(1)

Naslov oddelka 1.1.3.4 se nadomesti z naslednjim:

„1.1.3.4   Interpolacija znotraj ene kategorije nevarnosti“

(2)

Oddelek 1.3.6 se nadomesti z naslednjim:

„1.3.6    Snovi ali zmesi, ki so razvrščene kot jedke za kovine, vendar ne kot jedke za kožo ali kot hude poškodbe oči (kategorija 1)

Snovi ali zmesi, razvrščene kot jedke za kovine, vendar ne kot jedke za kožo ali kot hude poškodbe oči (kategorija 1), ki so v končni obliki in zapakirane za potrošniško uporabo, na etiketi ne zahtevajo piktograma za nevarnost GHS05.“

(1)

Oddelek 2.1.3 se nadomesti z naslednjim:

„2.1.3    Obvestilo o nevarnosti

Elementi etikete se uporabljajo za snovi, zmesi ali izdelke, ki izpolnjujejo kriterije za razvrstitev v ta razred nevarnosti, v skladu s tabelo 2.1.2.

Tabela 2.1.2

Elementi etikete za eksplozive

OPOMBA 1: Eksplozivi brez embalaže ali prepakirani eksplozivi, ki niso v prvotni ali podobni embalaži, vključujejo vse naslednje elemente etikete:

kadar pa nevarnost ustreza eni od kategorij nevarnosti v tabeli 2.1.2, se dodeli ustrezni simbol, opozorilna beseda in/ali stavek o nevarnosti.

OPOMBA 2: Snovi in zmesi, kot so dobavljene, s pozitivnim rezultatom pri testni seriji 2 iz dela I oddelka 12 UN RTDG: Priročnika testov in kriterijev, ki so izvzete iz razvrstitve kot eksplozivi (na podlagi negativnega rezultata pri testni seriji 6 iz dela I oddelka 16 UN RTDG: Priročnik testov in kriterijev), so še vedno eksplozivne. Uporabnik se obvesti o teh inherentnih eksplozivnih lastnostih, saj jih je treba upoštevati pri ravnanju s snovjo ali zmesjo, zlasti če je ta odstranjena iz svoje embalaže ali prepakirana, in pri skladiščenju. Zato se eksplozivne lastnosti snovi ali zmesi sporočijo v oddelku 2 (Ugotovitev nevarnosti) in oddelku 9 (Fizikalne in kemijske lastnosti) varnostnega lista ter drugih oddelkih varnostnega lista, kakor je ustrezno.“

(2)

V oddelku 2.1.4 se diagram 2.1.3 nadomesti z naslednjim:

„Diagram 2.1.3

Postopek za določitev podrazreda v razredu eksplozivov (razred 1 za prevoz)

(3)

V oddelku 2.2.3 se tabela 2.2.3 nadomesti z naslednjim:

„Tabela 2.2.3

Elementi etikete za vnetljive pline (vključno s kemično nestabilnimi plini)

(4)

Oddelek 2.3.2.1 se nadomesti z naslednjim:

2.3.2.1.   Aerosoli se razvrstijo v eno od treh kategorij tega razreda nevarnosti, odvisno od njihovih vnetljivih lastnosti in toplote zgorevanja. Razvrstijo se v kategorijo 1 ali 2, če vsebujejo več kot 1 % sestavin (v masnem deležu), ki so razvrščene kot vnetljive v skladu z naslednjimi kriteriji iz tega dela:

ali če je njihova toplota izgorevanja najmanj 20 kJ/g.

OPOMBA 1: Vnetljive sestavine ne zajemajo pirofornih, samosegrevajočih se snovi ali vodnoreaktivnih snovi in zmesi, ker se takšne sestavine nikoli ne uporabljajo kot sestavine aerosolov.

OPOMBA 2: Aerosoli ne spadajo dodatno v okvir oddelkov 2.2 (vnetljivi plini), 2.5 (plini pod tlakom), 2.6 (vnetljive tekočine) in 2.7 (vnetljive trdne snovi). Vendar pa lahko aerosoli glede na svojo vsebino spadajo v okvir drugih razredov nevarnosti, vključno s svojimi elementi etikete.“

(5)

V oddelku 2.3.2 se diagram 2.3.1(a) nadomesti z naslednjim:

„Diagram 2.3.1(a) za aerosole

(6)

V oddelku 2.3.3 se naslov tabele 2.3.1 nadomesti z naslednjim:

„Elementi etikete za aerosole“

(7)

V oddelku 2.5.3 se tabela 2.5.2 nadomesti z naslednjim:

„Tabela 2.5.2

Elementi etikete za pline pod tlakom

(8)

V oddelku 2.8.3 se tabela 2.8.1 nadomesti z naslednjim:

„Tabela 2.8.1

Elementi etikete za samoreaktivne snovi in zmesi

(9)

V oddelku 2.8.4 se diagram 2.8.1 nadomesti z naslednjim:

„Diagram 2.8.1

Samoreaktivne snovi in zmesi

(10)

V oddelku 2.9.3 se tabela 2.9.2 nadomesti z naslednjim:

