(f)

funkcijske zmogljivosti izklopa odjemalcev v primeru prenizke napetosti imajo naslednji značilnosti:

(i)	funkcijska zmogljivost izklopa odjemalcev v primeru prenizke napetosti nadzira napetost z merjenjem vseh treh faz;

(ii)	blokiranje obratovanja relejev je odvisno od smeri pretoka delovne ali jalove moči.

3. Glede blokade regulacijskega stikala veljata naslednji zahtevi:

(a)	če tako zahteva zadevni SOPO, transformator na distribucijskem objektu, priključenem na prenosno omrežje, omogoča avtomatsko ali ročno blokado regulacijskega stikala;

(b)	zadevni SOPO določi funkcijsko zmogljivost avtomatske blokade regulacijskega stikala.

4. Vsi odjemni objekti, priključeni na prenosna omrežja, in distribucijski sistemi, priključeni na prenosna omrežja, izpolnjujejo naslednje zahteve glede izklopa ali ponovnega vklopa odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali distribucijskega sistema, priključenega na prenosno omrežje:

(a)

kar zadeva sposobnost ponovnega vklopa po izklopu, zadevni SOPO določi pogoje, pod katerimi je odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje, ali distribucijski sistem, priključen na prenosno omrežje, upravičen do ponovnega vklopa na prenosni sistem. Namestitev sistemov za avtomatski ponovni vklop mora odobriti zadevni SOPO;

(b)

kar zadeva ponovni vklop odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali distribucijskega sistema, priključenega na prenosno omrežje, odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje, ali distribucijski sistem, priključen na prenosno omrežje, omogoča sinhronizacijo za frekvence znotraj območij iz člena 12. Zadevni SOPO in lastnik odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemski operater distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, se dogovorita o nastavitvah sinhronizacijskih naprav pred vklopom odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali distribucijskega sistema, priključenega na prenosno omrežje, vključno z napetostjo, frekvenco, območjem faznega kota ter odstopanjem napetosti in frekvence;

(c)

odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje, ali distribucijski objekt, priključen na prenosno omrežje, je mogoče iz prenosnega omrežja izklopiti na daljavo, če tako zahteva zadevni SOPO. Po potrebi opremo za avtomatski izklop za ponovno rekonfiguracijo sistema kot pripravo na blokovno obremenitev določi zadevni SOPO. Zadevni SOPO določi čas, ki je potreben za izklop na daljavo.

Člen 20

Kakovost moči

Lastniki odjemnih objektov, priključenih na prenosna omrežja, in sistemski operaterji distribucijskih omrežij, priključenih na prenosna omrežja, zagotovijo, da njihova priključitev na omrežje ne povzroči določenega nivoja popačenja ali nihanja napajalne napetosti v omrežju na priključni točki. Nivo popačenja ne preseže nivoja, ki jim ga je določil zadevni SOPO. SOPO usklajujejo zahteve glede kakovosti moči z zahtevami sosednjih SOPO.

Člen 21

Simulacijski modeli

1. Odjemni objekti, priključeni na prenosna omrežja, in distribucijski sistemi, priključeni na prenosna omrežja, izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 3 in 4 v zvezi s simulacijskimi modeli ali enakovrednimi informacijami.

2. Vsak SOPO lahko zahteva simulacijske modele ali enakovredne informacije, ki kažejo obnašanje odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali distribucijskega sistema, priključenega na prenosno omrežje, oziroma obeh v stacionarnem in dinamičnem stanju.

3. Vsak SOPO določi vsebino in obliko navedenih simulacijskih modelov ali enakovrednih informacij. Vsebina in oblika vključujeta:

(a)	stacionarno in dinamično stanje, vključno s komponento 50 Hz;

(b)	simulacije elektromagnetnih prehodnih pojavov na priključni točki;

(c)	strukturo in blokovne sheme.

4. Za namen dinamičnih simulacij simulacijski model ali enakovredne informacije iz odstavka 3(a) vsebujejo naslednje podmodele ali enakovredne informacije:

(a)	regulacijo moči;

(b)	regulacijo napetosti;

(c)	modele zaščite odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, in distribucijskega sistema, priključenega na prenosno omrežje;

(d)	različne vrste odjema, to so elektrotehnične značilnosti odjemalca, in

(e)	modele pretvornikov.

5. Vsak zadevni sistemski operater ali zadevni SOPO določi zahteve glede delovanja posnetkov odjemnih objektov, priključenih na prenosna omrežja, ali distribucijskih objektov, priključenih na prenosna omrežja, ali obojih, da se primerja odziv modelov s temi posnetki.

POGLAVJE 2

Postopek za pridobitev obvestila o odobritvi

Člen 22

Splošne določbe

1. Postopek za pridobitev obvestila o odobritvi zaradi priključitve vsakega novega odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, vsakega distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje, in vsakega novega distribucijskega sistema, priključenega na prenosno omrežje, zajema:

(a)	obvestilo o odobritvi priklopa na napajanje iz omrežja;

(b)	obvestilo o odobritvi začasnega obratovanja;

(c)	končno obvestilo o odobritvi obratovanja.

2. Vsak lastnik odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemski operater distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, za katerega velja ena ali več zahtev iz naslova II, zadevnemu SOPO dokaže, da je izpolnil zahteve iz naslova II te uredbe, in sicer z uspešnim dokončanjem postopka za pridobitev obvestila o odobritvi zaradi priključitve vsakega odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, vsakega distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje, in vsakega distribucijskega sistema, priključenega na prenosno omrežje, iz členov 23 do 26.

3. Zadevni SOPO določi in javno objavi nadaljnje podrobnosti o postopku za pridobitev obvestila o odobritvi.

Člen 23

Obvestilo o odobritvi priklopa na napajanje iz omrežja

1. Obvestilo o odobritvi priklopa na napajanje iz omrežja daje pravico lastniku odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, da svoje notranje omrežje in lastno rabo priključi na napetost iz omrežja prek priključitve na omrežje, ki je določena za priključno točko.

2. Zadevni SOPO obvestilo o odobritvi priklopa na napajanje iz omrežja izda po končanih pripravah, ki vključujejo sklenitev dogovora o nastavitvi zaščite in regulacije, pomembne za priključno točko, med zadevnim SOPO in lastnikom odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje.

Člen 24

Obvestilo o odobritvi začasnega obratovanja

1. Lastnik odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemski operater distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, lahko na podlagi obvestila o odobritvi začasnega obratovanja prek priključitve na omrežje za omejeno obdobje obratuje odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje, distribucijski objekt, priključen na prenosno omrežje, ali distribucijski sistem, priključen na prenosno omrežje.

2. Zadevni SOPO obvestilo o odobritvi začasnega obratovanja izda po končanem pregledu podatkov in študije, kot se zahteva v tem členu.

3. Kar zadeva pregled podatkov in študije, ima zadevni SOPO pravico, da od lastnika odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, zahteva, naj predloži:

(a)	razčlenjeno izjavo o skladnosti;

(b)	podrobne tehnične podatke o odjemnem objektu, priključenem na prenosno omrežje, distribucijskem objektu, priključenem na prenosno omrežje, ali distribucijskem sistemu, priključenem na prenosno omrežje, ki so pomembni za priključitev na omrežje, kot jih je določil zadevni SOPO;

(c)	opremne certifikate, ki jih je pooblaščeni izdajatelj certifikatov izdal za odjemne objekte, priključene na prenosna omrežja, distribucijske objekte, priključene na prenosna omrežja, in distribucijske sisteme, priključene na prenosna omrežja, kadar so ti del dokazov o skladnosti;

(d)	simulacijske modele v skladu s členom 21 in zahtevami SOPO;

(e)	študije, iz katerih je razvidno pričakovano delovanje v stacionarnem in dinamičnem stanju v skladu s členi 43, 46 in 47;

(f)	podrobnosti o načrtovani praktični metodi dokončanja preskusov skladnosti v skladu poglavjem 2 naslova IV.

4. Najdaljše obdobje, v katerem lastniku odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, velja obvestilo o odobritvi začasnega obratovanja, je 24 mesecev. Zadevni SOPO lahko določi krajši čas veljavnosti obvestila o odobritvi začasnega obratovanja. Podaljšanje veljavnosti obvestila o začasnem obratovanju se odobri le, če lastnik odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemski operater distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, doseže znaten napredek pri izpolnjevanju vseh zahtev. Odprta vprašanja se jasno navedejo v zahtevi za podaljšanje veljavnosti obvestila.

5. Podaljšanje obdobja, v katerem lastniku odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, velja obvestilo o odobritvi začasnega obratovanja, tako da presega obdobje iz odstavka 4, se lahko odobri, če je zahteva za odstopanje zadevnemu SOPO predložena pred iztekom navedenega obdobja v skladu s postopkom za odobritev odstopanja iz člena 50.

Člen 25

Končno obvestilo o odobritvi obratovanja

1. Lastnik odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemski operater distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, lahko na podlagi končnega obvestila o odobritvi obratovanja prek priključitve na omrežje obratuje odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje, distribucijski objekt, priključen na prenosno omrežje, ali distribucijski sistem, priključen na prenosno omrežje.

2. Zadevni SOPO končno obvestilo o odobritvi obratovanja izda ob predhodni odpravi vseh neskladnosti, ki so bile ugotovljene za namene izdaje obvestila o odobritvi začasnega obratovanja, in po končanem pregledu podatkov in študije, kot se zahteva s tem členom.

3. Lastnik odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemski operater distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, za namene pregleda podatkov in študije zadevnemu SOPO predloži:

(a)	razčlenjeno izjavo o skladnosti in

(b)	posodobljene tehnične podatke, simulacijske modele in študije iz člena 24(3)(b), (d) in (e), vključno z uporabo med preskušanjem dejansko izmerjenih vrednosti.

4. Če je v povezavi z izdajo končnega obvestila o odobritvi obratovanja ugotovljena neskladnost, se lahko odobri odstopanje na podlagi zahteve, predložene zadevnemu SOPO, v skladu s postopkom za odobritev odstopanja iz poglavja 2 naslova V. Zadevni SOPO končno obvestilo o odobritvi obratovanja izda, če je odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje, distribucijski objekt, priključen na prenosno omrežje, ali distribucijski sistem, priključen na prenosno omrežje, v skladu z določbami o odstopanju.

Če je zahteva za odstopanje zavrnjena, ima zadevni SOPO pravico, da ne dovoli obratovanja odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali distribucijskega sistema, priključenega na prenosno omrežje, dokler lastnik odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemski operater distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, in zadevni SOPO ne odpravijo neskladnosti in zadevni SOPO meni, da je odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje, distribucijski objekt, priključen na prenosno omrežje, ali distribucijski sistem, priključen na prenosno omrežje, v skladu z določbami te uredbe.

