5.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 88/1

(1)

Z Uredbo (EU) št. 596/2014 se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z več tesno povezanimi vprašanji, ki se nanašajo na izvzetje nekaterih javnih organov in centralnih bank tretjih držav s področja uporabe navedene uredbe, kazalnike tržne manipulacije, pragove za razkritje notranjih informacij s strani udeležencev na trgu s pravicami do emisije, določitev pristojnega organa za obveščanje o odložitvah pri razkritju notranjih informacij javnosti, okoliščine, v katerih lahko izdajatelj dovoli trgovanje v zaprtem obdobju, in vrste poslov vodilnih delavcev, o katerih je treba poročati.

(2)

Države članice, članice Evropskega sistema centralnih bank, ministrstva in druge agencije in pravne osebe s posebnim namenom listinjenja ene ali več držav članic ter Unija in nekateri drugi javni organi ali osebe, ki delujejo v njihovem imenu, ne bi smeli biti omejeni pri vodenju monetarne politike, politike deviznega tečaja ali politike upravljanja javnega dolga, kolikor te izvajajo v javnem interesu in samo za uresničevanje teh politik.

(3)

Izvzetje s področja uporabe Uredbe (EU) št. 596/2014 za dejavnosti, ki se izvajajo v javnem interesu, se lahko v skladu s členom 6(5) Uredbe (EU) št. 596/2014 razširi na nekatere javne organe, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali pri tem posredujejo, in centralne banke tretjih držav, če izpolnjujejo ustrezne zahteve. Komisija je v ta namen pripravila ter Evropskemu parlamentu in Svetu predstavila poročilo, v katerem je ocenila mednarodno obravnavo nekaterih javnih organov, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali pri tem posredujejo, in centralnih bank tretjih držav. Poročilo je vsebovalo primerjalno analizo obravnavanja nekaterih organov in centralnih bank znotraj pravnega okvira tretjih držav ter standarde za obvladovanje tveganja pri poslih, ki jih navedeni javni organi in centralne banke sklepajo v navedenih jurisdikcijah. V poročilu je bila s primerjalno analizo ugotovljena ustreznost razširitve izvzetja poslov, naročil ali ravnanj, ki se izvajajo pri vodenju monetarne politike, politike deviznega tečaja ali politike upravljanja javnega dolga, tudi na nekatere javne organe in centralne banke navedenih tretjih držav.

(4)

Določiti bi bilo treba seznam izvzetih javnih organov in centralnih bank tretjih držav ter ga pregledati, kadar bi bilo to potrebno.

(5)

Bistveno je, da se podrobno opredelijo kazalniki manipulativnega ravnanja, povezanega z napačnimi ali zavajajočimi znaki in zagotavljanjem cene, ki so navedeni v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 596/2014, da se pojasnijo njihovi elementi in upošteva tehnični razvoj na finančnih trgih. Zato bi bilo treba zagotoviti neizčrpen seznam takih kazalnikov, na katerega bi bili vključeni primeri praks.

(6)

Za nekatere prakse bi bilo treba opredeliti dodatne kazalnike, saj se z njimi lahko razjasnijo oziroma ponazorijo take prakse. Navedeni kazalniki se ne bi smeli šteti niti za izčrpne niti za odločilne, njihovo navezovanje na enega ali več primerov praks pa se ne bi smelo šteti za omejevalno. Za primere praks se ne bi smelo šteti, da sami po sebi pomenijo tržno manipulacijo, temveč bi jih morali udeleženci na trgu in pristojni organi upoštevati pri preučevanju poslov ali naročil za trgovanje.