„Tabela 2.9.2

Elementi etikete za piroforne tekočine

(11)

V oddelku 2.10.3 se tabela 2.10.2 nadomesti z naslednjim:

„Tabela 2.10.2

Elementi etikete za piroforne trdne snovi

(12)

V oddelku 2.11.3 se tabela 2.11.2 nadomesti z naslednjim:

„Tabela 2.11.2

Elementi etikete za samosegrevajoče se snovi in zmesi

(13)

V oddelku 2.12.3 se tabela 2.12.2 nadomesti z naslednjim:

„Tabela 2.12.2

Elementi oznake za snovi in zmesi, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljive pline

(14)

V oddelku 2.13.3 se tabela 2.13.2 nadomesti z naslednjim:

„Tabela 2.13.2

Elementi etikete za oksidativne tekočine

(15)

V oddelku 2.14.2.1 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„Oksidativna trdna snov se v skladu s tabelo 2.14.1 razvrsti v eno od treh kategorij tega razreda po testni metodi O.1 iz pododdelka 34.4.1 dela III ali O.3 iz pododdelka 34.4.3 dela III Priporočil Združenih narodov o prevozu nevarnega blaga: Priročnik testov in kriterijev:“

(16)

V oddelku 2.14.2.1 se tabela 2.14.1 nadomesti z naslednjim:

„Tabela 2.14.1

Kriteriji za oksidativne trdne snovi

(17)

V oddelku 2.14.2.1 se v opombi 1 k tabeli 2.14.1 „(oznaka BC, Priloga 3, test 5)“ nadomesti z „(kodeks IMSBC (mednarodni kodeks IMO za prevoz trdnega tovora v razsutem stanju po morju), Dodatek 2, oddelek 5)“.

(18)

V oddelku 2.14.3 se tabela 2.14.2 nadomesti z naslednjim:

„Tabela 2.14.2

Elementi etikete za oksidativne trdne snovi

(19)

V oddelku 2.15.3 se tabela 2.15.1 nadomesti z naslednjim:

„Tabela 2.15.1

Elementi etikete za organske perokside

(20)

V oddelku 2.15.4 se diagram 2.15.1 nadomesti z naslednjim:

„Diagram 2.15.1

Organski peroksidi

(1)

V oddelku 3.1.2.1 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Snovi se lahko uvrstijo v eno od štirih kategorij nevarnosti na podlagi akutne strupenosti z oralnim vnosom, vnosom prek kože ali prek dihalnih poti po kriterijih glede na vrednosti iz tabele 3.1.1.“

(2)

V oddelku 3.1.2.3.2 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Pri razvrstitvi za akutno strupenost je zlasti pomembno, da se uporabijo jasno določene vrednosti v najbolj nevarnih kategorijah za prah in meglice.“

(3)

V oddelku 3.1.3.6.1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„vključijo se sestavine z znano akutno strupenostjo, ki so v kateri koli kategoriji akutne nevarnosti iz tabele 3.1.1;“

(4)

Poglavje 3.2 se nadomesti z naslednjim:

„3.2   Jedkost za kožo/draženje kože

3.2.1    Opredelitev pojmov in splošni preudarki

3.2.1.2   V stopenjskem pristopu so najpomembnejši obstoječi podatki o ljudeh, nato obstoječi podatki o živalih, podatki in vitro ter nazadnje drugi viri informacij. Kadar podatki izpolnjujejo kriterije, se razvrstitev izvede neposredno. V nekaterih primerih se razvrstitev snovi ali zmesi izvede na podlagi določitve zanesljivosti dokazov znotraj stopnje. V pristopu določanja zanesljivosti vseh dokazov se vse dostopne informacije, povezane z določitvijo jedkosti za kožo/draženja kože, obravnavajo skupaj, vključno z rezultati ustreznih potrjenih testov in vitro, relevantnimi podatki o živalih ter podatki o ljudeh, kot so epidemiološke in klinične študije ter dobro dokumentirana poročila in opažanja o posameznih primerih (glej oddelke 1.1.1.3, 1.1.1.4 in 1.1.1.5 v delu 1 Priloge I).

3.2.2    Kriteriji za razvrstitev snovi

Snovi se uvrstijo v eno od naslednjih dveh kategorij v tem razredu nevarnosti:

3.2.2.1   Razvrstitev na podlagi podatkov o standardnih testih na živalih

3.2.2.1.1   Jedkost za kožo

3.2.2.1.2   Draženje kože

3.2.2.2   Razvrstitev v stopenjskem pristopu

3.2.2.2.1   Pri evalviranju začetnih informacij se po potrebi upošteva stopenjski pristop, vendar vsi elementi morda niso pomembni.

3.2.2.2.2   Obstoječi podatki o ljudeh in živalih, ki vsebujejo informacije za enkratno ali ponavljajočo izpostavljenost, so glavni elementi evalvacije, ker zagotavljajo informacije, neposredno povezane z učinki na kožo.