Če zadevni SOPO in lastnik odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemski operater distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, neskladnosti ne odpravi v razumnem času, vsekakor pa najpozneje v šestih mesecih po obvestilu o zavrnitvi zahteve za odstopanje, lahko vsaka stran zadevo predloži v odločanje regulativnemu organu.

Člen 26

Obvestilo o odobritvi omejenega obratovanja

1. Lastniki odjemnih objektov, priključenih na prenosna omrežja, ali sistemski operaterji distribucijskih omrežij, priključenih na prenosna omrežja, ki so pridobili končno obvestilo o odobritvi obratovanja, zadevnega SOPO najpozneje v 24 urah po nastanku dogodka obvestijo o naslednjih okoliščinah:

(a)	zmogljivosti objekta so začasno bistveno spremenjene ali izgubljene, kar vpliva na njegovo delovanje, ali

(b)	zaradi okvare opreme nekatere pomembne zahteve niso izpolnjene.

Odvisno od narave sprememb se je mogoče z lastnikom odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, dogovoriti o daljšem roku za obveščanje zadevnega SOPO.

2. Lastnik odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemski operater distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, zadevnemu SOPO predloži vlogo za izdajo obvestila o odobritvi omejenega obratovanja, če utemeljeno pričakuje, da se okoliščine iz odstavka 1 ne bodo spremenile več kot tri mesece.

3. Obvestilo o odobritvi omejenega obratovanja izda zadevni SOPO, v njem pa se jasno navedejo naslednje informacije:

(a)	nerešena vprašanja, na podlagi katerih je utemeljena izdaja obvestila o odobritvi omejenega obratovanja;

(b)	odgovornosti in roki, potrebni za predvideno rešitev, in

(c)	najdaljše obdobje veljavnosti, ki ne presega 12 mesecev. Prvotno odobreno obdobje je lahko krajše, lahko pa se podaljša, če se zadevnemu SOPO predložijo dokazila, iz katerih je razvidno, da je bil dosežen znaten napredek pri doseganju polne skladnosti.

4. Postavke iz končnega obvestila o odobritvi obratovanja, zaradi katerih je bilo izdano obvestilo o odobritvi omejenega obratovanja, med veljavnostjo slednjega začasno prenehajo veljati.

5. Nadaljnje podaljšanje veljavnosti obvestila o odobritvi omejenega obratovanja se lahko odobri, če je zahteva za odstopanje zadevnemu SOPO predložena pred iztekom navedenega obdobja, v skladu s postopkom za odobritev odstopanja iz poglavja 2 naslova V.

6. Zadevni SOPO ima pravico, da po preteku veljavnosti obvestila o odobritvi omejenega obratovanja ne dovoli obratovanja odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali distribucijskega sistema, priključenega na prenosno omrežje. V takih primerih končno obvestilo o odobritvi obratovanja avtomatsko preneha veljati.

7. Če zadevni SOPO ne odobri podaljšanja obdobja veljavnosti obvestila o odobritvi omejenega obratovanja v skladu z odstavkom 5 ali po preteku veljavnosti obvestila o odobritvi omejenega obratovanja ne dovoli obratovanja odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali distribucijskega sistema, priključenega na prenosno omrežje, v skladu z odstavkom 6, lahko lastnik odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemski operater distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, zadevo predloži v odločanje regulativnemu organu v šestih mesecih po tem, ko prejme odločitev zadevnega SOPO.

NASLOV III

PRIKLJUČITEV ODJEMNIH ENOT, KI JIH UPORABLJA ODJEMNI OBJEKT ALI ZAPRT DISTRIBUCIJSKI SISTEM, DA SE SISTEMSKIM OPERATERJEM ZAGOTOVIJO STORITVE PRILAGAJANJA ODJEMA

POGLAVJE 1

Splošne zahteve

Člen 27

Splošne določbe

1. Storitve prilagajanja odjema, ki se zagotavljajo sistemskim operaterjem, se razlikujejo glede na naslednje kategorije:

(a)

daljinsko vodenje:

(i)	regulacija delovne moči v okviru prilagajanja odjema;

(ii)	regulacija jalove moči v okviru prilagajanja odjema;

(iii)

obvladovanje prenosnih omejitev v okviru prilagajanja odjema;

(b)

avtomatsko vodenje:

(i)	regulacija frekvence sistema v okviru prilagajanja odjema;

(ii)	zelo hitra regulacija delovne moči v okviru prilagajanja odjema.

2. Odjemni objekti in zaprti distribucijski sistemi lahko zadevnim sistemskim operaterjem in zadevnim SOPO zagotavljajo storitve prilagajanja odjema. Storitve prilagajanja odjema lahko vključujejo skupno ali posamično spreminjanje odjema navzgor ali navzdol.

3. Kategorije iz odstavka 1 niso izključne, ta uredba pa ne preprečuje oblikovanja še drugih kategorij. Ta uredba se ne uporablja za storitve prilagajanja odjema, ki se zagotavljajo drugim subjektom, ki niso zadevni sistemski operaterji ali zadevni SOPO.

Člen 28

Posebne določbe za odjemne enote z regulacijo delovne moči, regulacijo jalove moči in obvladovanjem omejitev v prenosu v okviru prilagajanja odjema

1. Odjemni objekti in zaprti distribucijski sistemi lahko zadevnim sistemskim operaterjem in zadevnim SOPO nudijo regulacijo delovne moči v okviru prilagajanja odjema, regulacijo jalove moči v okviru prilagajanja odjema ali obvladovanje prenosnih omejitev v okviru prilagajanja odjema.

2. Odjemne enote z regulacijo delovne moči v okviru prilagajanja odjema, regulacijo jalove moči v okviru prilagajanja odjema ali obvladovanjem prenosnih omejitev v okviru prilagajanja odjema izpolnjujejo naslednje zahteve, in sicer posamično ali, če niso del odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, skupaj v okviru združevanja odjema prek tretje osebe:

(a)	sposobne so obratovati v frekvenčnih območjih iz člena 12(1) in razširjenem območju iz člena 12(2);

(b)	sposobne so obratovati v območjih napetosti iz člena 13, če so priključene na napetostni nivo najmanj 110 kV;

(c)

sposobne so obratovati v normalnem obratovalnem območju napetosti omrežja na priključni točki, ki ga je določil zadevni sistemski operater, če so priključene na napetostni nivo pod 110 kV. Pri tem območju se upoštevajo veljavni standardi, preden se odobrijo v skladu s členom 6, pa se izvede posvetovanje z zadevnimi deležniki v skladu s členom 9(1);

(d)	sposobne so regulirati odjem energije iz omrežja v območju, ki je enako pogodbenemu območju, neposredno ali posredno prek tretje osebe, s strani zadevnega SOPO;

(e)

opremljene so za prejemanje navodil, neposredno ali posredno prek tretje osebe, od zadevnega sistemskega operaterja ali zadevnega SOPO za spremembo njihovega odjema in prenos potrebnih informacij. Zadevni sistemski operater javno objavi tehnične specifikacije, odobrene za omogočanje navedenega prenosa informacij. Za odjemne enote, priključene na napetostne nivoje pod 110 kV, se je treba o teh specifikacijah, preden se odobrijo v skladu s členom 6, posvetovati z zadevnimi deležniki v skladu s členom 9(1);

(f)

sposobne so prilagajati odjem energije v času, ki ga je določil zadevni sistemski operater ali zadevni SOPO. Za odjemne enote, priključene na napetostne nivoje pod 110 kV, se je treba o teh specifikacijah, preden se odobrijo v skladu s členom 6, posvetovati z zadevnimi deležniki v skladu s členom 9(1);

(g)

sposobne so polno izvršiti navodilo zadevnega sistemskega operaterja ali zadevnega SOPO za spremembo njihovega odjema energije v mejah ukrepov električne zaščite, razen če je uvedena metoda, ki je pogodbeno dogovorjena z zadevnim sistemskim operaterjem ali zadevnim SOPO, za zamenjavo njihovega prispevka (vključno s skupnim prispevkom odjemnih objektov prek tretje osebe);

(h)

po izvedeni spremembi odjema energije in med trajanjem zahtevane spremembe spreminjajo samo odjem, ki se uporabi za zagotavljanje storitve, če to zahteva zadevni sistemski operater ali zadevni SOPO, v mejah ukrepov električne zaščite, razen če je uvedena metoda, ki je pogodbeno dogovorjena z zadevnim sistemskim operaterjem ali zadevnim SOPO, za zamenjavo njihovega prispevka (vključno s skupnim prispevkom odjemnih objektov prek tretje osebe). Navodila za spremembo odjema energije lahko imajo takojšnje ali odložene učinke;

(i)	obvestijo zadevnega sistemskega operaterja ali zadevnega SOPO o spremembi zmogljivosti prilagajanja odjema. Zadevni sistemski operater ali zadevni SOPO določi podrobne pogoje obveščanja;

(j)

če zadevni sistemski operater ali zadevni SOPO, neposredno ali posredno prek tretje osebe, poda navodilo za spremembo odjemne moči, omogočijo spremembo dela svojih odjemalcev kot odziv na navodilo zadevnega sistemskega operaterja ali zadevnega SOPO v okviru omejitev, dogovorjenih z lastnikom odjemnega objekta ali SOZDO in v skladu z nastavitvami odjemne enote;

(k)

imajo zdržno sposobnost, da se ne izklopijo z omrežja zaradi hitrosti spremembe frekvence do vrednosti, ki jo določi zadevni SOPO. Kar zadeva to zdržno sposobnost, se vrednost hitrosti spremembe frekvence izračuna v časovnem okviru 500 ms. Za odjemne enote, priključene na napetostne nivoje pod 110 kV, se je treba o teh specifikacijah, preden se odobrijo v skladu s členom 6, posvetovati z zadevnimi deležniki v skladu s členom 9(1);

(l)

če je sprememba odjemne moči določena z regulacijo frekvence ali napetosti oziroma obeh in s predopozorilnim signalom, ki ga pošlje zadevni sistemski operater ali zadevni SOPO, so opremljene tako, da neposredno ali posredno prek tretje osebe prejemajo navodila zadevnega sistemskega operaterja ali zadevnega SOPO za merjenje vrednosti frekvence ali napetosti oziroma obeh, za preklop odjemalca in prenos informacij. Zadevni sistemski operater določi in javno objavi tehnične specifikacije, odobrene za omogočanje takega prenosa informacij. Za odjemne enote, priključene na napetostne nivoje pod 110 kV, se je treba o teh specifikacijah, preden se odobrijo v skladu s členom 6, posvetovati z zadevnimi deležniki v skladu s členom 9(1).