(7)

Uporabiti bi bilo treba sorazmeren pristop, pri tem pa upoštevati naravo in posebne značilnosti zadevnih finančnih instrumentov in trgov. Primeri se lahko navezujejo na enega ali več kazalnikov tržne manipulacije iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 596/2014 ali jih ponazarjajo. Zato lahko določena praksa vključuje več kazalnikov tržne manipulacije, navedenih v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 596/2014, odvisno od tega, kako se uporablja, pride pa lahko tudi do določenega prekrivanja. Podobno lahko nekatere druge prakse ponazarjajo vsak posamezen kazalnik iz te uredbe, čeprav v njej niso izrecno navedene. Zato bi morali udeleženci na trgu in pristojni organi upoštevati tudi druge neopredeljene okoliščine, ki bi se lahko v skladu z opredelitvijo iz Uredbe (EU) št. 596/2014 štele za morebitno tržno manipulacijo.

(8)

Z nekaterimi primeri praks, navedenimi v tej uredbi, so opisani primeri, ki so zajeti s pojmom tržna manipulacija ali se v nekaterih vidikih navezujejo na manipulativno ravnanje. Nasprotno pa se lahko nekateri primeri praks štejejo za zakonite, če na primer oseba, ki sklepa posle ali izdaja naročila za trgovanje, ki bi se lahko šteli za tržno manipulacijo, dokaže, da so bili njeni razlogi za sklenitev takšnih poslov ali izdajo naročil za trgovanje zakoniti in v skladu s sprejeto prakso na zadevnem trgu.

(9)

Zaradi navedbe primerov praks, ki se nanašajo na kazalnike tržne manipulacije iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 596/2014, navzkrižno sklicevanje iz Priloge II k tej uredbi vključuje ustrezen primer prakse in dodaten kazalnik, ki se navezuje na navedeni primer.

(10)

Pri kazalnikih manipulativnega ravnanja, navedenih v tej uredbi, vsako sklicevanje na „naročilo za trgovanje“ zajema vse vrste naročil, vključno z začetnimi naročili, spremembami, posodobitvami in preklici, ne glede na to, ali so bila naročila izvedena ali ne, ne glede na način dostopa do mesta trgovanja, izvedbe posla ali vnosa naročila za trgovanje in ne glede na to, ali je bilo naročilo vneseno v knjigo naročil mesta trgovanja.

(11)

Udeleženci na trgu s pravicami do emisije sestavljajo posebno podmnožico udeležencev na trgu emisijskih pravic. Med udeleženci na trgu emisijskih pravic bi se morali kot udeleženci na trgu s pravicami do emisije obravnavati tisti, ki presegajo najnižje pragove, in samo zanje bi morala veljati zahteva za razkritje notranjih informacij javnosti. Zato bi morali biti navedeni najnižji pragovi jasno določeni.

(12)

Glede na opredelitev notranjih informacij iz člena 7(4) Uredbe (EU) št. 596/2014 mora udeleženec na trgu s pravicami do emisije na podlagi posameznega primera oceniti, ali zadevne informacije izpolnjujejo merila za notranje informacije. To pomeni, da se od udeleženca na trgu s pravicami do emisije ne pričakuje, da bo javnosti razkril vse informacije o svojem fizičnem delovanju. Udeleženec na trgu s pravicami do emisije bi moral zadevne informacije ustrezno oceniti ob upoštevanju tržnih razmer in drugih zunanjih dejavnikov, ki bi lahko imeli v določenem trenutku ob pojavu informacij cenovni učinek na pravico do emisije.

(13)

Na podlagi izvzetja iz člena 17(2) Uredbe (EU) št. 596/2014 so iz opredelitve udeleženca na trgu s pravicami do emisije izključeni tisti udeleženci na trgu emisijskih pravic, katerih emisije iz naprav ali letalskih dejavnosti, ki jih imajo v lasti, jih nadzorujejo ali so zanje odgovorni, v predhodnem letu niso presegle najnižjega praga ekvivalenta ogljikovega dioksida in katerih nazivna vhodna toplotna moč ni presegla najnižjega praga, če izvajajo dejavnosti izgorevanja. Zato bi se morala najnižja pragova nanašati na vse dejavnosti, vključno z letalskimi dejavnostmi ali napravami, ki jih ima zadevni udeleženec na trgu s pravicami do emisije, njegovo matično podjetje ali povezano podjetje v lasti, jih nadzoruje ali za delovanje katerih je v celoti ali delno odgovorno.