3.2.2.2.3   Za razvrstitev se lahko uporabijo podatki o akutni dermalni strupenosti. Če je snov zelo strupena v stiku s kožo, raziskava o jedkosti za kožo/draženju kože ni izvedljiva, ker količina testne snovi, ki bi se uporabila, znatno presega strupen odmerek in zato povzroči smrt živali. Pri opazovanju jedkosti za kožo/draženja kože v študijah o akutni strupenosti in opazovanju prek mejnega odmerka se lahko pridobljeni podatki uporabijo za razvrstitev, če so uporabljena redčila in so testirane vrste enakovredne. Trdne snovi (prah) lahko postanejo jedke ali dražilne, kadar so vlažne ali v stiku z vlažno kožo ali sluznico.

3.2.2.2.4   Kot pomoč pri odločitvah o razvrstitvi se uporabijo druge možnosti in vitro, ki so bile potrjene in sprejete.

3.2.2.2.5   Prav tako lahko skrajne meje pH, kot so ≤ 2 in ≥ 11,5 pomenijo možno povzročanje učinkov na kožo, zlasti v povezavi z veliko kislo/alkalno rezervo (pufrsko kapaciteto). Na splošno se za takšne snovi pričakuje, da imajo bistvene učinke na kožo. V odsotnosti drugih informacij se snov šteje za jedko za kožo (jedkost za kožo kategorije 1), če je vrednost pH ≤ 2 ali ≥ 11,5. Vendar, če upoštevanje kisle/alkalne rezerve kaže, da snov ni nujno jedka kljub nizki ali visoki vrednosti pH, je treba to potrditi z drugimi podatki, če je le mogoče s podatki ustreznega potrjenega testa in vitro.

3.2.2.2.6   V nekaterih primerih so za odločitev o razvrstitvi lahko na voljo zadostne informacije za strukturno povezane snovi.

3.2.2.2.7   Stopenjski pristop zagotavlja smernice pri urejanju obstoječih informacij o snovi in določanju zanesljivosti dokazov o oceni nevarnosti in razvrstitvi nevarnosti.

Čeprav bi informacije lahko dobili z evalvacijo enega parametra znotraj stopnje (glej oddelek 3.2.2.2.1.), se upoštevajo vse obstoječe informacije in celovito določanje zanesljivosti dokazov. To zlasti velja, kadar so si informacije, ki so na voljo o nekaterih parametrih, nasprotujoče.

3.2.3    Kriteriji za razvrstitev zmesi

3.2.3.1   Razvrstitev zmesi, kadar so na voljo podatki za celotno zmes

3.2.3.1.1   Zmes se razvrsti na podlagi kriterijev za snovi ob upoštevanju stopenjskega pristopa za evalviranje podatkov za ta razred nevarnosti.

3.2.3.1.2   Pri preverjanju možnosti testiranja zmesi se razvrščevalce spodbuja k uporabi pristopa stopenjskega določanja zanesljivosti dokazov, kot je vključen v kriterije za razvrstitev snovi kot jedke za kožo in dražljive za kožo (oddelka 3.2.1.2 in 3.2.2.2), da bi pomagali zagotoviti točno razvrstitev in se izognili nepotrebnemu testiranju na živalih. V odsotnosti drugih informacij se zmes šteje za jedko za kožo (jedkost za kožo kategorije 1), če je vrednost pH ≤ 2 ali ≥ 11,5. Vendar, če upoštevanje kisle/alkalne rezerve kaže, da zmes ni nujno jedka kljub nizki ali visoki vrednosti pH, je treba to potrditi z drugimi podatki, če je le mogoče s podatki ustreznega potrjenega testa in vitro.

3.2.3.2   Razvrstitev zmesi, kadar ni na voljo podatkov za celotno zmes: premostitvena načela

3.2.3.2.1   Kadar zmes ni testirana za določanje zmožnosti za jedkost za kožo/draženje kože, ampak je za ustrezno opredelitev nevarnosti zmesi na voljo dovolj podatkov o posameznih sestavinah in podobnih testiranih zmeseh, se ti podatki uporabijo v skladu s premostitvenimi načeli iz oddelka 1.1.3.

3.2.3.3   Razvrstitev zmesi, kadar so na voljo podatki za vse sestavine ali za le nekatere sestavine zmesi

3.2.3.3.1   Da se lahko za razvrstitev nevarnosti zmesi uporabijo vsi razpoložljivi podatki za jedkost za kožo/draženje kože, je postavljena naslednja domneva, ki se po potrebi uporablja v stopenjskem pristopu:

„Bistvene sestavine“ zmesi so tiste, ki so prisotne v koncentracijah ≥ 1 % (masnega deleža za trdne snovi, tekočine, prah, meglice ter hlape in volumskega deleža za pline), razen če se domneva (npr. v primeru sestavin, jedkih za kožo), da je sestavina, ki je prisotna v koncentraciji < 1 %, lahko še vedno relevantna za razvrstitev zmesi kot jedke za kožo/dražilne za kožo.