3. Za regulacijo napetosti z izklopom ali ponovnim vklopom naprav za statično kompenzacijo vsak odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje, ali zaprt distribucijski sistem, priključen na prenosno omrežje, omogoča vklop ali izklop naprave za statično kompenzacijo, neposredno ali posredno, bodisi posamično bodisi skupaj v okviru združevanja odjema prek tretje osebe, kot odziv na navodilo, ki ga pošlje zadevni SOPO, ali pod pogoji iz pogodbe med zadevnim SOPO in lastnikom odjemnega objekta ali SOZDO.

Člen 29

Posebne določbe za odjemne enote z regulacijo omrežne frekvence v okviru prilagajanja odjema

1. Odjemni objekti in zaprti distribucijski sistemi lahko zadevnim sistemskim operaterjem in zadevnim SOPO nudijo regulacijo omrežne frekvence v okviru prilagajanja odjema.

2. Odjemne enote z regulacijo omrežne frekvence v okviru prilagajanja odjema izpolnjujejo naslednje zahteve, in sicer posamično ali, če ni del odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, skupaj v okviru združevanja odjema prek tretje osebe:

(a)	sposobne so obratovati v frekvenčnih območjih iz člena 12(1) in razširjenem območju iz člena 12(2);

(b)	sposobne so obratovati v območjih napetosti iz člena 13, če so priključene na napetostni nivo najmanj 110 kV;

(c)

sposobne so obratovati v normalnem obratovalnem območju napetosti sistema na priključni točki, ki ga je določil zadevni sistemski operater, če so priključene na napetostni nivo pod 110 kV. Pri tem območju se upoštevajo veljavni standardi, preden se odobrijo v skladu s členom 6, pa se je treba posvetovati z zadevnimi deležniki v skladu s členom 9(1);

(d)

opremljene so s sistemom vodenja, ki ni občutljiv znotraj mrtvega pasu okrog nazivne omrežne frekvence 50,00 Hz, katerega širino določi zadevni SOPO ob posvetovanju s SOPO na sinhronem območju. Za odjemne enote, priključene na napetostne nivoje pod 110 kV, se je treba o teh specifikacijah, preden se odobrijo v skladu s členom 6, posvetovati z zadevnimi deležniki v skladu s členom 9(1);

(e)

sposobne so, ob vrnitvi na frekvenco znotraj mrtvega pasu iz odstavka 2(d), sprožiti naključen časovni zamik do 5 minut pred nadaljevanjem normalnega obratovanja.

Največje odstopanje frekvence od nazivne vrednosti 50,00 Hz, ki se mu je treba prilagoditi, določi zadevni SOPO ob uskladitvi s SOPO na sinhronem območju. Za odjemne enote, priključene na napetostne nivoje pod 110 kV, se je treba o teh specifikacijah, preden se odobrijo v skladu s členom 6, posvetovati z zadevnimi deležniki v skladu s členom 9(1).

Odjem se poveča ali zmanjša za nazivno (50,00 Hz) omrežno frekvenco nad mrtvim pasom oziroma pod njim;

(f)	opremljene so z regulatorjem, ki meri dejansko omrežno frekvenco. Meritve se posodabljajo vsaj na 0,2 sekunde;

(g)

sposobne so zaznati spremembo omrežne frekvence 0,01 Hz, da se zagotovi celovito linearno sorazmerno prilagajanje omrežja, kar zadeva občutljivost regulacije omrežne frekvence v okviru prilagajanja odjema ter natančnost merjenja frekvence in posledično spremembo odjema. Odjemna enota je sposobna hitro zaznavati spremembe omrežne frekvence, ki jih zadevni SOPO določi ob uskladitvi s SOPO na sinhronem območju, in se odzvati nanje. Izravnava pri merjenju frekvence v stacionarnem stanju je dopustna do 0,05 Hz.

Člen 30

Posebne določbe za odjemne enote z zelo hitro regulacijo delovne moči v okviru prilagajanja odjema

1. Zadevni SOPO se lahko ob uskladitvi z zadevnim sistemskim operaterjem z lastnikom odjemnega objekta ali SOZDO (med drugim, ne pa izključno, prek tretje osebe) dogovori o pogodbi za zagotovitev zelo hitre regulacije delovne moči v okviru prilagajanja odjema.

2. Če se sklene dogovor iz odstavka 1, se v pogodbi iz odstavka 1 določijo:

(a)	sprememba delovne moči, povezana z ukrepom, kot je hitrost spremembe frekvence za navedeni delež odjemalcev;

(b)	načelo obratovanja tega sistema vodenja in s tem povezanih parametrov delovanja;

(c)	odzivni čas za zelo hitro regulacijo delovne moči, ki ni daljši od dveh sekund.

POGLAVJE 2

Postopek za pridobitev obvestila o odobritvi

Člen 31

Splošne določbe

1. V postopku za pridobitev obvestila o odobritvi za odjemne enote, ki jih uporablja odjemni objekt ali zaprt distribucijski sistem, da se sistemskim operaterjem zagotovi prilagajanje odjema, se razlikuje med:

(a)	odjemnimi enotami znotraj odjemnega objekta ali zaprtega distribucijskega sistema, ki so priključene na napetostni nivo do vključno 1 000 V;

(b)	odjemnimi enotami znotraj odjemnega objekta ali zaprtega distribucijskega sistema, ki so priključene na napetostni nivo nad 1 000 V.

2. Vsak lastnik odjemnega objekta ali SOZDO, ki zadevnemu sistemskemu operaterju ali zadevnemu SOPO zagotavlja prilagajanje odjema, slednjima neposredno ali posredno prek tretje osebe potrdi, da je sposoben izpolniti tehnične projektne in obratovalne zahteve iz poglavja 1 naslova III te uredbe.

3. Lastnik odjemnega objekta ali SOZDO neposredno ali posredno prek tretje osebe zadevnega sistemskega operaterja ali zadevnega SOPO predhodno obvesti o vseh odločitvah za prenehanje nudenja storitve prilagajanja odjema in/ali o trajni odstranitvi odjemne enote s prilagajanjem odjema. Te informacije se lahko združijo, kot določi zadevni sistemski operater ali zadevni SOPO.

4. Zadevni sistemski operater določi in javno objavi nadaljnje podrobnosti o postopku za pridobitev obvestila o odobritvi.

Člen 32

Postopki za odjemne enote znotraj odjemnega objekta ali zaprtega distribucijskega sistema, ki so priključene na napetostni nivo do vključno 1 000 V

1. Postopek za pridobitev obvestila o odobritvi za odjemno enoto znotraj odjemnega objekta ali zaprtega distribucijskega sistema, ki je priključena na napetostni nivo do vključno 1 000 V, vključuje dokument o napravi.

2. Predlogo dokumenta o napravi zagotovi zadevni sistemski operater, njegova vsebina pa je dogovorjena z zadevnim SOPO neposredno ali posredno prek tretje osebe.

3. Lastnik odjemnega objekta ali SOZDO na podlagi dokumenta o napravi zadevnemu sistemskemu operaterju ali zadevnemu SOPO neposredno ali posredno prek tretje osebe predloži informacije. Informacije je treba predložiti, preden se na trgu ponudi zmogljivost odjemne enote za prilagajanja odjema. Pri zahtevah, določenih v dokumentu o napravi, se razlikuje med različnimi vrstami priključkov in različnimi kategorijami storitev prilagajanja odjema.

4. Za naknadne odjemne enote s prilagajanjem odjema se predložijo ločeni dokumenti o napravi.

5. Zadevni sistemski operater ali zadevni SOPO lahko vsebino dokumenta o napravi za posamezne odjemne enote združi.

6. Dokument o napravi vsebuje naslednje podatke:

(a)	lokacijo, na kateri je odjemna enota s prilagajanjem odjema priključena na omrežje;

(b)	največjo zmogljivost naprave s prilagajanjem odjema v kW;

(c)	vrsto storitev prilagajanja odjema;

(d)	certifikat odjemne enote in opremni certifikat, ki sta pomembna za storitev prilagajanja odjema, ali, če nista na voljo, enakovredne informacije;

(e)	kontaktne podatke lastnika odjemnega objekta, operaterja zaprtega distribucijskega sistema ali tretje osebe, ki je združila odjemne enote iz odjemnega objekta ali zaprtega distribucijskega sistema.

Člen 33

Postopki za odjemne enote znotraj odjemnega objekta ali zaprtega distribucijskega sistema, ki so priključene na napetostni nivo nad 1 000 V

1. Postopek za pridobitev obvestila o odobritvi za odjemno enoto znotraj odjemnega objekta ali zaprtega distribucijskega sistema, ki je priključena na napetostni nivo nad 1 000 V, vključuje dokument o enoti s prilagajanjem odjema. Zadevni sistemski operater ob uskladitvi z zadevnim SOPO določi, kaj mora vsebovati dokument o enoti s prilagajanjem odjema. Ta dokument mora vsebovati izjavo o skladnosti, ki vsebuje informacije iz členov 36 do 47 za odjemne objekte in zaprte distribucijske sisteme, vendar se lahko zahteve glede skladnosti iz členov 36 do 47 za odjemne objekte in zaprte distribucijske sisteme poenostavijo na en sam postopek obvestila o odobritvi in se zmanjšajo. Lastnik odjemnega objekta ali SOZDO zagotovi zahtevane informacije in jih predloži zadevnemu sistemskemu operaterju. Za naknadne odjemne enote s prilagajanjem odjema se predložijo ločeni dokumenti o enoti s prilagajanjem odjema.

2. Zadevni sistemski operater na podlagi dokumenta o enoti s prilagajanjem odjema lastniku odjemnega objekta ali SOZDO izda končno obvestilo o odobritvi obratovanja.

NASLOV IV

SKLADNOST

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 34

Odgovornost lastnika odjemnega objekta, sistemskega operaterja distribucijskega omrežja in sistemskega operaterja zaprtega distribucijskega omrežja

1. Lastniki odjemnih objektov, priključenih na prenosna omrežja, in SODO zagotovijo, da njihovi odjemni objekti, priključeni na prenosna omrežja, distribucijski objekti, priključeni na prenosna omrežja, ali distribucijski sistemi izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. Lastnik odjemnega objekta ali SOZDO, ki zadevnim sistemskim operaterjem in zadevnim SOPO zagotavlja storitve prilagajanja odjema, zagotovi, da odjemna enota izpolnjuje zahteve iz te uredbe.

2. Če zahteve iz te uredbe veljajo za odjemne enote, ki jih uporablja odjemni objekt ali zaprt distribucijski sistem, da se zadevnim sistemskim operaterjem in zadevnim SOPO zagotovijo storitve prilagajanja odjema, lahko lastnik odjemnega objekta ali SOZDO naloge, kot so komunikacija z zadevnim sistemskim operaterjem ali zadevnim SOPO in pridobivanje dokumentacije od lastnika odjemne enote, SODO ali SOZDO, ki dokazuje skladnost, v celoti ali deloma prenese na tretje osebe.