(14)

Poleg tega zahteva ne bi veljala samo, če bi se letni prag ekvivalenta ogljikovega dioksida in prag nazivne vhodne toplotne moči upoštevala skupaj. Zato bi morala prekoračitev enega od obeh pragov zadoščati za to, da veljajo obveznosti razkritja iz člena 17(2) Uredbe (EU) št. 596/2014.

(15)

Da bi se okrepila celovitost trga in hkrati preprečilo pretirano razkrivanje informacij, je primerno najnižja pragova določiti na taki ravni, da so izvzete družbe, ki najverjetneje nimajo notranjih informacij.

(16)

Najnižja pragova bi bilo treba po potrebi pregledati, da se oceni njuno delovanje, med drugim glede pričakovanega povečanja preglednosti trga s pravicami do emisije, vključno s številom prijavljenih dogodkov in povezanim upravnim bremenom, razvoja in zrelosti trga s pravicami do emisije, števila udeležencev na trgu emisijskih pravic ter vpliva na razpoložljivost posebnih informacij podjetij in oblikovanje cen ali naložbene odločitve na trgu s pravicami do emisije.

(17)

Ob upoštevanju razširjenega področja uporabe Uredbe (EU) št. 596/2014 v smislu zajetih finančnih instrumentov, dejstva, da zahteva po naknadnem sporočanju pristojnemu organu velja za izdajatelje, ki so zahtevali ali odobrili uvrstitev svojih finančnih instrumentov v trgovanje na reguliranem trgu v državi članici ali so v primeru instrumentov, s katerimi se trguje le v večstranskih sistemih trgovanja (MTF) ali drugih vrstah organiziranih sistemov trgovanja (OTF), odobrili trgovanje s svojimi finančnimi instrumenti v MTF ali OTF ali ki so zahtevali uvrstitev svojih finančnih instrumentov v trgovanje v MTF v državi članici, ter dejstva, da so lahko finančni instrumenti takih izdajateljev uvrščeni v trgovanje ali da se z njimi trguje na mestih trgovanja v različnih državah članicah, bi bilo treba zagotoviti, da je v vseh primerih edini pristojni organ, ki prejme obvestilo, tisti organ, ki ima največji interes za nadzor nad trgom, in izdajatelju preprečiti izvajanje diskrecijske pravice. Ta pristop temelji na uporabi pojma lastniški vrednostni papirji.

(18)

Dolžnost obveščanja pristojnega organa o odložitvah razkritja notranjih informacij iz člena 17(4) Uredbe (EU) št. 596/2014 velja tudi za udeležence na trgu s pravicami do emisije. Kar zadeva področje uporabe, se Uredba (EU) št. 596/2014 uporablja za udeležence na trgu s pravicami do emisije, ki so dejavni na primarnem trgu s pravicami do emisije ali finančnimi produkti na dražbi na podlagi teh pravic (licitiranje na dražbi) in na sekundarnih trgih s pravicami do emisije njihovih izvedenih finančnih instrumentov.

(19)

Za zagotovitev, da se za udeležence na trgu s pravicami do emisije z gotovostjo opredeli en sam pristojni organ, bi moral biti pristojni organ za obveščanje na podlagi člena 17(4) Uredbe (EU) št. 596/2014 pristojni organ države članice, v kateri je udeleženec na trgu s pravicami do emisije registriran, kot določa člen 19(2) navedene uredbe, in ne pristojni organ vsakega posameznega mesta trgovanja, na katerem se trguje s pravicami do emisije.