3.2.3.3.2   Na splošno pristop pri razvrstitvi zmesi kot jedkih ali dražilnih za kožo, kadar so na voljo podatki o sestavinah, vendar ne o celotni zmesi, temelji na teoriji dodajanja, tako da vsaka za kožo jedka ali za kožo dražilna sestavina prispeva k celotnim za kožo jedkim ali za kožo dražilnim lastnostim zmesi, sorazmerno z močjo in koncentracijo. Za sestavine, jedke za kožo, se uporabi utežni faktor 10, kadar so prisotne v koncentraciji pod splošno mejno koncentracijo za razvrstitev v kategorijo 1, vendar imajo koncentracijo, ki bo prispevala k razvrstitvi zmesi kot dražilne za kožo. Zmes se razvrsti kot jedka ali dražilna za kožo, kadar vsota koncentracij takšnih sestavin presega mejno koncentracijo.

3.2.3.3.3   Tabela 3.2.3 navaja splošne mejne koncentracije, ki se uporabljajo pri določanju, ali se zmes obravnava kot dražilna ali jedka za kožo.

3.2.3.3.4.1   Zlasti je treba paziti pri razvrščanju nekaterih vrst zmesi, ki vsebujejo snovi, kot so kisline in baze, anorganske soli, aldehidi, fenoli in surfaktanti. Pristop iz oddelkov 3.2.3.3.1 in 3.2.3.3.2 morda ni primeren, ker je veliko takšnih snovi jedkih ali dražilnih za kožo pri koncentracijah < 1 %.

3.2.3.3.4.2   Za zmesi, ki vsebujejo močne kisline ali baze, se pH uporablja kot kriterij za razvrstitev (glej oddelek 3.2.3.1.2), ker je pH boljši kazalnik jedkosti za kožo od mejnih koncentracij iz tabele 3.2.3.

3.2.3.3.4.3   Zmes, ki vsebuje sestavine, ki so jedke ali dražilne za kožo, in se ne more razvrstiti na podlagi pristopa dodajanja (tabela 3.2.3) zaradi kemijskih lastnosti, zaradi katerih je ta pristop neizvedljiv, se razvrsti kot jedka za kožo (kategorija 1), če vsebuje ≥ 1 % sestavine, razvrščene kot jedke za kožo, ali kot dražilna za kožo (kategorija 2), če vsebuje ≥ 3 % sestavine, dražilne za kožo. Razvrstitev zmesi s sestavinami, za katere se ne uporablja pristop iz tabele 3.2.3, je povzeta v tabeli 3.2.4.

3.2.3.3.5   Včasih lahko zanesljivi podatki kažejo, da nevarnost sestavine za jedkost za kožo/draženje kože ne bo očitna, kadar se pojavi pri koncentracijah, ki so enake ali večje od splošnih mejnih koncentracij, navedenih v tabelah 3.2.3 in 3.2.4 v oddelku 3.2.3.3.6. V teh primerih se zmes razvrsti glede na navedene podatke (glej tudi člena 10 in 11). V drugih primerih, ko se pričakuje, da nevarnost sestavine za jedkost za kožo/draženje kože ni očitna, kadar se pojavi pri koncentracijah, ki so enake ali večje od splošnih mejnih koncentracij, navedenih v tabelah 3.2.3 in 3.2.4, se preveri možnost izvedbe testiranja zmesi. V teh primerih se uporabi pristop stopenjskega določanja zanesljivosti dokazov, kot je navedeno v oddelku 3.2.2.2.

3.2.3.3.6   Če obstajajo podatki, ki kažejo, da je (so) sestavina(-e) jedka(-e) ali dražilna(-e) za kožo pri koncentraciji < 1 % (jedko za kožo) ali < 3 % (dražilno za kožo), se zmes ustrezno razvrsti.

Tabela 3.2.3

Splošne mejne koncentracije sestavin, razvrščenih kot jedke za kožo (kategorija 1, 1A, 1B ali 1C) / dražilne za kožo (kategorija 2), pri katerih se tudi zmes razvrsti kot jedka/dražilna za kožo, kadar se uporablja pristop dodajanja

Opomba:

Vsota vseh sestavin zmesi, razvrščenih kot jedkih za kožo podkategorije 1A, 1B oziroma 1C, mora biti ≥ 5 %, da se lahko zmes razvrsti kot jedka za kožo podkategorije 1A, 1B oziroma 1C. Če je vsota sestavin, razvrščenih kot jedkih za kožo podkategorije 1A, < 5 %, vendar je vsota sestavin, razvrščenih kot jedkih za kožo podkategorije 1A + 1B ≥ 5 %, se zmes razvrsti kot jedka za kožo podkategorije 1B. Podobno se zmes razvrsti kot jedka za kožo podkategorije 1C, če je vsota sestavin, razvrščenih kot jedkih za kožo podkategorije 1A + 1 B, < 5 %, vendar je vsota sestavin, razvrščenih kot jedkih za kožo podkategorije 1A + 1B + 1C ≥ 5 %. Če je vsaj ena od zadevnih sestavin v zmesi razvrščena kot kategorija 1 brez podkategorizacije, se zmes razvrsti kot kategorija 1 brez podkategorizacije, če je vsota vseh sestavin, jedkih za kožo ≥ 5 %.