Tretje osebe se štejejo za posamične uporabnike, ki imajo pravico zbrati zadevno dokumentacijo in dokazati skladnost svojih združenih odjemnih objektov ali združenih zaprtih distribucijskih sistemov z določbami te uredbe. Odjemni objekti in zaprti distribucijski sistemi, ki zadevnim sistemskim operaterjem in zadevnim SOPO zagotavljajo storitve prilagajanja odjema, lahko delujejo skupaj prek tretjih oseb.

3. Če se obveznosti izpolnijo prek tretjih oseb, se od njih zahteva samo, da zadevnega sistemskega operaterja obvestijo o spremembah vseh nudenih storitev, ob upoštevanju lokacije posameznih storitev.

4. Kadar zahteve določi zadevni SOPO ali so opredeljene zaradi obratovanja sistema zadevnega SOPO, se je mogoče z zadevnim SOPO dogovoriti o nadomestnih preskusih ali zahtevah za sprejemljivost rezultatov preskusa za te zahteve.

5. O vsaki nameri za spremembo tehničnih zmogljivosti odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje, distribucijskega sistema ali odjemne enote, ki vpliva na skladnost z zahtevami iz poglavij 2 do 4 naslova IV, je treba pred izvedbo take spremembe neposredno ali posredno prek tretje osebe obvestiti zadevnega sistemskega operaterja v roku, ki ga ta določi.

6. O vseh obratovalnih incidentih ali okvarah odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje, distribucijskega sistema ali odjemne enote, ki vplivajo na skladnost z zahtevami iz poglavij 2 do 4 naslova IV, je treba čim prej po nastanku neposredno ali posredno prek tretje osebe obvestiti zadevnega sistemskega operaterja.

7. O vseh predvidenih programih in postopkih preskušanj za preverjanje skladnosti odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje, distribucijskega sistema ali odjemne enote z zahtevami iz te uredbe je treba obvestiti zadevnega sistemskega operaterja v roku, ki ga ta določi, pri čemer mora sistemski operater te programe in postopke odobriti pred njihovim začetkom.

8. Zadevni sistemski operater ima možnost sodelovati pri takih preskusih in lahko posname delovanje odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje, distribucijskega sistema in odjemne enote.

Člen 35

Naloge zadevnega sistemskega operaterja

1. Zadevni sistemski operater skozi celotno življenjsko dobo odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje, distribucijskega sistema ali odjemne enote ocenjuje njihovo skladnost z zahtevami iz te uredbe. Lastnik odjemnega objekta, SODO ali SOZDO je obveščen o rezultatu te ocene.

Skladnost odjemne enote, ki jo uporablja odjemni objekt ali zaprt distribucijski sistem, da se zadevnim SOPO zagotovijo storitve prilagajanja odjema, skupaj ocenita zadevni SOPO in zadevni sistemski operater, po potrebi ob uskladitvi s tretjo osebo, ki sodeluje pri združevanju odjema.

2. Zadevni sistemski operater ima pravico zahtevati, da lastnik odjemne enote, SODO ali SOZDO izvaja preskuse skladnosti in simulacije v skladu s ponavljalnim načrtom ali splošno shemo ali po vsaki okvari, spremembi ali zamenjavi opreme, ki bi lahko vplivala na skladnost odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje, distribucijskega sistema ali odjemne enote z zahtevami iz te uredbe.

Lastnik odjemnega objekta, SODO ali SOZDO je obveščen o rezultatu teh preskusov in simulacij skladnosti.

3. Zadevni sistemski operater javno objavi seznam informacij in dokumentov, ki jih je treba predložiti, ter zahtev, ki jih mora lastnik odjemnega objekta, SODO ali SOZDO izpolnjevati v okviru preskušanj skladnosti. Seznam zajema vsaj naslednje informacije, dokumente in zahteve:

(a)	celotno dokumentacijo in certifikate, ki jih predloži lastnik odjemnega objekta, SODO ali SOZDO;

(b)	podrobnosti o tehničnih podatkih, ki se zahtevajo od odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje, distribucijskega sistema ali odjemne enote v zvezi s priključitvijo ali obratovanjem omrežja;

(c)	zahteve glede modelov za študije o stacionarnem in dinamičnem sistemu;

(d)	časovni načrt za zagotavljanje sistemskih podatkov, potrebnih za izvedbo študij;

(e)	študije, ki jih je izvedel lastnik odjemnega objekta, SODO ali SOZDO in iz katerih je razvidno pričakovano delovanje v stacionarnem in dinamičnem stanju v skladu z zahtevami iz členov 43, 44 in 45;

(f)	pogoje in postopke, vključno s področjem uporabe, za registracijo opremnih certifikatov;

(g)	pogoje in postopke lastnika odjemnega objekta, SODO ali SOZDO za uporabo zadevnih opremnih certifikatov, ki jih izda pooblaščeni izdajatelj certifikatov.

4. Zadevni sistemski operater javno objavi, kako so odgovornosti dodeljene lastniku odjemnega objekta, SODO ali SOZDO in sistemskemu operaterju pri preskušanju, simulaciji in spremljanju skladnosti.

5. Zadevni sistemski operater lahko izvajanje spremljanja skladnosti delno ali v celoti prenese na tretje osebe. V takem primeru še naprej zagotavlja skladnost s členom 11, vključno s sklenitvijo dogovorov o varovanju zaupnosti s pooblaščencem.

6. Če se preskusi ali simulacije skladnosti ne morejo izvesti v skladu z dogovorom med zadevnim sistemskim operaterjem in lastnikom odjemne enote, SODO ali SOZDO iz razlogov, ki jih je mogoče pripisati zadevnemu sistemskemu operaterju, ta neutemeljeno ne zadržuje izdaje obvestila o odobritvi iz naslova II in naslova III.

POGLAVJE 2

Preskušanje skladnosti

Člen 36

Splošne določbe za preskušanje skladnosti

1. Preskušanje delovanja odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali odjemne enote z regulacijo delovne moči v okviru prilagajanja odjema, regulacijo jalove moči v okviru prilagajanja odjema ali obvladovanjem prenosnih omejitev v okviru prilagajanja odjema je namenjeno dokazovanju, da je bila dosežena skladnost z zahtevami iz te uredbe.

2. Ne glede na minimalne zahteve glede preskušanja skladnosti iz te uredbe je zadevni sistemski operater upravičen, da:

(a)	lastniku odjemnega objekta, SODO ali SOZDO dovoli, da izvede nadomestni sklop preskusov, če so navedeni preskusi učinkoviti in je z njimi mogoče dokazati, da odjemni objekt ali distribucijski sistem izpolnjuje zahteve iz te uredbe; in

(b)

od lastnika odjemnega objekta, SODO ali SOZDO zahteva, naj izvede dodatne ali nadomestne sklope preskusov, kadar z informacijami, ki so bile zadevnemu sistemskemu operaterju predložene v zvezi s preskušanjem skladnosti v skladu z določbami členov 37 do 41, ni mogoče dokazati skladnosti z zahtevami iz te uredbe.

3. Lastnik odjemnega objekta, SODO ali SOZDO je odgovoren za izvajanje preskusov v skladu s pogoji iz poglavja 2 naslova IV. Zadevni sistemski operater pri njih sodeluje in jih neupravičeno ne zadržuje.

4. Zadevni sistemski operater se lahko udeleži preskušanja skladnosti na mestu samem ali na daljavo iz centra vodenja sistemskega operaterja. Lastnik odjemnega objekta, SODO ali SOZDO v ta namen zagotovi vso opremo za nadzor, ki je potrebna za evidentiranje vseh pomembnih signalov in meritev pri preskusu ter zagotovi, da so med celotnim preskušanjem na mestu samem na voljo ustrezni predstavniki lastnika odjemnega objekta, SODO ali SOZDO. Signali, ki jih določi zadevni sistemski operater, se zagotovijo, če želi sistemski operater pri izbranih preskusih za evidentiranje delovanja uporabiti lastno opremo. Zadevni sistemski operater se glede svoje udeležbe odloči po lastni presoji.

Člen 37

Preskušanje skladnosti za izklop in ponovni vklop distribucijskih objektov, priključenih na prenosna omrežja

1. Distribucijski objekti, priključeni na prenosna omrežja, izpolnjujejo zahteve za izklop in ponovni vklop iz člena 19 in so predmet naslednjih preskusov skladnosti.

2. Kar zadeva preskušanje sposobnosti ponovnega vklopa po nenamernem izklopu zaradi motnje v omrežju, se ponovni vklop doseže z uporabo postopka ponovnega vklopa, po možnosti avtomatskega, ki ga odobri zadevni SOPO.

3. Kar zadeva preskušanje sinhronizacije, se dokaže tehnična sposobnost za sinhronizacijo distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje. S tem preskusom se preverijo nastavitve sinhronizacijskih naprav. Ta preskus zajema naslednje: napetost, frekvenco, območje faznega kota, odstopanje napetosti in frekvence.

4. Kar zadeva preskušanje izklopa na daljavo, se dokaže tehnična sposobnost distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje, za izklop s prenosnega sistema na daljavo na priključni točki ali priključnih točkah, če tako zahteva zadevni SOPO, in v času, ki ga ta določi.

5. Kar zadeva preskušanje izklopa odjemalcev v primeru prenizke frekvence, se dokaže tehnična sposobnost distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje, za izklop deleža odjemalcev, ki ga zadevni SOPO določi ob uskladitvi s sosednjimi SOPO, v primeru prenizke frekvence, pri čemer je opremljen v skladu s členom 19.

6. Kar zadeva preskušanje relejev za izklop v primeru prenizke frekvence, se v skladu s členom 19(1) in (2) dokaže tehnična sposobnost distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje, da obratuje na podlagi napajanja z nazivnim izmeničnim tokom. To napajanje z izmeničnim tokom določi zadevni SOPO.

7. Kar zadeva preskušanje izklopa odjemalcev v primeru prenizke napetosti, se v skladu s členom 19(2) dokaže tehnična sposobnost distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje, da obratuje z eno samo operacijo z blokado regulacijskega stikala iz člena 19(3).

8. Namesto nekaterih preskusov iz odstavka 1 se lahko uporabi opremni certifikat, če se predloži zadevnemu SOPO.

Člen 38

Preskušanje skladnosti za izmenjavo informacij distribucijskih objektov, priključenih na prenosna omrežja

1. Kar zadeva izmenjavo informacij med zadevnim SOPO in sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, v realnem času ali periodično, se dokaže tehnična sposobnost distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje, za izpolnjevanje standarda glede izmenjave informacij, ki je določen v skladu s členom 18(3).

2. Namesto nekaterih preskusov iz odstavka 1 se lahko uporabi opremni certifikat, če se predloži zadevnemu SOPO.

Člen 39

Preskušanje skladnosti za izklop in ponovni vklop odjemnih objektov, priključenih na prenosna omrežja

1. Odjemni objekti, priključeni na prenosna omrežja, izpolnjujejo zahteve za izklop in ponovni vklop iz člena 19 in so predmet naslednjih preskusov skladnosti.