(20)

Izbira pristojnega organa države članice, v kateri je udeleženec na trgu s pravicami do emisije registriran, pomeni rešitev, s katero se vedno z gotovostjo opredeli en sam pristojni organ in tako omeji upravno breme za udeležence na trgu s pravicami do emisije, saj zagotavlja, da jim ni treba hkrati obveščati več pristojnih organov.

(21)

Izdajatelj lahko osebi, ki opravlja poslovodne naloge, dovoli, da v izjemnih okoliščinah v zaprtem obdobju takoj proda njegove delnice. Izdajatelj bi moral to dovoliti na podlagi posameznega primera, prvo merilo pri presoji pa bi moralo biti, da je oseba, ki opravlja poslovodne naloge, pred vsakim trgovanjem zahtevala oziroma dobila izdajateljevo dovoljenje za trgovanje. Da bi izdajatelj lahko ocenil posamezne okoliščine v vsakem primeru posebej, bi morala biti zahteva obrazložena, v njej pa bi morali biti pojasnjeni načrtovani posli in opisana izjemna narava okoliščin.

(22)

Odločitev o dovolitvi trgovanja bi se morala predvideti samo, če je razlog za zahtevano sklenitev posla izjemne narave. Navedeno izvzetje bi se moralo razlagati ozko, ne da bi se neupravičeno razširilo področje uporabe izvzetja iz prepovedi trgovanja v zaprtem obdobju. Okoliščine, v katerih se lahko odobri izjema, bi morale biti ne samo izjemno nujne, ampak tudi nepredvidene, neobvladljive in jih ne bi smela povzročiti oseba, ki opravlja poslovodne naloge.

(23)

Če osebe, ki opravljajo poslovodne naloge, predstavijo okoliščine, ki so nepredvidene, neobvladljive in zunaj njihovega nadzora, bi se jim morala dovoliti samo prodaja delnic za pridobitev potrebnih finančnih sredstev. Taki položaji bi lahko izhajali iz finančne zaveze, ki jo mora izpolniti oseba, ki opravlja poslovodne naloge, kot je pravno izvršljiv zahtevek, vključno s sodnim nalogom, če oseba, ki opravlja poslovodne naloge, te zaveze ne more razumno izpolniti brez prodaje zadevnih delnic. Izhajala bi lahko tudi iz položaja, v katerem se je oseba, ki opravlja poslovodne naloge, znašla pred začetkom zaprtega obdobja (npr. davčna obveznost) in ki zahteva plačilo zneska tretji osebi, ki pa ga oseba, ki opravlja poslovodne naloge, ne more v celoti ali delno plačati drugače kot s prodajo izdajateljevih delnic.

(24)

V zvezi s posli, ki potekajo v okviru delniške sheme za zaposlene, varčevalnh shem, kvalifikacije ali upravičenosti delnic ali v povezavi z njimi, je treba določiti, ali jih izdajatelj lahko dovoli. Zato bi morale biti nekatere vrste poslov jasno opredeljene in podrobno določene. Značilnosti takih poslov se nanašajo na naravo posla (npr. nakup ali prodaja, uveljavitev opcije ali drugih pravic), čas sklenitve posla ali vključitve osebe, ki opravlja poslovodne naloge, v določeno shemo in dejstvo, ali so bili posel in njegove značilnosti (npr. datum izvedbe, znesek) dogovorjeni, načrtovani in organizirani v razumnem času pred začetkom zaprtega obdobja.

(25)

Poleg tega bi se lahko posli, pri katerih se pravica do udeležbe ne spremeni, izvedli na pobudo osebe, ki opravlja poslovodne naloge, če je zadevna oseba pred predvidenim poslom od izdajatelja zahtevala in dobila dovoljenje. Zadevni posel bi se lahko nanašal samo na prenos zadevnih instrumentov med računi osebe, ki opravlja poslovodne naloge (npr. med shemami), ne da bi vključeval spremembo cene prenesenih instrumentov. Ta pristop ne vključuje prenosa finančnih instrumentov ali drugih poslov, kot so prodaje ali nakupi med osebo, ki opravlja poslovodne naloge, in drugo osebo, zlasti pravnim subjektom, ki je v celoti v lasti prve osebe.