Tabela 3.2.4

Splošne mejne koncentracije sestavin, pri katerih se zmes razvrsti kot jedka za kožo/dražilna za kožo, kadar se ne uporablja pristop dodajanja

3.2.4    Obvestilo o nevarnosti

3.2.4.1   Elementi oznake se uporabljajo za snovi ali zmesi, ki izpolnjujejo kriterije za razvrstitev v ta razred nevarnosti, v skladu s tabelo 3.2.5.

Tabela 3.2.5

Elementi etikete za jedkost z kožo/draženje kože

(5)

Poglavje 3.3 se nadomesti z naslednjim:

„3.3   Hude poškodbe oči/draženje oči

3.3.1    Opredelitev pojmov in splošni preudarki

3.3.1.2   V stopenjskem pristopu so najpomembnejši obstoječi podatki o ljudeh, nato obstoječi podatki o živalih, podatki in vitro ter nazadnje drugi viri informacij. Če podatki izpolnjujejo kriterije, je razvrstitev neposredna. V drugih primerih se razvrstitev snovi ali zmesi izvede na podlagi določanja zanesljivosti dokazov znotraj stopnje. V pristopu določanja zanesljivosti vseh dokazov se vse dostopne informacije, povezane z določitvijo hude poškodbe oči/draženja oči, obravnavajo skupaj, vključno z rezultati ustreznih potrjenih testov in vitro, relevantnimi podatki o živalih ter podatki o ljudeh, kot so epidemiološke in klinične študije ter dobro dokumentirana poročila in opažanja o posameznih primerih (glej oddelek 1.1.1.3 v delu 1 Priloge I).

3.3.2    Kriteriji za razvrstitev snovi

Snovi se uvrstijo v eno od kategorij v tem razredu nevarnosti, in sicer v kategorijo 1 (hude poškodbe oči) ali kategorijo 2 (draženje oči), kot sledi:

3.3.2.1   Razvrstitev na podlagi podatkov o standardnih testih na živalih

3.3.2.1.1   Hude poškodbe oči (kategorija 1)

Tabela 3.3.1

Hude poškodbe oči  (2)

3.3.2.1.2   Draženje oči (kategorija 2)

Tabela 3.3.2

Draženje oči  (3)

3.3.2.2   Razvrstitev po stopenjskem pristopu

3.3.2.2.1   Pri evalviranju začetnih informacij se po potrebi upošteva stopenjski pristop, vendar vsi elementi morda niso pomembni.

3.3.2.2.2   Obstoječi podatki o ljudeh in živalih so glavni elementi evalvacije, ker zagotavljajo informacije, neposredno povezane z učinki na oko. Možno jedkost za kožo je treba evalvirati pred obravnavanjem možnosti kakršnega koli testiranja na hude poškodbe/draženje oči, da bi se izognili testiranju lokalnega učinka na oči z jedkimi snovmi za kožo. Jedke snovi za kožo se obravnavajo tudi kot povzročitelji hudih poškodb oči (kategorija 1), dražilne snovi za kožo pa se lahko obravnavajo kot povzročitelji draženja oči (kategorija 2).

3.3.2.2.3   Kot pomoč pri odločitvah o razvrstitvi se uporabijo druge možnosti in vitro, ki so bile potrjene in sprejete.

3.3.2.2.4   Prav tako so lahko skrajne meje pH, kot so ≤ 2 in ≥ 11,5, kazalniki za hude poškodbe oči, zlasti v povezavi z veliko kislo/alkalno rezervo (pufrsko kapaciteto). Na splošno se za takšne snovi pričakuje, da imajo bistvene učinke na oči. V odsotnosti drugih informacij se snov šteje, da povzroča hude poškodbe oči (kategorija 1), če je vrednost pH ≤ 2 ali ≥ 11,5. Vendar, če upoštevanje kisle/alkalne rezerve kaže, da snov nima nujno zmožnosti hude poškodbe oči kljub nizki ali visoki vrednosti pH, je treba to potrditi z drugimi podatki, če je le mogoče s podatki ustreznega potrjenega testa in vitro.

3.3.2.2.5   V nekaterih primerih so za odločitev o razvrstitvi lahko na voljo zadostne informacije za strukturno povezane snovi.

3.3.2.2.6   Stopenjski pristop zagotavlja smernice pri urejanju obstoječih informacij ter določanju zanesljivosti dokazov o oceni nevarnosti in razvrstitvi nevarnosti. Testiranju na živalih z jedkimi snovmi se je treba, kadar je le mogoče, izogibati. Čeprav bi informacije lahko dobili z evalvacijo enega parametra znotraj stopnje (glej 3.3.2.1.1), se upoštevajo vse obstoječe informacije in celovito določanje zanesljivosti dokazov. To zlasti velja, kadar so si informacije, ki so na voljo o nekaterih parametrih, nasprotujoče.

3.3.3    Kriteriji za razvrstitev zmesi

3.3.3.1   Razvrstitev zmesi, kadar so na voljo podatki za celotno zmes

3.3.3.1.1   Zmes se razvrsti na podlagi kriterijev za snovi in ob upoštevanju stopenjskega pristopa za evalviranje podatkov za ta razred nevarnosti.