3. Kar zadeva preskušanje sinhronizacije, se dokaže tehnična sposobnost za sinhronizacijo odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje. S tem preskusom se preverijo nastavitve sinhronizacijskih naprav. Ta preskus zajema naslednje: napetost, frekvenco, območje faznega kota, odstopanje napetosti in frekvence.

4. Kar zadeva preskušanje izklopa na daljavo, se dokaže tehnična zmogljivost odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, za izklop s prenosnega sistema na daljavo na priključni točki ali priključnih točkah, če tako zahteva zadevni SOPO in v času, ki ga ta določi.

5. Kar zadeva preskušanje relejev za izklop v primeru prenizke frekvence, se v skladu s členom 19(1) in (2) dokaže tehnična sposobnost odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, da obratuje na podlagi napajanja z nazivnim izmeničnim tokom. To napajanje z izmeničnim tokom določi zadevni SOPO.

6. Kar zadeva preskušanje izklopa odjemalcev v primeru prenizke napetosti, se v skladu s členom 19(2) dokaže tehnična sposobnost odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, da obratuje z eno samo operacijo z blokado regulacijskega stikala iz člena 19(3).

7. Namesto nekaterih preskusov iz odstavka 1 se lahko uporabi opremni certifikat, če se predloži zadevnemu SOPO.

Člen 40

Preskušanje skladnosti za izmenjavo informacij odjemnih objektov, priključenih na prenosna omrežja

1. Kar zadeva izmenjavo informacij med zadevnim SOPO in lastnikom odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, v realnem času ali periodično, se dokaže tehnična sposobnost odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, za izpolnjevanje standarda glede izmenjave informacij, ki je določen v skladu s členom 18(3).

2. Namesto nekaterih preskusov iz odstavka 1 se lahko uporabi opremni certifikat, če se predloži zadevnemu SOPO.

Člen 41

Preskušanje skladnosti za odjemne enote z regulacijo delovne moči, regulacijo jalove moči in obvladovanjem omejitev v prenosu v okviru prilagajanja odjema

1. Kar zadeva preskus spreminjanja odjema:

(a)

dokaže se tehnična sposobnost, in sicer posamično ali skupaj v okviru združevanja odjema prek tretje osebe, odjemne enote, ki jo uporablja odjemni objekt ali zaprt distribucijski sistem, da zagotavlja regulacijo delovne moči v okviru prilagajanja odjema, regulacijo jalove moči v okviru prilagajanja odjema ali obvladovanje prenosnih omejitev v okviru prilagajanja odjema, za spreminjanje odjema energije po prejemu navodila zadevnega sistemskega operaterja ali zadevnega SOPO v območju, trajanju in časovnem okviru, ki je bil predhodno dogovorjen in določen v skladu s členom 28;

(b)	se preskus izvede na podlagi navodila, lahko pa tudi s simulacijo prejema navodila zadevnega sistemskega operaterja ali zadevnega SOPO in prilagoditvijo odjema energije odjemnega objekta ali zaprtega distribucijskega sistema;

(c)	preskus se šteje za opravljenega, če so izpolnjeni pogoji, ki jih je zadevni sistemski operater ali zadevni SOPO določil v skladu s členom 28(2)(d), (f), (g), (h), (k) in (l);

(d)	se lahko namesto nekaterih preskusov iz odstavka 1(b) uporabi opremni certifikat, če se predloži zadevnemu sistemskemu operaterju ali zadevnemu SOPO.

2. Kar zadeva preskus izklopa ali ponovnega vklopa naprav za statično kompenzacijo:

(a)

dokaže se tehnična sposobnost, in sicer posamično ali skupaj v okviru združevanja odjema prek tretje osebe, odjemne enote, ki jo uporablja lastnik odjemnega objekta ali sistemski operater zaprtega distribucijskega omrežja, da zagotavlja regulacijo delovne moči v okviru prilagajanja odjema, regulacijo jalove moči v okviru prilagajanja odjema ali obvladovanje prenosnih omejitev v okviru prilagajanja odjema, za izklop ali ponovni vklop, lahko tudi oboje, svoje naprave za statično kompenzacijo po prejemu navodila zadevnega sistemskega operaterja ali zadevnega SOPO v časovnem okviru, ki se pričakuje v skladu s členom 28;

(b)	se preskus izvede s simulacijo prejema navodila zadevnega sistemskega operaterja ali zadevnega SOPO in posledičnim izklopom naprave za statično kompenzacijo ter s simulacijo prejema navodila zadevnega sistemskega operaterja ali zadevnega SOPO in posledičnim ponovnim vklopom te naprave;

(c)	se preskus šteje za opravljenega, če so izpolnjeni pogoji, ki jih je zadevni sistemski operater ali zadevni SOPO določil v skladu s členom 28(2)(d), (f), (g), (h), (k) in (l).

POGLAVJE 3

Simulacija skladnosti

Člen 42

Splošne določbe o simulacijah skladnosti

1. S simulacijo delovanja odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali odjemne enote z zelo hitro regulacijo delovne moči v okviru prilagajanja odjema znotraj odjemnega objekta ali zaprtega distribucijskega sistema se dokaže, ali so bile zahteve iz te uredbe izpolnjene ali ne.

2. Simulacije se izvedejo v naslednjih okoliščinah:

(a)	potreben je nov priključek na prenosni sistem;

(b)	v skladu s členom 30 je bila sklenjena pogodba za novo odjemno enoto, ki jo uporablja odjemni objekt ali zaprti distribucijski sistem, da se zadevnemu SOPO zagotovi zelo hitra regulacija delovne moči v okviru prilagajanja odjema;

(c)	poteka nadaljnji razvoj, zamenjava ali posodobitev opreme;

(d)	domnevna neskladnost zadevnega sistemskega operaterja z zahtevami iz te uredbe.

3. Ne glede na minimalne zahteve glede simulacije skladnosti iz te uredbe je zadevni sistemski operater upravičen, da:

(a)	lastniku odjemnega objekta, SODO ali SOZDO dovoli, da izvede nadomestni sklop simulacij, če so navedene simulacije učinkovite in je z njimi mogoče dokazati, da odjemni objekt ali distribucijski sistem izpolnjuje zahteve iz te uredbe ali nacionalne zakonodaje; in

(b)

od lastnika odjemnega objekta, SODO ali SOZDO zahteva, naj izvede dodatne ali nadomestne sklope simulacij, kadar z informacijami, ki so bile zadevnemu sistemskemu operaterju predložene v zvezi s simulacijo skladnosti v skladu z določbami členov 43, 44 in 45, ni mogoče dokazati skladnosti z zahtevami iz te uredbe.

4. Lastnik odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemski operater distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, zagotovi poročilo z rezultati simulacij za vsak posamezni odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje, ali distribucijski objekt, priključen na prenosno omrežje. Lastnik odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, ali sistemski operater distribucijskega omrežja, priključenega na prenosno omrežje, pripravi in zagotovi potrjen simulacijski model za zadevni odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje, ali distribucijski objekt, priključen na prenosno omrežje. Področje uporabe simulacijskih modelov je določeno v členu 21(1) in (2).

5. Zadevni sistemski operater ima pravico, da z izvedbo lastnih simulacij skladnosti na podlagi predloženih poročil o simulaciji, simulacijskih modelov in meritev iz preskusov skladnosti preveri, ali odjemni objekt ali distribucijski sistem izpolnjuje zahteve iz te uredbe.

6. Zadevni sistemski operater lastniku odjemnega objekta, SODO ali SOZDO zagotovi tehnične podatke in simulacijski model omrežja v obsegu, ki je potreben za izvedbo zahtevanih simulacij v skladu s členi 43, 44 in 45.

Člen 43

Simulacije skladnosti za distribucijske objekte, priključene na prenosna omrežja

1. Kar zadeva simulacijo sposobnosti zagotavljanja jalove moči distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje:

(a)	se uporabi stacionarni simulacijski model pretoka moči omrežja distribucijskega sistema, priključenega na prenosno omrežje, za izračun izmenjave jalove moči pod različnimi pogoji obremenitve in proizvodnje;

(b)	se pri simulacijah uporabi kombinacija stacionarne najmanjše in največje obremenitve ter pogojev proizvodnje, kar povzroči izmenjavo najmanjše in največje jalove moči;

(c)	se pri simulacijah v skladu s členom 15 izračuna izvoz jalove moči pri pretoku delovne moči, ki znaša manj kot 25 % največje uvozne zmogljivosti na priključni točki.

2. Zadevni SODO lahko določi metodo za simulacijo skladnosti aktivne regulacije jalove moči iz člena 15(3).

3. Simulacija se šteje za uspešno, če rezultati dokazujejo skladnost z zahtevami iz člena 15.

Člen 44

Simulacije skladnosti za odjemne objekte, priključene na prenosna omrežja

1. Kar zadeva simulacijo sposobnosti zagotavljanja jalove moči distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje, brez proizvodnje na lokaciji:

(a)	dokaže se sposobnost odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, brez proizvodnje na lokaciji, da na priključni točki zagotavlja jalovo moč;

(b)

simulacijski model pretoka moči odjemne enote, priključene na prenosno omrežje, se uporabi za izračun izmenjave jalove moči pod različnimi pogoji obremenitve. Pri simulacijah se uporabijo pogoji najmanjše in največje obremenitve, kar povzroči izmenjavo najmanjše in največje jalove moči na priključni točki;

(c)	simulacija se šteje za uspešno, če rezultati dokazujejo skladnost z zahtevami iz člena 15(1) in (2).

2. Kar zadeva simulacijo sposobnosti zagotavljanja jalove moči distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje, s proizvodnjo na lokaciji:

(a)	simulacijski model pretoka moči odjemne enote, priključene na prenosno omrežje, se uporabi za izračun izmenjave jalove moči pod različnimi pogoji obremenitve in različnimi pogoji proizvodnje;

(b)	pri simulacijah se uporabi kombinacija pogojev najmanjše in največje obremenitve ter proizvodnje, kar povzroči najmanjšo in največjo sposobnost zagotavljanja jalove moči na priključni točki.

(c)	simulacija se šteje za uspešno, če rezultati dokazujejo skladnost z zahtevami iz člena 15(1) in (2).

Člen 45

Simulacije skladnosti za odjemne enote z zelo hitro regulacijo delovne moči v okviru prilagajanja odjema

1. Model odjemne enote, ki jo uporablja lastnik odjemnega objekta ali sistemski operater zaprtega distribucijskega omrežja, da zagotavlja zelo hitro regulacijo delovne moči v okviru prilagajanja odjema, dokazuje tehnično sposobnost odjemne enote, da zagotavlja zelo hitro regulacijo delovne moči v primeru prenizke frekvence pod pogoji iz člena 30.