(26)

Z Uredbo (EU) št. 596/2014 se zahteva, da morajo osebe, ki opravljajo poslovodne posle, in osebe, ki so z njimi tesno povezane, izdajatelja in pristojni organ obvestiti o vseh poslih, opravljenih za njihov račun, v zvezi z delnicami ali dolžniškimi instrumenti tega izdajatelja ali izvedenimi finančnimi instrumenti ali drugimi finančnimi instrumenti, ki so z njimi povezani. Osebe, ki opravljajo poslovodne naloge, in osebe, ki so z njimi tesno povezane, bi morale tudi udeležence na trgu s pravicami do emisije obvestiti o vseh poslih, opravljenih za njihov račun, v zvezi s pravicami do emisije, finančnimi produkti na dražbi na podlagi teh pravic ali povezanimi izvedenimi finančnimi instrumenti.

(27)

Poročanje o poslih, ki jih za lasten račun izvedejo osebe, ki opravljajo poslovodne naloge pri izdajatelju, ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije ali osebe, tesno povezane z njimi, ni le dragocena informacija udeležencem na trgu, ampak tudi dodaten način, s katerim pristojni organi nadzorujejo trge. Obveznost teh oseb, da poročajo o poslih, ne vpliva na njihovo dolžnost, da se vzdržijo zlorabe trga, kot je opredeljena v Uredbi (EU) št. 596/2014.

(28)

Obveznost poročanja o poslih, ki jih izvedejo osebe, ki opravljajo poslovodne naloge, ali oseba, ki je z njimi tesno povezana, velja za zelo različne dejavnosti, vključno z vsemi posli, izvedenimi za njihov račun. Zato je primerno določiti obsežen neizčrpen seznam posebnih vrst poslov, o katerih bi bilo treba poročati. To bi moralo ne samo olajšati popolno preglednost poslov oseb, ki opravljajo poslovodne naloge, in oseb, ki so z njimi tesno povezane, ampak z opredelitvijo posebnih vrst poslov, o katerih je treba poročati, tudi zmanjšati tveganje za izogibanje zahtevi po obveščanju.

(29)

Ker je poslov, ki naj bi jih zajemalo pooblastilo iz člena 19(14) Uredbe (EU) št. 596/2014, izjemno veliko in jih ni mogoče omejiti na samo tri vrste poslov, ki so izrecno navedene v členu 19(7) navedene uredbe, je primerno določiti obsežen neizčrpen seznam posebnih vrst poslov, o katerih bi bilo treba poročati.

(30)

Pri pogojnih poslih zahteva za poročanje nastane z izpolnitvijo zadevnih pogojev, torej ko se zadevni posel dejansko izvede. Zato ne bi smeli določiti zahteve za poročanje o pogojni pogodbi in poslu, izvedenem na podlagi izpolnitve takih pogojev, saj bi tako poročanje v praksi povzročalo zmedo, zlasti če pogoji ne bi bili izpolnjeni in posel ne bi bil izveden.

(31)

Zadevne določbe in pooblastila iz Uredbe (EU) št. 596/2014 začnejo veljati šele 3. julija 2016. Zato je pomembno, da se tudi pravila iz te uredbe uporabljajo od istega datuma.

(32)

Ukrepi, določeni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem strokovne skupine Evropskega odbora za vrednostne papirje –

1.

razširitvijo izvzetja nekaterih javnih organov in centralnih bank tretjih držav iz obveznosti in prepovedi iz Uredbe (EU) št. 596/2014 pri vodenju monetarne politike, politike deviznega tečaja ali politike upravljanja javnega dolga;

2.

kazalniki tržne manipulacije iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 596/2014;

3.

pragovi za razkritje notranjih informacij s strani udeležencev na trgu s pravicami do emisije;

4.

pristojnim organom za obveščanje o odložitvi razkritja notranjih informacij javnosti;

5.

okoliščinami, v katerih lahko izdajatelj dovoli trgovanje v zaprtem obdobju;

6.

vrstami poslov, zaradi katerih nastane dolžnost obveščanja o poslih vodilnih delavcev.