3.3.3.1.2   Pri obravnavanju testiranja zmesi se razvrščevalce spodbuja k uporabi pristopa stopenjskega določanja zanesljivosti dokazov, kot je vključen v kriterije za razvrstitev snovi kot jedkih za kožo in hudo škodljivih za oči/dražljivih za oči, da bi pomagali zagotoviti točno razvrstitev in se izognili nepotrebnemu testiranju na živalih. V odsotnosti drugih informacij se zmes šteje, da povzroča hude poškodbe oči (kategorija 1), če je vrednost pH ≤ 2 ali ≥ 11,5. Vendar, če upoštevanje kisle/alkalne rezerve kaže, da zmes nima nujno zmožnosti hude poškodbe oči kljub nizki ali visoki vrednosti pH, je treba to potrditi z drugimi podatki, če je le mogoče s podatki ustreznega potrjenega testa in vitro.

3.3.3.2   Razvrstitev zmesi, kadar ni na voljo podatkov za celotno zmes: premostitvena načela

3.3.3.2.1   Kadar sama zmes ni testirana, da bi se ugotovila jedkost za kožo ali možnost hude poškodbe oči/draženja oči, ampak je za ustrezno opredelitev nevarnosti zmesi dovolj podatkov o posameznih sestavinah in podobnih testiranih zmeseh, se ti podatki uporabijo v skladu s premostitvenimi načeli iz oddelka 1.1.3.

3.3.3.3   Razvrstitev zmesi, kadar so na voljo podatki za vse sestavine ali za le nekatere sestavine zmesi

3.3.3.3.1   Da se lahko za razvrstitev za oči hudo škodljivih/dražilnih lastnosti zmesi uporabijo vsi razpoložljivi podatki, je postavljena naslednja domneva, ki se po potrebi uporablja v stopenjskem pristopu:

„Bistvene sestavine“ zmesi so tiste, ki so prisotne v koncentracijah ≥ 1 % (masnega deleža za trdne snovi, tekočine, prah, meglice ter hlape in volumskega deleža za pline), razen če se domneva (npr. v primeru sestavin, jedkih za kožo), da je sestavina, ki je prisotna v koncentraciji < 1 %, lahko še vedno relevantna za razvrstitev zmesi kot hudo škodljive/dražilne za oči.

3.3.3.3.2   Na splošno pristop pri razvrstitvi zmesi kot hudo škodljivih ali dražilnih za oči, kadar so na voljo podatki o sestavinah, vendar ne o celotni zmesi, temelji na teoriji dodajanja, tako da vsaka za kožo jedka ali za oči hudo škodljiva/dražilna sestavina prispeva k celotnim za oči hudo škodljivim/dražilnim lastnostim zmesi, sorazmerno z močjo in koncentracijo. Za za kožo jedke in za oči hudo škodljive sestavine se uporabi utežni faktor 10, kadar so prisotne v koncentraciji pod splošno mejno koncentracijo za razvrstitev v kategorijo 1, vendar imajo koncentracijo, ki bo prispevala k razvrstitvi zmesi kot dražilne za oči. Zmes se razvrsti kot hudo škodljiva za oči ali dražilna za oči, kadar vsota koncentracij takšnih sestavin presega mejno koncentracijo.

3.3.3.3.3   Tabela 3.3.3 navaja splošne mejne koncentracije, ki se uporabljajo pri določanju, ali se zmes razvrsti kot hudo škodljiva za oči ali dražilna za oči.

3.3.3.3.4.1   Zlasti je treba paziti pri razvrščanju nekaterih vrst zmesi, ki vsebujejo snovi, kot so kisline in baze, anorganske soli, aldehidi, fenoli in surfaktanti. Pristop iz oddelkov 3.3.3.3.1 in 3.3.3.3.2 mogoče ni izvedljiv, ker je veliko takšnih snovi hudo škodljivih za oči ali dražilnih za oči pri koncentracijah < 1 %.

3.3.3.3.4.2   Za zmesi, ki vsebujejo močne kisline ali baze, se uporablja pH kot kriterij za razvrstitev (glej oddelek 3.3.3.1.2), ker bo pH boljši kazalnik za hude poškodbe oči (ob upoštevanju alkalne/kisle rezerve) od splošnih mejnih koncentracij iz tabele 3.3.3.

3.3.3.3.4.3   Zmes, ki vsebuje sestavine, ki so jedke za kožo ali hudo škodljive za oči/dražilne za oči, in se ne more razvrstiti na podlagi pristopa dodajanja (tabela 3.3.3) zaradi kemijskih lastnosti, zaradi katerih je ta pristop neizvedljiv, se razvrsti kot povzročitelj hudih poškodb oči (kategorija 1), če vsebuje ≥ 1 % sestavin, jedkih za kožo ali hudo škodljivih za oči, in kot dražilna za oči (kategorija 2), če vsebuje ≥ 3 % za oči dražilnih sestavin. Razvrstitev zmesi s sestavinami, za katere se ne uporablja pristop iz tabele 3.3.3, je povzeta v tabeli 3.3.4.