2. Simulacija se šteje za uspešno, če se z modelom dokaže skladnost s pogoji iz člena 30.

POGLAVJE 4

Spremljanje skladnosti

Člen 46

Spremljanje skladnosti za distribucijske objekte, priključene na prenosna omrežja

Kar zadeva spremljanje skladnosti distribucijskih objektov, priključenih na prenosna omrežja, z zahtevami glede jalove moči:

(a)	distribucijski objekt, priključen na prenosno omrežje, je opremljen s potrebno opremo za merjenje delovne in jalove moči v skladu s členom 15 in

(b)	zadevni sistemski operater določi časovni okvir spremljanja skladnosti.

Člen 47

Spremljanje skladnosti za odjemne objekte, priključene na prenosna omrežja

Kar zadeva spremljanje skladnosti odjemnih objektov, priključenih na prenosna omrežja, z zahtevami glede jalove moči:

(a)	odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje, je opremljen s potrebno opremo za merjenje delovne in jalove moči v skladu s členom 15 in

(b)	zadevni sistemski operater določi časovni okvir spremljanja skladnosti.

NASLOV V

UPORABA IN ODSTOPANJA

POGLAVJE 1

Analiza stroškov in koristi

Člen 48

Opredelitev stroškov in koristi uporabe zahtev za obstoječe odjemne objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječe distribucijske objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječe distribucijske sisteme in obstoječe odjemne enote

1. Zadevni SOPO pred uporabo katere od zahtev iz te uredbe za obstoječe odjemne objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječe distribucijske objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječe distribucijske sisteme in obstoječe odjemne enote v skladu s členom 4(3) izvede kvalitativno primerjavo stroškov in koristi, povezanih z obravnavano zahtevo. Pri tej primerjavi se upošteva razpoložljiva možnost, ki temelji na omrežju, ali možnost, ki temelji na trgu. Zadevni SOPO lahko kvantitativno analizo stroškov in koristi v skladu z odstavki 2 do 5 izvede le, če je iz kvalitativne primerjave razvidno, da so verjetne koristi večje od verjetnih stroškov. Če je razvidno, da so stroški visoki ali koristi majhne, postopka ne nadaljuje.

2. Zadevni SOPO po oceni v pripravljali fazi, izvedeni v skladu z odstavkom 1, izvede kvantitativno analizo stroškov in koristi za vsako zahtevo, katere uporaba za obstoječe odjemne objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječe distribucijske objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječe distribucijske sisteme in obstoječe odjemne enote se proučuje in za katero se je v pripravljalni fazi iz odstavka 1 pokazalo, da prinaša morebitne koristi.

3. Zadevni SOPO v treh mesecih po zaključku analize stroškov in koristi ugotovitve povzame v poročilu:

(a)	ki vključuje analizo stroškov in koristi ter priporočilo o nadaljnjem ukrepanju;

(b)

ki vključuje predlog za prehodno obdobje veljavnosti zahteve za obstoječe odjemne objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječe distribucijske objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječe distribucijske sisteme in obstoječe odjemne enote. Navedeno prehodno obdobje lahko traja največ dve leti od datuma odločitve, ki jo regulativni organ ali po potrebi država članica sprejme glede veljavnosti zahteve;

(c)	o katerem se izvede javno posvetovanje v skladu s členom 9.

4. Zadevni SOPO najpozneje šest mesecev po končanem javnem posvetovanju pripravi poročilo, v katerem pojasni rezultat posvetovanja in poda predlog glede veljavnosti zahteve, katere uporaba za obstoječe odjemne objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječe distribucijske objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječe distribucijske sisteme in obstoječe odjemne enote se je proučevala. Poročilo in predlog se predložita regulativnemu organu ali po potrebi državi članici, lastnik odjemnega objekta, SODO, SOZDO ali po potrebi tretja oseba pa so obveščeni o vsebini poročila.

5. Predlog, ki ga zadevni SOPO predloži regulativnemu organu ali po potrebi državi članici v skladu z odstavkom 4, vključuje:

(a)

postopek za pridobitev obvestila o odobritvi zaradi dokazovanja, da obstoječi odjemni objekti, priključeni na prenosno omrežje, obstoječi distribucijski objekti, priključeni na prenosno omrežje, obstoječi distribucijski sistemi in obstoječe odjemne enote, ki jih uporablja odjemni objekt ali zaprt distribucijski sistem, da se zadevnim sistemskim operaterjem in zadevnim SOPO zagotovijo storitve prilagajanja odjema;

(b)

prehodno obdobje za izvedbo zahtev, kjer se upoštevajo razredi odjemnih objektov, priključenih na prenosno omrežje, distribucijskih objektov, priključenih na prenosno omrežje, distribucijskih sistemov in odjemnih enot, ki jih uporablja odjemni objekt ali zaprt distribucijski sistem, da se zadevnim sistemskim operaterjem in zadevnim SOPO zagotovijo storitve prilagajanja odjema, ter vse glavne ovire za učinkovito izvedbo spremembe in obnove opreme.

Člen 49

Načela analize stroškov in koristi

1. Lastniki odjemnih objektov, SODO in SOZDO podprejo analizo stroškov in koristi, ki se izvaja v skladu s členoma 48 in 53, ter prispevajo k njej, potrebne podatke, ki jih je zahteval zadevni sistemski operater ali zadevni SOPO, pa predložijo v treh mesecih po prejemu prošnje, razen če z zadevnim SOPO ni dogovorjeno drugače. Pri pripravi analize stroškov in koristi, ki jo izvede lastnik ali bodoči lastnik odjemnega objekta oziroma SODO/SOZDO ali bodoči operater, ki oceni morebitno odstopanje v skladu s členom 52, zadevni SOPO in SODO podpreta analizo stroškov in koristi ter prispevata k njej in lastniku ali bodočemu lastniku odjemnega objekta oziroma SODO/SOZDO ali bodočemu operaterju predložita zahtevane potrebne podatke v treh mesecih po prejemu prošnje, razen če ni z lastnikom ali bodočim lastnikom odjemnega objekta oziroma SODO/SOZDO ali bodočim operaterjem dogovorjeno drugače.

2. Analiza stroškov in koristi je v skladu z naslednjimi načeli:

(a)

zadevni SOPO, lastnik ali bodoči lastnik odjemnega objekta, SODO/SOZDO ali bodoči operater analizo stroškov in koristi izvede na podlagi vsaj enega od naslednjih računskih načel:

(i)	neto sedanja vrednost;

(ii)	donosnost naložb;

(iii)

stopnja donosnosti;

(iv)	čas, potreben za dosego praga dobička;

(b)

zadevni SOPO, lastnik ali bodoči lastnik odjemnega objekta, SODO/SOZDO ali bodoči operater tudi količinsko oceni družbenoekonomske koristi zaradi izboljšanja zanesljivosti oskrbe in vključi vsaj:

(i)	povezano zmanjšanje verjetnosti prekinitve oskrbe z električno energijo v življenjski dobi spremembe;

(ii)	verjeten obseg in trajanje takšne prekinitve oskrbe z električno energijo in

(iii)

družbene stroške takšne prekinitve oskrbe z električno energijo na uro;

(c)

zadevni SOPO, lastnik ali bodoči lastnik odjemnega objekta, SODO/SOZDO ali bodoči operater količinsko opredeli koristi za notranji trg z električno energijo, čezmejno trgovanje in vključevanje obnovljivih virov energije, vključno z vsaj:

(i)	frekvenčnim odzivom delovne moči;

(ii)	rezervami za izravnavo;

(iii)

zagotavljanjem jalove moči;

(iv)	upravljanjem prezasedenosti;

(v)	popravnimi ukrepi;

(d)

zadevni SOPO količinsko opredeli stroške uporabe potrebnih pravil za obstoječe odjemne objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječe distribucijske objekte, priključene na prenosna omrežja, obstoječe distribucijske sisteme ali obstoječe odjemne enote, vključno z vsaj:

(i)	neposrednimi stroški, nastalimi pri izvajanju zahteve;

(ii)	stroški, povezanimi z izgubo priložnosti, ki jo je mogoče pripisati;

(iii)

stroški, povezanimi z nastalimi spremembami pri vzdrževanju in obratovanju.

POGLAVJE 2

Odstopanja

Člen 50

Pooblastilo za odobritev odstopanja

1. Regulativni organi lahko na zahtevo lastnika ali bodočega lastnika odjemnega objekta in SODO/SOZDO ali bodočega operaterja, zadevnega sistemskega operaterja ali zadevnega SOPO lastnikom ali bodočim lastnikom odjemnih objektov in SODO/SOZDO ali bodočim operaterjem, zadevnim sistemskim operaterjem ali zadevnim SOPO odobrijo odstopanja od ene ali več določb te uredbe za nove in obstoječe odjemne objekte, priključene na prenosna omrežja, distribucijske objekte, priključene na prenosna omrežja, distribucijske sisteme in odjemne enote v skladu s členi 51 do 53.

2. Če je to ustrezno v državi članici, lahko odstopanja v skladu s členi 51 do 53 odobrijo in razveljavijo tudi drugi organi, ki niso regulativni organ.

Člen 51

Splošne določbe

1. Vsak regulativni organ po posvetovanju z zadevnimi sistemskimi operaterji, lastniki odjemnih objektov, SODO, SOZDO in drugimi deležniki, za katere presodi, da jih ta uredba zadeva, določi kriterije za odobritev odstopanj v skladu s členoma 52 in 53. Te kriterije objavi na svojem spletišču in o njih obvesti Komisijo v devetih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe. Če Komisija meni, da kriteriji niso v skladu s to uredbo, lahko od regulativnega organa zahteva, naj jih spremeni. Ta možnost pregleda in spremembe kriterijev za odobritev odstopanj ne vpliva na že odobrena odstopanja, ki se še naprej uporabljajo do izteka roka, predpisanega v odločitvi o odobritvi odstopanja.

2. Če regulativni organ meni, da je to nujno zaradi spremembe okoliščin, povezane s spremembo zahtev glede sistema, lahko kriterije za odobritev odstopanj v skladu z odstavkom 1 največ enkrat letno pregleda in spremeni. Morebitne spremembe kriterijev ne veljajo za odstopanja, za katera je bila že vložena zahteva.

3. Regulativni organ lahko odloči, da ni treba, da so odjemni objekti, priključeni na prenosna omrežja, distribucijski objekti, priključeni na prenosna omrežja, distribucijski sistemi in odjemne enote, za katere je bila vložena zahteva za odstopanje v skladu s členom 52 ali 53, od dneva vložitve zahteve do izdaje odločitve regulativnega organa v skladu z zahtevami iz te uredbe, od katerih se zahteva odstopanje.

Člen 52

Zahteva za odstopanje, ki jo vloži lastnik odjemnega objekta, sistemski operater distribucijskega omrežja ali sistemski operater zaprtega distribucijskega omrežja

1. Lastniki ali bodoči lastniki odjemnega objekta in SODO/SOZDO ali bodoči operaterji lahko zahtevajo odstopanje od ene ali več zahtev iz te uredbe za odjemne objekte, priključene na prenosna omrežja, distribucijske objekte, priključene na prenosna omrežja, distribucijske sisteme ali odjemne enote, ki jih uporablja odjemni objekt ali zaprt distribucijski sistem, da se zadevnemu sistemskemu operaterju in zadevnemu SOPO zagotovijo storitve prilagajanja odjema.

2. Zahteva za odstopanje se vloži pri zadevnem sistemskem operaterju in vsebuje:

(a)	podatke o lastniku ali bodočem lastniku odjemnega objekta, SODO/SOZDO ali bodočem operaterju in kontaktno osebo za obveščanje;

(b)	opis odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje, distribucijskega sistema ali odjemne enote, za katero se zahteva odstopanje;

(c)	sklic na določbe te uredbe, za katere se zahteva odstopanje, in podroben opis zahtevanega odstopanja;

(d)	podrobno utemeljitev z ustreznimi podpornimi dokumenti ter analizo stroškov in koristi v skladu z zahtevami iz člena 49;

(e)	prikaz, da zahtevano odstopanje ne bi škodljivo vplivalo na čezmejno trgovanje.

3. Zadevni sistemski operater v dveh tednih po prejemu zahteve za odstopanje lastniku ali bodočemu lastniku odjemnega objekta oziroma SODO/SOZDO ali bodočemu operaterju potrdi popolnost zahteve. Če zadevni sistemski operater meni, da zahteva ni popolna, lastnik ali bodoči lastnik odjemnega objekta oziroma SODO/SOZDO ali bodoči operater v enem mesecu od prejema zahteve po dodatnih informacijah predloži zahtevane dodatne informacije. Če lastnik ali bodoči lastnik odjemnega objekta, oziroma SODO/SOZDO ali bodoči operater zahtevanih informacij ne predloži v navedenem roku, se šteje, da je zahteva za odstopanje umaknjena.

4. Zadevni sistemski operater ob uskladitvi z zadevnim SOPO in vsemi sosednjimi SODO, ki jih to zadeva, prouči zahtevo za odstopanje ter predloženo analizo stroškov in koristi, pri čemer upošteva kriterije, ki jih je regulativni organ določil na podlagi člena 51.

5. Zadevni sistemski operater v šestih mesecih od prejema zahteve za odstopanje to posreduje regulativnemu organu in predloži mnenje, pripravljeno v skladu z odstavkom 4. To obdobje se lahko podaljša za en mesec, če zadevni sistemski operater od lastnika ali bodočega lastnika odjemnega objekta oziroma SODO/SOZDO ali bodočega operaterja zahteva dodatne informacije, in za dva meseca, če zadevni sistemski operater od zadevnega SOPO zahteva, naj predloži mnenje o zahtevi za odstopanje.

6. Regulativni organ odločitev o zahtevi za odstopanje sprejme v šestih mesecih od datuma njenega prejema. To obdobje se lahko še pred iztekom podaljša za tri mesece, če regulativni organ od lastnika ali bodočega lastnika odjemnega objekta oziroma SODO/SOZDO ali bodočega operaterja ali katere koli druge zainteresirane strani zahteva dodatne informacije. Dodatno obdobje začne teči po prejemu vseh informacij.

7. Lastnik ali bodoči lastnik odjemnega objekta oziroma SODO/SOZDO ali bodoči operater vse dodatne informacije, ki jih zahteva regulativni organ, predloži v dveh mesecih od prejema takšne zahteve. Če lastnik ali bodoči lastnik odjemnega objekta oziroma SODO/SOZDO ali bodoči operater zahtevanih informacij ne predloži v navedenem roku, se šteje, da je zahteva za odstopanje umaknjena, razen če pred iztekom roka:

(a)	regulativni organ zagotovi podaljšanje roka ali

(b)	lastnik ali bodoči lastnik odjemnega objekta oziroma SODO/SOZDO ali bodoči operater regulativni organ z utemeljenim dopisom obvesti, da je zahteva za odstopanje popolna.

8. Regulativni organ glede zahteve o odstopanju izda utemeljen sklep. Če regulativni organ odstopanje odobri, določi njegovo trajanje.

9. Regulativni organ o svoji odločitvi obvesti zadevnega lastnika ali bodočega lastnika odjemnega objekta, SODO/SOZDO ali bodočega operaterja, zadevnega sistemskega operaterja in zadevnega SOPO.

10. Regulativni organ lahko svojo odločitev o odobritvi odstopanja, če okoliščine in temeljni razlogi ne veljajo več, razveljavi na podlagi utemeljenega priporočila Komisije ali Agencije v skladu s členom 55(2).

11. Za odjemne enote znotraj odjemnega objekta ali zaprtega distribucijskega sistema, ki so priključene na napetostni nivo do vključno 1 000 V, lahko zahtevo za odstopanje na podlagi tega člena vloži tretja oseba v imenu lastnika ali bodočega lastnika odjemnega objekta oziroma v imenu SOZDO ali bodočega operaterja. Takšna zahteva se lahko vloži za eno ali več odjemnih enot znotraj istega odjemnega objekta ali zaprtega distribucijskega sistema. V primeru več odjemnih enot, in če je določena skupna največja zmogljivost, lahko tretja oseba podatke iz odstavka 2(a) nadomesti s svojimi podatki.

Člen 53

Zahteva za odstopanje, ki jo vloži zadevni sistemski operater ali zadevni SOPO

1. Zadevni sistemski operaterji ali zadevni SOPO lahko zahtevajo odstopanja za odjemne objekte, priključene na prenosna omrežja, distribucijske objekte, priključene na prenosna omrežja, distribucijske sisteme ali odjemne enote znotraj odjemnega objekta ali zaprtega distribucijskega sistema, ki so ali bodo priključeni na njihova omrežja.

2. Zadevni sistemski operaterji ali zadevni SOPO svoje zahteve za odstopanje vložijo pri regulativnem organu. Zahteva za odstopanje vsebuje:

(a)	podatke o zadevnem sistemskem operaterju ali zadevnem SOPO in kontaktno osebo za obveščanje;

(b)

opis odjemnega objekta, priključenega na prenosno omrežje, distribucijskega objekta, priključenega na prenosno omrežje, distribucijskega sistema ali odjemne enote, za katero se zahteva odstopanje, ter skupno nameščeno zmogljivost in število odjemnih objektov, priključenih na prenosna omrežja, distribucijskih objektov, priključenih na prenosna omrežja, distribucijskih sistemov ali odjemnih enot;

(c)	zahtevo ali zahteve iz te uredbe, za katere se zahteva odstopanje, in podroben opis zahtevanega odstopanja;

(d)	podrobno utemeljitev z vsemi ustreznimi podpornimi dokumenti;

(e)	prikaz, da zahtevano odstopanje ne bi škodljivo vplivalo na čezmejno trgovino;

(f)	analizo stroškov in koristi v skladu z zahtevami iz člena 49. Po potrebi se analiza stroškov in koristi izvede ob uskladitvi z zadevnim SOPO in vsemi sosednjimi SODO, ki jih to zadeva.

3. Če zahtevo za odstopanje vloži zadevni SODO, regulativni organ v dveh tednih po prejemu navedene zahteve zadevnega SOPO zaprosi za proučitev zahteve za odstopanje ob upoštevanju kriterijev, ki jih je sam določil v skladu s členom 51.

4. Zadevni SOPO v dveh tednih od dneva prejema takšne zahteve za proučitev zadevnemu SODO potrdi, da je zahteva za odstopanje popolna. Če zadevni SOPO meni, da zahteva ni popolna, zadevni SODO v enem mesecu od prejema zahteve po dodatnih informacijah predloži zahtevane dodatne informacije.

5. Zadevni SOPO v šestih mesecih od prejema zahteve za odstopanje regulativnemu organu predloži mnenje, vključno z vso ustrezno dokumentacijo. Šestmesečni rok se lahko podaljša za en mesec, če zadevni SOPO od zadevnega SODO zahteva dodatne informacije.

6. Regulativni organ odločitev o zahtevi za odstopanje sprejme v šestih mesecih od datuma prejema zahteve. Če zahtevo za odstopanje predloži zadevni SODO, šestmesečni rok začne teči na dan po prejemu mnenja zadevnega SOPO v skladu z odstavkom 5.

7. Šestmesečni rok iz odstavka 6 se lahko še pred iztekom podaljša za tri mesece, če regulativni organ od zadevnega sistemskega operaterja, ki zahteva odstopanje, ali katere koli druge zainteresirane strani zahteva dodatne informacije. Navedeno dodatno obdobje začne teči na dan po datumu prejema vseh informacij.

Zadevni sistemski operater vse dodatne informacije, ki jih zahteva regulativni organ, predloži v dveh mesecih od datuma prejema zahteve. Če zadevni sistemski operater zahtevanih dodatnih informacij ne predloži v navedenem roku, se šteje, da je zahteva za odstopanje umaknjena, razen če pred iztekom roka:

(a)	regulativni organ zagotovi podaljšanje roka ali

(b)	zadevni sistemski operater regulativni organ z utemeljenim dopisom obvesti, da je zahteva za odstopanje popolna.

8. Regulativni organ glede zahteve o odstopanju izda utemeljen sklep. Če regulativni organ odstopanje odobri, določi njegovo trajanje.

9. Regulativni organ o svoji odločitvi obvesti zadevnega sistemskega operaterja, ki zahteva odstopanje, zadevnega SOPO in Agencijo.

10. Regulativni organi lahko za zadevne sistemske operaterje določijo dodatne zahteve glede priprave zahtev za odstopanje. Pri tem upoštevajo razmejitev med prenosnim in distribucijskim sistemom na nacionalni ravni ter se posvetujejo s sistemskimi operaterji, lastniki odjemnih objektov in deležniki, vključno s proizvajalci.

11. Regulativni organ lahko svojo odločitev o odobritvi odstopanja, če okoliščine in temeljni razlogi ne veljajo več, razveljavi na podlagi utemeljenega priporočila Komisije ali Agencije v skladu s členom 55(2).

Člen 54

1. Regulativni organi vodijo register vseh odstopanj, ki so jih odobrili ali zavrnili, ter Agenciji predložijo posodobljen in zbirni register vsaj vsakih šest mesecev, izvod registra pa prejme tudi ENTSO za električno energijo.

2. Register vsebuje zlasti:

(a)	zahteve, za katere je bilo odstopanje odobreno ali zavrnjeno;

(b)	vsebino odstopanja;

(c)	razloge za odobritev ali zavrnitev odstopanja;

(d)	posledice odobritve odstopanja.

Člen 55

Spremljanje odstopanj

1. Agencija postopek odobritve odstopanja spremlja v sodelovanju z regulativnimi organi ali zadevnimi organi države članice. Navedeni organi ali zadevni organi države članice Agenciji v ta namen predložijo vse potrebne informacije.

2. Agencija lahko regulativnemu organu izda utemeljeno priporočilo za razveljavitev odstopanja zaradi neutemeljenosti. Komisija lahko regulativnemu organu ali zadevnemu organu države članice izda utemeljeno priporočilo za razveljavitev odstopanja zaradi neutemeljenosti.

3. Komisija lahko od Agencije zahteva, naj poroča o uporabi odstavkov 1 in 2 ter pojasni, zakaj je zahtevala ali ni zahtevala preklica odstopanja.

NASLOV VI

NEZAVEZUJOČE SMERNICE IN SPREMLJANJE IZVAJANJA

Člen 56

Nezavezujoče smernice o izvajanju

1. ENTSO za električno energijo najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe pripravi ter nato svojim članom in drugim sistemskim operaterjem vsaki dve leti zagotovi pisne nezavezujoče smernice, ki se nanašajo na dele te uredbe, glede katerih so potrebne nacionalne odločitve. Smernice objavi na svojem spletišču.

2. ENTSO za električno energijo se pri zagotavljanju nezavezujočih smernic posvetuje z deležniki.

3. V nezavezujočih smernicah so pojasnjena tehnična vprašanja, pogoji in soodvisnosti, ki jih je treba upoštevati ob vzpostavljanju skladnosti z zahtevami iz te uredbo na nacionalni ravni.

Člen 57

Spremljanje

1. ENTSO za električno energijo spremlja izvajanje te uredbe v skladu s členom 8(8) Uredbe (ES) št. 714/2009. Spremljanje vključuje zlasti naslednje zadeve:

(a)	opredelitev vseh morebitnih razlik v izvajanju te uredbe na nacionalni ravni;

(b)	proučitev, ali je izbira vrednosti in območij v zahtevah, ki za odjemne objekte, priključene na prenosna omrežja, distribucijske objekte, priključene na prenosna omrežja, distribucijska omrežja in odjemne enote veljajo v skladu s to uredbo, še veljavna.

2. Agencija v sodelovanju z ENTSO za električno energijo v 12 mesecih po začetku veljavnosti te uredbe pripravi seznam zadevnih informacij, ki jih ENTSO za električno energijo Agenciji posreduje v skladu s členoma 8(9) in 9(1) Uredbe (ES) št. 714/2009. Seznam zadevnih informacij se lahko posodablja. ENTSO za električno energijo informacije, ki jih zahteva Agencija, hrani v digitalnem arhivu podatkov, in to v izčrpni in standardizirani obliki.

3. Zadevni SOPO ENTSO za električno energijo predložijo informacije, potrebne za izpolnitev nalog iz odstavkov 1 in 2.

SODO na podlagi zahteve regulativnega organa SOPO predložijo informacije na podlagi odstavka 2, razen če niso regulativni organi, Agencija ali ENTSO za električno energijo že pridobili informacij v zvezi s svojimi nalogami spremljanja izvajanja, da bi se izognili podvajanju informacij.

4. Če ENTSO za električno energijo ali Agencija določi področja, za katera velja ta uredba in na katerih je na podlagi razvoja trga ali izkušenj, pridobljenih pri uporabi te uredbe, priporočljiva nadaljnja harmonizacija zahtev na podlagi te uredbe, da se spodbudi povezovanje trgov, v skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 714/2009 predloži osnutek sprememb te uredbe.

NASLOV VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 58

Sprememba pogodb in splošnih pogojev

1. Regulativni organi zagotovijo, da so vse zadevne pogodbene določbe in splošni pogoji, povezani s priključitvijo novih odjemnih objektov, priključenih na prenosna omrežja, novih distribucijskih objektov, priključenih na prenosna omrežja, novih distribucijskih sistemov in novih odjemnih enot na omrežje, v skladu z zahtevami iz te uredbe.

2. Vse zadevne pogodbene določbe in zadevne določbe splošnih pogojev, povezane s priključitvijo obstoječih odjemnih objektov, priključenih na prenosna omrežja, obstoječih distribucijskih objektov, priključenih na prenosna omrežja, obstoječih distribucijskih sistemov in obstoječih odjemnih enot, za katere veljajo nekatere ali vse zahteve iz te uredbe v skladu s členom 4(1), na omrežje, se spremenijo tako, da so v skladu z zahtevami iz te uredbe. Zadevne določbe se spremenijo v treh letih po odločitvi regulativnega organa ali države članice v skladu s členom 4(1).

3. Regulativni organi zagotovijo, da dogovori med sistemskimi operaterji in lastniki novih ali obstoječih odjemnih objektov ali operaterji novih ali obstoječih distribucijskih sistemov, za katere se uporablja ta uredba in ki se nanašajo na zahteve za priključitev na omrežje odjemnih objektov, priključenih na prenosna omrežja, distribucijskih objektov, priključenih na prenosna omrežja, distribucijskih sistemov in odjemnih enot, ki jih uporablja odjemni objekt ali zaprt distribucijski sistem, da se zadevnim sistemskim operaterjem in zadevnim SOPO zagotovijo storitve prilagajanja odjema, na omrežje, zlasti v kodeksih nacionalnih omrežij, izražajo zahteve iz te uredbe.

Člen 59

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Zahteve iz te uredbe brez poseganja v člen 4(2)(b) in člene 6, 51, 56 in 57 začnejo veljati tri leta po objavi.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. avgusta 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 211, 14.8.2009, str. 15.

(2) Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 55).

(3) Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L 204, 21.7.1998, str. 37).

(4) Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

(5) Uredba Komisije (EU) 2015/1222 z dne 24. julija 2015 o določitvi smernic z dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti (UL L 197, 25.7.2015, str. 24).

(6) Uredba Komisije (EU) 2016/631 z dne 14. aprila 2016 o vzpostavitvi kodeksa omrežja za zahteve za priključitev proizvajalcev električne energije na omrežje (UL L 112, 27.4.2016, str. 1).

(7) Uredba Komisije (EU) št. 543/2013 z dne 14. junija 2013 o predložitvi in objavi podatkov na trgih z električno energijo ter spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 163, 15.6.2013, str. 1).

PRILOGA I

Frekvenčna območja in periode iz člena 12(1)

Sinhrono območje	Frekvenčno območje	Časovna perioda obratovanja
Celinska Evropa	47,5–48,5 Hz	Določi vsak posamezni SOPO, vendar najmanj 30 minut
	48,5–49,0 Hz	Določi vsak posamezni SOPO, vendar vsaj toliko kot za območje 47,5–48,5 Hz
	49,0–51,0 Hz	Neomejeno
	51,0–51,5 Hz	30 minut
Severna Evropa	47,5–48,5 Hz	30 minut
	48,5–49,0 Hz	Določi vsak posamezni SOPO, vendar najmanj 30 minut
	49,0–51,0 Hz	Neomejeno
	51,0–51,5 Hz	30 minut
Velika Britanija	47,0–47,5 Hz	20 sekund
	47,5–48,5 Hz	90 minut
	48,5–49,0 Hz	Določi vsak posamezni SOPO, vendar najmanj 90 minut
	49,0–51,0 Hz	Neomejeno
	51,0–51,5 Hz	90 minut
	51,5–52,0 Hz	15 minut
Irska in Severna Irska	47,5–48,5 Hz	90 minut
	48,5–49,0 Hz	Določi vsak posamezni SOPO, vendar najmanj 90 minut
	49,0–51,0 Hz	Neomejeno
	51,0–51,5 Hz	90 minut
Baltik	47,5–48,5 Hz	Določi vsak posamezni SOPO, vendar najmanj 30 minut
	48,5–49,0 Hz	Določi vsak posamezni SOPO, vendar vsaj toliko kot za območje 47,5–48,5 Hz
	49,0–51,0 Hz	Neomejeno
	51,0–51,5 Hz	Določi vsak posamezni SOPO, vendar najmanj 30 minut

Iz preglednice so razvidne minimalne časovne periode, v katerih mora biti odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje, distribucijski objekt, priključen na prenosno omrežje, ali distribucijski sistem sposoben obratovanja pri različnih frekvencah, ki odstopajo od nazivne vrednosti, ne da bi se odklopil z omrežja.

PRILOGA II

Območja napetosti in periode iz člena 13(1)

Sinhrono območje	Območje napetosti	Časovna perioda obratovanja
Celinska Evropa	0,90–1,118 pu	Neomejeno
Celinska Evropa	1,118–1,15 pu	Določi vsak posamezni SOPO, vendar najmanj 20 in največ 60 minut
Severna Evropa	0,90–1,05 pu	Neomejeno
Severna Evropa	1,05–1,10 pu	60 minut
Velika Britanija	0,90–1,10 pu	Neomejeno
Irska in Severna Irska	0,90–1,118 pu	Neomejeno
Baltik	0,90–1,118 pu	Neomejeno
Baltik	1,118–1,15 pu	20 minut

Iz preglednice so razvidne minimalne časovne periode, v katerih mora biti odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje, distribucijski objekt, priključen na prenosno omrežje, ali distribucijski sistem, priključen na prenosno omrežje, sposoben obratovanja pri napetostih, ki odstopajo od referenčne vrednosti 1 pu na priključni točki, ne da bi se odklopil z omrežja, pri referenčni napetosti za vrednosti pu, ki je enaka ali višja od 110 kV in nižja od (vendar ne enaka) 300 kV.

Sinhrono območje	Območje napetosti	Časovna perioda obratovanja
Celinska Evropa	0,90–1,05 pu	Neomejeno
Celinska Evropa	1,05–1,10 pu	Določi vsak posamezni SOPO, vendar najmanj 20 in največ 60 minut
Severna Evropa	0,90–1,05 pu	Neomejeno
Severna Evropa	1,05–1,10 pu	Določi vsak posamezni SOPO, vendar največ 60 minut
Velika Britanija	0,90–1,05 pu	Neomejeno
Velika Britanija	1,05–1,10 pu	15 minut
Irska in Severna Irska	0,90–1,05 pu	Neomejeno
Baltik	0,90–1,097 pu	Neomejeno
Baltik	1,097–1,15 pu	20 minut

Iz preglednice so razvidne minimalne časovne periode, v katerih mora biti odjemni objekt, priključen na prenosno omrežje, distribucijski objekt, priključen na prenosno omrežje, ali distribucijski sistem, priključen na prenosno omrežje, sposoben obratovanja pri napetostih, ki odstopajo od referenčne vrednosti 1 pu na priključni točki, ne da bi se odklopil z omrežja, pri referenčni napetosti za vrednosti pu od 300 do vključno 400 kV.