(a)

je najnižji prag ekvivalenta ogljikovega dioksida (CO2) 6 milijonov ton na leto;

(b)

je najnižji prag nazivne vhodne toplotne moči 2 430 MW.

(a)

če in dokler ima izdajatelj lastniške vrednostne papirje, ki so uvrščeni v trgovanje ali s katerimi se trguje z njegovim soglasjem ali za katere je zahteval uvrstitev v trgovanje na mestu trgovanja v državi članici, kjer je izdajatelj registriran;

(b)

če in dokler izdajatelj nima lastniških vrednostnih papirjev, ki so uvrščeni v trgovanje ali s katerimi se trguje z njegovim soglasjem ali za katere je zahteval uvrstitev v trgovanje na mestu trgovanja v kateri koli državi članici, če ima izdajatelj druge finančne instrumente, ki so uvrščeni v trgovanje ali s katerimi se trguje z njegovim soglasjem ali za katere je zahteval uvrstitev v trgovanje na mestu trgovanja v državi članici, kjer je izdajatelj registriran.

(a)

ima izdajatelj lastniške vrednostne papirje, ki so uvrščeni v trgovanje ali s katerimi se trguje z njegovim soglasjem ali za katere je prvič zahteval uvrstitev v trgovanje na mestu trgovanja;

(b)

ima izdajatelj druge finančne instrumente, ki so uvrščeni v trgovanje ali s katerimi se trguje z njegovim soglasjem ali za katere je prvič zahteval uvrstitev v trgovanje na mestu trgovanja, če in dokler izdajatelj nima lastniških vrednostnih papirjev, ki so uvrščeni v trgovanje ali s katerimi se trguje z njegovim soglasjem ali za katere je zahteval uvrstitev v trgovanje na mestu trgovanja v kateri koli državi članici.

(a)

pojavi se ena od okoliščin iz člena 19(12) Uredbe (EU) št. 596/2014;

(b)

oseba, ki opravlja poslovodne naloge, lahko dokaže, da je določen posel mogoče izvesti samo v zaprtem obdobju.

(a)

osebi, ki opravlja poslovodne naloge, ob vložitvi zahtevka grozi pravno izvršljiva finančna obveznost ali zahtevek;

(b)

mora oseba, ki opravlja poslovodne naloge, izpolniti ali je v položaju, ki je nastopil pred začetkom zaprtega obdobja in zahteva plačilo zneska tretji osebi, vključno z davčno obveznostjo, finančne obveznosti ali zahtevka pa ne more razumno izpolniti drugače kot s takojšnjo prodajo delnic.

(a)

so bili osebi, ki opravlja poslovodne naloge, podeljeni ali odobreni finančni instrumenti v okviru sheme za zaposlene, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(b)

so bili osebi, ki opravlja poslovodne naloge, podeljeni ali odobreni finančni instrumenti v okviru sheme za zaposlene, ki se izvaja v zaprtem obdobju, če se uporablja predhodno načrtovan in organiziran pristop v zvezi s pogoji, pogostnostjo, časom podelitve, skupino upravičencev, ki se jim odobrijo finančni instrumenti, in zneskom finančnih instrumentov, ki naj bi se podelili, podelitev ali odobritev finančnih instrumentov pa potekata na podlagi opredeljenega okvira, na podlagi katerega notranje informacije ne morejo vplivati na podelitev ali odobritev finančnih instrumentov;

(c)

oseba, ki opravlja poslovodne naloge, uveljavi opcije ali nakupne bone ali zamenjavo zamenljivih obveznic, ki so ji dodeljene v okviru sheme za zaposlene, če datum zapadlosti takih opcij, nakupnih bonov ali zamenljivih obveznic nastopi v zaprtem obdobju, ter prodaje delnic, pridobljenih v skladu s tako uveljavitvijo ali zamenjavo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(d)

oseba, ki opravlja poslovodne naloge, pridobi finančne instrumente izdajatelja v okviru sheme za zaposlene, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(e)

oseba, ki opravlja poslovodne naloge, neposredno ali posredno prenese ali prejme finančne instrumente, če se ti prenesejo med računoma osebe, ki opravlja poslovodne naloge, in če se zaradi takega prenosa njihova cena ne spremeni;

(f)

oseba, ki opravlja poslovodne naloge, pridobi kvalifikacijo ali upravičenost do delnic izdajatelja, končni datum za tako pridobitev na podlagi statuta ali internega predpisa izdajatelja pa nastopi v zaprtem obdobju, če oseba, ki opravlja poslovodne naloge, izdajatelju predloži dokazila o razlogih za to, da pridobitev ne poteka ob drugem času, in je izdajatelj zadovoljen z navedenim pojasnilom.

(a)

pridobitev, odtujitev, prodajo na kratko, vpis ali izmenjavo;

(b)

sprejem ali uveljavitev delniške opcije, vključno z delniško opcijo, ki je vodilnim delavcem ali zaposlenim podeljena v okviru sistema prejemkov, in odtujitvijo delnic, ki izhaja iz uveljavitve delniške opcije;

(c)

sklenitev ali uveljavitev zamenjave lastniških finančnih instrumentov;

(d)

posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, tudi z denarjem poravnane transakcije, ali posle v zvezi z njimi;

(e)

sklenitev pogodbe na razliko v zvezi s finančnim instrumentom zadevnega izdajatelja, s pravicami do emisije ali finančnimi produkti na dražbi na podlagi teh pravic;

(f)

pridobitev, odtujitev ali uveljavitev pravic, vključno s prodajnimi in nakupnimi opcijami, in nakupnih bonov;

(g)

vpis povečanja osnovnega kapitala ali izdaje dolžniškega instrumenta;

(h)

posle z izvedenimi finančnimi instrumenti in finančnimi instrumenti, vezanimi na dolžniški instrument zadevnega izdajatelja, vključno z zamenjavami kreditnega tveganja;

(i)

pogojne posle, ki so odvisni od izpolnitve pogojev in dejanske izvedbe poslov;

(j)

samodejno ali nesamodejno pretvorbo finančnega instrumenta v drug finančni instrument, vključno z zamenjavo zamenljivih obveznic v delnice;

(k)

dana ali prejeta darila in donacije ter prejeto dediščino;

(l)

posle, izvedene s produkti, košaricami in izvedenimi finančnimi instrumenti, povezanimi z indeksom, kolikor se to zahteva s členom 19 Uredbe (EU) št. 596/2014;

(m)

posle, izvedene z delnicami ali enotami investicijskih skladov, vključno z alternativnimi investicijskimi skladi (AIS) iz člena 1 Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4), kolikor se to zahteva s členom 19 Uredbe (EU) št. 596/2014;

(n)

posle, ki jih izvede upravitelj AIS, v katerega je vložila oseba, ki opravlja poslovodne naloge, ali oseba, ki je z njo tesno povezana, kolikor se to zahteva s členom 19 Uredbe (EU) št. 596/2014;

(o)

posle, ki jih tretja oseba izvede na podlagi pooblastila za upravljanje posameznega portfelja ali premoženja v imenu ali v korist osebe, ki opravlja poslovodne naloge, ali osebe, ki je z njo tesno povezana;

(p)

izposojanje in posojanje delnic ali dolžniških instrumentov izdajatelja ali izvedenih finančnih instrumentov ali drugih finančnih instrumentov, ki so z njimi povezani.