3.3.3.3.5   Včasih lahko zanesljivi podatki kažejo, da učinki sestavine, tj. hude poškodbe oči/draženje oči, ne bodo očitni, kadar se pojavi pri koncentracijah, ki so enake ali večje od splošnih mejnih koncentracij, navedenih v tabelah 3.3.3 in 3.3.4 v oddelku 3.3.3.3.6. V teh primerih se zmes razvrsti v skladu s temi podatki (glejte tudi člena 10 in 11). V drugih primerih, ko se pričakuje, da nevarnosti za jedkost za kožo/draženje kože ali učinki sestavine, tj. hude poškodbe oči/draženja oči, ne bodo očitni, kadar se pojavi pri koncentracijah, ki so enake ali večje od splošnih mejnih koncentracij, navedenih v tabelah 3.3.3 in 3.3.4, se preveri možnost izvedbe testiranja zmesi. V teh primerih se uporabi pristop stopenjskega določanja zanesljivosti dokazov.

3.3.3.3.6   Če obstajajo podatki, ki kažejo, da je (so) sestavina(-e) lahko jedka(-e) za kožo ali hudo škodljiva(-e) za oči/dražilna(-e) za oči pri koncentraciji < 1 % (jedko za kožo ali hudo škodljivo za oči) ali < 3 % (dražilno za oči), se zmes ustrezno razvrsti.

Tabela 3.3.3

Splošne mejne koncentracije sestavin, razvrščenih kot jedke za kožo (kategorija 1, 1A, 1B ali 1C) in/ali hude poškodbe oči (kategorija 1) ali draženje oči (kategorija 2), pri katerih se zmes razvrsti kot hude poškodbe oči / draženje oči, kadar se uporablja pristop dodajanja

Tabela 3.3.4

Splošne mejne koncentracije sestavin, pri katerih se zmes razvrsti kot hude poškodbe oči (kategorija 1) ali draženje oči (kategorija 2), kadar se uporablja pristop dodajanja

3.3.4    Obvestilo o nevarnosti

3.3.4.1   Elementi oznake se uporabljajo za snovi ali zmesi, ki izpolnjujejo kriterije za razvrstitev v ta razred nevarnosti, v skladu s tabelo 3.3.5.

Tabela 3.3.5

Elementi etikete za hude poškodbe oči/draženje oči  (5)

(6)

V pododdelku 3.5.2.3.5 se črta druga alinea.

(1)

Oddelek 4.1.1.1 se spremeni:

(2)

Oddelek 4.1.1.2.0 se nadomesti z naslednjim:

„Nevarno za vodno okolje se deli na:

(3)

V oddelku 4.1.1.3.1 se drugi in tretji stavek nadomestita z naslednjim:

„Za vodno okolje se obravnavajo vodni organizmi, ki živijo v vodi, in vodni ekosistem, katerega del so. Zato je podlaga za ugotavljanje kratkotrajne (akutne) in dolgotrajne (kronične) nevarnosti strupenost snovi ali zmesi za vodno okolje, čeprav se to spremeni tako, da se po potrebi upoštevajo nadaljnje informacije v zvezi z razgradnjo in kopičenjem v organizmih.“

(4)

V oddelku 4.1.2.1 se prva dva stavka nadomestita z naslednjim:

„Znotraj sistema razvrščanja je nesporno, da sta inherentni nevarnosti za vodne organizme akutna in kronična strupenost snovi. Pri dolgotrajni (kronični) nevarnosti sta določeni ločeni kategoriji nevarnosti, ki pomenita različni ravni ugotovljene nevarnosti.“

(5)

Oddelek 4.1.2.2 se nadomesti z naslednjim:

„Splošen sistem razvrščanja snovi je sestavljen iz ene razvrstitvene kategorije za kratkotrajne (akutne) nevarnosti in treh razvrstitvenih kategorij za dolgotrajne (kronične) nevarnosti. Razvrstitvene kategorije dolgotrajne (akutne) nevarnosti in dolgotrajne (kronične) nevarnosti se uporabljajo neodvisno druga od druge.“

(6)

Oddelek 4.1.2.3 se nadomesti z naslednjim:

„Kriteriji za razvrstitev snovi v kategorijo akutnosti 1 se določijo le na podlagi podatkov o akutni strupenosti za vodno okolje (EC50 ali LC50). Kriteriji za razvrstitev snovi v kategorije kroničnosti 1 do 3 sledijo stopenjskemu pristopu, kjer se v prvem koraku ugotavlja, ali so razpoložljivi podatki o kronični strupenosti ustrezni za razvrstitev glede na dolgotrajno (kronično) nevarnost. Kadar ustrezni podatki o kronični strupenosti niso na voljo, je naslednji korak združitev dveh vrst podatkov, tj. podatkov o akutni strupenosti za vodno okolje in podatkov o usodi v okolju (podatki o razgradljivosti in kopičenju v organizmih) (glej diagram 4.1.1).“

(7)

Naslov diagrama 4.1.1 se nadomesti z naslednjim:

„Kategorije za snovi, ki predstavljajo dolgotrajno (kronično) nevarnost za vodno okolje“

(8)

Oddelek 4.1.2.4 se nadomesti z naslednjim:

„Sistem vključuje tudi posebno razvrstitveno kategorijo (kroničnost 4), ki ima funkcijo nekakšne varnostne mreže „in se uporablja“, kadar razpoložljivi podatki ne omogočajo razvrstitve na podlagi formalnih kriterijev za kategorijo akutnosti 1 ali kroničnosti 1 do 3, vendar obstajajo razlogi za zaskrbljenost (glej tabelo 4.1.0).“

(9)

Tabela 4.1.0 se nadomesti z naslednjim:

„Tabela 4.1.0

Razvrstitvene kategorije za snovi, nevarne za vodno okolje

(10)

V oddelku 4.1.3.2 se diagram 4.1.2 nadomesti z naslednjim:

„Diagram 4.1.2

Stopenjski pristop za razvrščanje zmesi glede na kratkotrajno (akutno) nevarnost in dolgotrajno (kronično) nevarnosti za vodno okolje

(11)

V oddelku 4.1.3.3.2 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Za razvrščanje zmesi glede na dolgotrajno (kronično) nevarnost so potrebne dodatne informacije o razgradljivosti in v določenih primerih o kopičenju v organizmih.“

(12)

V oddelku 4.1.3.3.3 se „razvrstitev v kategorijo akutne nevarnosti ni potrebna“ nadomesti z naslednjim:

„razvrstitev v kategorijo kratkotrajne (akutne) nevarnosti ni potrebna.“

(13)

V oddelku 4.1.3.3.4 se „razvrstitev za dolgotrajno nevarnost v kategorijo kroničnosti 1, 2 ali 3 ni potrebna“ nadomesti z naslednjim:

„razvrstitev za dolgotrajno (kronično) nevarnost v kategorijo kroničnosti 1, 2 ali 3 ni potrebna.“

(14)

V oddelku 4.1.3.5.2 se zadnji stavek v točki (a) nadomesti z naslednjim:

„Rezultat izračuna o strupenosti se lahko uporabi za uvrstitev tega dela zmesi v kategorijo kratkotrajne (akutne) nevarnosti, ki se potem uporabi pri metodi seštevanja.“

(15)

V oddelku 4.1.3.5.2 se zadnji stavek v točki (b) nadomesti z naslednjim:

„Izračunana enaka strupenost se lahko uporabi za uvrstitev tega dela zmesi v kategorijo dolgotrajne (kronične) nevarnosti v skladu s kriteriji za hitro razgradljive snovi (točka (b)(ii) tabele 4.1.0), ki se potem uporabi pri metodi seštevanja.“

(16)

Oddelek 4.1.3.5.5.3.2 se nadomesti z naslednjim:

„Razvrščanje zmesi glede na kratkotrajno (akutno) nevarnost na podlagi seštevka razvrščenih sestavin je povzeto v tabeli 4.1.1.“

(17)

V oddelku 4.1.3.5.5.3.2 se naslov tabele 4.1.1 nadomesti z naslednjim:

„Razvrstitev zmesi glede na kratkotrajno (akutno) nevarnost na podlagi seštevka razvrščenih sestavin“

(18)

Oddelek 4.1.3.5.5.4.5 se nadomesti z naslednjim:

„Razvrstitev zmesi kot dolgotrajno (kronično) nevarnih na podlagi tega seštevka koncentracij razvrščenih sestavin je povzeta v tabeli 4.1.2.“

(19)

Naslov tabele 4.1.2 se nadomesti z naslednjim:

„Razvrstitev zmesi glede na dolgotrajno (kronično) nevarnost na podlagi seštevka koncentracije razvrščenih sestavin“

(20)

V oddelku 4.1.3.6.1. se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Če za eno ali več zadevnih sestavin ni na voljo nikakršnih uporabnih informacij o kratkotrajni (akutni) in/ali dolgotrajni (kronični) nevarnosti za vodno okolje, se šteje, da zmesi ni mogoče uvrstiti v dokončne kategorije nevarnosti.“

(21)

V oddelku 4.1.4 se tabela 4.1.4 nadomesti z naslednjim:

„Tabela 4.1.4

Elementi etikete za nevarnost za vodno okolje

„(b)

če je dodeljen stavek o nevarnosti H314 ‚Povzroča hude opekline kože in poškodbe oči‘, se lahko stavek H318 ‚Povzroča hude poškodbe oči‘ izpusti.“

(2)

Tretji odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Kadar se v previdnostnem stavku v stolpcu (2) uporabi poševnica [/], to pomeni, da je treba izbrati enega od delov besedila, ki jih poševnica ločuje, v skladu z navedbami v stolpcu (5).“

(a)

Tabela 6.2 se spremeni:

(b)

Tabela 6.3 se spremeni:

(c)

Tabela 6.4 se spremeni:

(d)

Tabela 6.5 se spremeni:

Vnosa za oznaki P501 in P502 se nadomestita z naslednjim:

(a)

Tabela 1.2 se spremeni: