1.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 85/6

(1)

Naložbeni načrt za Evropo, ki ga je novembra 2014 sprejela Komisija, se osredotoča na odstranjevanje ovir za naložbe z zagotavljanjem prepoznavnosti in tehnične pomoči za naložbene projekte ter s preudarnejšo uporabo novih in obstoječih finančnih virov. V okviru tega načrta je cilj vzpostavitve Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) z Uredbo (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta (2) odpraviti sedanje naložbene vrzeli v EU z mobilizacijo zasebnega kapitala za strateške naložbe, ki jih trg ne more financirati sam. Sklad bo podpiral strateške naložbe v infrastrukturo in tvegani kapital za mala podjetja. Hkrati bodo prizadevanja za vzpostavitev unije kapitalskih trgov poglobila finančno povezovanje in pomagala povečati rast in konkurenčnost v EU.

(2)

Da bi prispevali k tem ciljem in cilju Unije glede dolgoročne trajnostne rasti, bi bilo treba olajšati naložbe zavarovateljev, ki so veliki institucionalni vlagatelji, v infrastrukturo ali prek Evropskega sklada za strateške naložbe. Za olajšanje takšnih naložb bi bilo treba oblikovati nov razred sredstev v okviru, ki ga vzpostavlja Direktiva 2009/138/ES. Hkratno izvajanje takšne pobude skupaj z Evropskim skladom za strateške naložbe bi povečalo skupni vpliv na rast in delovna mesta v Uniji.

(3)

Komisija je zahtevala in prejela strokovno mnenje Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine v zvezi z merili in kalibracijo novega razreda sredstev za naložbe v infrastrukturo.

(4)

V skladu s ciljem naložbenega načrta za Evropo o podpori naložbam, ki pomagajo krepiti evropsko infrastrukturo s posebnim poudarkom na bolj povezanem enotnem trgu, novi razred sredstev za infrastrukturo ne bi smel biti omejen na določene sektorje ali fizične strukture, ampak bi moral vključevati vse sisteme in omrežja, ki zagotavljajo in podpirajo osnovne javne storitve.

(5)

Za zagotovitev, da bo razred sredstev za infrastrukturo učinkovito omejen na naložbe v infrastrukturo, bi kvalificirana infrastrukturna sredstva moral imeti v lasti, financirati, razvijati ali upravljati subjekt za infrastrukturni projekt, ki ne opravlja nobene druge funkcije.

(6)

Novi razred sredstev za infrastrukturo bi moral temeljiti na merilih, ki zagotavljajo, da imajo naložbe v infrastrukturo dober profil tveganja glede na njihovo odpornost na stresne razmere, predvidljivost denarnih tokov in varnost, ki jo zagotavlja pogodbeni okvir. Če je mogoče dokazati, da imajo naložbe v infrastrukturo boljši profil tveganja kot druge naložbe podjetij, bi se spremembe vrednosti v podmodulu tveganja razpona in podmodulu lastniških vrednostnih papirjev v standardni formuli morale znižati.

(7)

Subjekt za infrastrukturni projekt bi moral zagotoviti pogodbeni okvir, ki zagotavlja veliko stopnjo varnosti njegovih vlagateljev, vključno z določbami glede izgub zaradi ustavitve projekta s strani stranke, ki se je zavezala, da bo kupila blago in storitve, do katerih lahko pride zaradi odpovedi kupoprodajne pogodbe. Obstajati bi morale zadostne finančne ureditve, ki bi zajemale financiranje za nepredvidljive dogodke in zahteve glede obratnega kapitala.

(8)

Za zmanjšanje tveganja za kreditodajalce bi bilo treba vzpostaviti zadostno stopnjo nadzora nad subjektom za infrastrukturni projekt, vključno z zaščito v obliki zavarovanja/kritja s sredstvi in lastniškimi vrednostnimi papirji, ter omejiti uporabo denarnih tokov in dejavnosti.

(9)

Če se kalibracija za naložbe v obveznice in kredite zmanjša na podlagi predpostavke, da so vse naložbe v infrastrukturo v posesti do zapadlosti, bi zavarovalnica ali pozavarovalnica morala biti zmožna dokazati, da to lahko stori.

(10)

Za spodbujanje naložb v infrastrukturo z visokimi stopnjami poplačila bi moral biti novi razred sredstev omejen na obveznice naložbenega razreda in samo na prednostni dolg, če zunanja ocena ni na voljo. A kljub temu za ohranjanje skladnosti z okvirom za lastniške vrednostne papirje, ki ga je vzpostavila Direktiva 2009/138/ES, vključitev lastniških vrednostnih papirjev za financiranje infrastrukture v ta novi razred sredstev ne bi smela biti odvisna od obstoja ali stopnje zunanje ocene subjekta za infrastrukturni projekt.

(11)

Če zunanja ocena imenovane zunanje bonitetne agencije (ECAI) za kvalificirano naložbo v infrastrukturo ni na voljo, bi se morala uporabiti dodatna merila za zagotavljanje, da naložba ni preveč tvegana. Navedena merila bi morala zagotoviti strokovno upravljanje projekta v gradbeni fazi, zagotavljati primerno zmanjševanje tveganja v zvezi z gradnjo, omejiti tehnološko tveganje in tveganje refinanciranja ter projektu preprečiti vstopanje v špekulativne pozicije v izvedenih finančnih instrumentih.

(12)

Če zunanja ocena imenovane ECAI za kvalificirano naložbo v infrastrukturo ni na voljo, bi bilo treba zagotoviti, da je politično okolje infrastrukturnega projekta stabilno.

(13)

Projekti na podlagi inovativne tehnologije bi morali soditi v področje uporabe novega razreda sredstev za zagotavljanje, da si lahko EU še naprej prizadeva za vodilno vlogo na področju tehnološkega razvoja. Za zagotavljanje varnosti projektov na podlagi inovacij bi morali zavarovatelji opraviti ustrezen skrbni pregled za zagotovitev, da je tehnologija preizkušena. To lahko vključuje preskušanje prototipov, pilotna testiranja in druge oblike preskušanja za prikaz, da sta tehnologija in zasnova projekta dobri.

(14)

Kombinacija teh meril na podlagi mnenja EIOPA na splošno zagotavlja, da je vzpostavljen bonitetno zanesljiv sistem, saj so infrastrukturna sredstva, za katera veljajo koristi znižanja kapitalskih zahtev, varnejša in manj nestanovitna kot primerljive naložbe podjetij.

(15)

EIOPA je analizirala podatke o indeksih lastniških vrednostnih papirjev za financiranje infrastrukture, lastniških vrednostnih papirjih za financiranje infrastrukture, ki kotirajo na borzi, in družbe, ki sodelujejo pri zasebnem financiranju javnih projektov. Na koncu je predlagala izgubo vrednosti kapitalskega instrumenta za infrastrukturo v razponu 30 %–39 %. V skladu s ciljem naložbenega načrta za Evropo o spodbujanju naložb v realni sektor se za novi razred sredstev za infrastrukturo izbere kalibracija 30 %, saj najučinkoviteje spodbuja naložbe v infrastrukturo.

(16)

V skladu z mnenjem EIOPA bi bilo treba pri faktorju tveganja za lastniške vrednostne papirje za financiranje infrastrukture sorazmerno uporabiti simetrično prilagoditev kapitalske zahteve lastniških vrednostnih papirjev.

(17)

Pri zmanjšanju sprememb vrednosti v podmodulu tveganja razpona bi se moralo upoštevati dejstvo, da so na voljo dokazi, ki kažejo, da imajo naložbe v infrastrukturo boljše stopnje poplačila kot podjetniški dolžniški vrednostni papirji in da so manj občutljive na širše gospodarske dejavnike. Posledično bi bilo treba v skladu s kalibracijo EIOPA za novi razred sredstev zmanjšati negativno spremembo kreditne komponente razpona. Za upoštevanje merila ustreznosti, da so naložbe v infrastrukturo lahko v posesti do zapadlosti, bi bilo treba zmanjšati tudi negativno spremembo likvidnostno komponento razpona.

(18)

Če se negativna sprememba likvidnostne komponente razpona zmanjša za kvalificirane naložbe v infrastrukturo, bi se to znižanje moralo uporabiti tudi za sredstva v portfelju uskladitvenih prilagoditev, vendar brez dvojnega štetja znižanega likvidnostnega tveganja. Zato bi morala biti negativna sprememba razpona, ki se uporablja za kvalificirana infrastrukturna sredstva v portfelju uskladitvenih prilagoditev, enaka znižani negativni spremembi, ki se uporablja za sredstva uskladitvenih prilagoditev, ali negativni spremembi razpona za kvalificirana infrastrukturna sredstva, pri čemer se upošteva nižja.

(19)

Treba bi bilo zagotoviti ustreznejšo obravnavo naložb zavarovalnic in pozavarovalnic v sklade, vzpostavljene z Uredbo (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta (3), podobno obravnavi naložb v evropske sklade tveganega kapitala in evropske sklade za socialno podjetništvo, ki je že zagotovljena v členu 168 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35 (4).

(20)

V zadnjih letih se s finančnimi instrumenti vse pogosteje trguje v večstranskih sistemih trgovanja (MTF). Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5) zagotavlja, da za večstranske sisteme trgovanja v zvezi s tem, koga lahko sprejmejo kot člana ali udeleženca, veljajo podobne zahteve kot za regulirane trge. Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6) določa tudi podobne zahteve v zvezi s preglednostjo za večstranske sisteme trgovanja in regulirane trge. Da bi upoštevali rastoči pomen večstranskih sistemov trgovanja in zbliževanje pravil, ki se uporabljajo za večstranske sisteme trgovanja in regulirane trge, bi bilo treba izpostavljenosti, s katerimi se trguje v večstranskih sistemih trgovanja, v podmodulu tveganja lastniških vrednostnih papirjev šteti kot lastniške vrednostne papirje tipa 1.

(21)

Direktiva 2014/51/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7) je uvedla prehodni ukrep, ki se uporablja za naložbe v lastniške vrednostne papirje, ki so bili kupljeni pred 1. januarjem 2016. Da bi se izognili spodbujanju odprodaje naložb v lastniške vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi, pred začetkom uporabe okvira, ki ga vzpostavlja Direktiva 2009/138/ES, se področje uporabe prehodnega ukrepa ne bi smelo omejiti na lastniške vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi.

(22)

Za omogočanje sorazmerne obravnave lastniških vrednostnih papirjev, ki se držijo v kolektivnih naložbenih podjemih ali v obliki skladov, če pristop vpogleda ni mogoč, ta uredba nadalje določa, da se prehodni ukrep iz člena 308b(13) Direktive 2009/138/ES uporablja za delež lastniških vrednostnih papirjev, ki se držijo v kolektivnih naložbenih podjemih ali v obliki skladov v skladu s ciljno razporeditvijo sredstev, ki se uporabljajo za osnovo, na dan 1. januarja 2016, pod pogojem, da je ciljna razporeditev družbi na voljo. To družbam omogoča, da ocenijo delež lastniških vrednostnih papirjev, ki jih je upravljavec sklada kupil pred 1. januarjem 2016, če sledenje teh nakupov ni mogoče zaradi omejitev, ki jih nalagajo pravila o razkritju, ali zahteva nedopustne stroške. Potem se delež lastniških vrednostnih papirjev, za katere se uporablja prehodni ukrep, letno zmanjšuje v sorazmerno z razmerjem med prometom in sredstvi kolektivnega naložbenega podjema ali naložbe v obliki sklada.

(23)

Delegirana uredba (EU) 2015/35 vključuje številne manjše redakcijske napake, ki bi jih bilo treba ustrezno popraviti.

(24)

Delegirana uredba (EU) 2015/35 zlasti določa metodo vrednotenja za deleže v povezanih podjetjih, ki so izključeni iz področja uporabe nadzora skupine ali ki se odštejejo od lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za solventnost skupine. Posledice v smislu vrednotenja za deleže v povezanih podjetjih bi morale biti enake ne glede na razlog za izključitev danega povezanega podjetja iz področja uporabe nadzora skupine in posledično bi morale biti zajete vse situacije, v katerih se povezano podjetje lahko izključi iz področja uporabe nadzora skupine. Zato bi bilo treba spremeniti člen 13.

(25)

V zvezi s strateško udeležbo v finančnih in kreditnih institucijah, kjer se sklicuje na metodo 1 iz Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in sveta (8), to ne bi smelo pomeniti, da mora skupina izpolnjevati pogoje za konglomerat in da mora zanjo veljati dopolnilni nazor v skladu z navedeno direktivo. Za uporabo izjeme je dovolj, da je finančna ali kreditna institucija vključena v izračun solventnosti skupine v skladu z Direktivo 2009/138/ES. Obe metodi konsolidacije v Direktivi 2002/87/ES in Direktivi 2009/138/ES se štejeta kot enakovredni, kot je navedeno v členu 8 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 342/2014 (9). Zato bi bilo treba spremeniti člen 68(3) Delegirane uredbe (EU) 2015/35.

(26)

V zvezi z združenimi statističnimi podatki se obdobja za poročanje uskladijo, zato razkritja pred 31. decembrom 2020 vključujejo podatke za vsa predhodna leta od 1. januarja 2016 naprej. Zato bi bilo treba spremeniti člen 316(2) Delegirane uredbe (EU) 2015/35.

(27)

Delegirana uredba (EU) 2015/35 vsebuje tudi številne tipkarske napake, kot so napačna notranja sklicevanja, ki bi jih bilo treba popraviti.

(28)

Pri uporabi zahtev, določenih v tej uredbi, bi bilo treba upoštevati naravo, obseg in zahtevnost tveganj, ki so jim pri poslovanju izpostavljene zavarovalnice ali pozavarovalnice. Breme in kompleksnost zahtev, naloženih zavarovalnicam, bi morala biti sorazmerna njihovim profilom tveganja. Pri uporabi zahtev, določenih v tej uredbi, bi bilo treba informacije šteti za pomembne, če bi lahko vplivale na sprejemanje odločitev ali presojo predvidenih uporabnikov navedenih informacij.

(29)

Za povečanje pravne varnosti v zvezi z nadzorno ureditvijo pred začetkom polne uporabe režima direktive Solventnost II 1. januarja 2016 je pomembno zagotoviti, da ta uredba začne veljati čim prej –

1.

v člen 1 se vstavita naslednji točki 55a in 55b:

2.

člen 13 se spremeni:

3.

odstavek 3 člena 68 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Ne glede na odstavka 1 in 2 zavarovalnice in pozavarovalnice ne odštejejo strateških udeležb iz člena 171, ki so vključene v izračun solventnosti skupine na podlagi metode 1 iz Priloge I k Direktivi 2002/87/ES ali na podlagi metode 1 iz člena 230 Direktive 2009/138/ES.“;

4.

v oddelku 5 poglavja V naslova I se vstavi naslednji pododdelek 1a:

„Pododdelek 1a

Kvalificirane naložbe v infrastrukturo

Člen 164a

Kvalificirane naložbe v infrastrukturo

1.   Za namene te uredbe kvalificirana naložba v infrastrukturo vključuje naložbo v subjekt za infrastrukturni projekt, ki izpolnjuje naslednja merila:

2.   Za namene odstavka 1(b) se denarni tokovi, ustvarjeni za ponudnike dolžniškega financiranja in vlagatelje lastniškega kapitala, ne štejejo za predvidljive, razen če vsi prihodki razen nepomembnega dela izpolnjujejo naslednje pogoje:

5.

člen 168 se spremeni:

6.

v členu 169 se doda naslednji odstavek 3:

„3.   Kapitalske zahteve za kvalificirane lastniške vrednostne papirje za financiranje infrastrukture iz člena 168 te uredbe so enake izgubi osnovnih lastnih sredstev, ki bi bila posledica naslednjih takojšnjih zmanjšanj:

7.

v členu 170 se doda naslednji odstavek 3:

„3.   Če je zavarovalnica ali pozavarovalnica pridobila nadzorno odobritev, da uporablja določbe iz člena 304 Direktive 2009/138/ES, so kapitalske zahteve za kvalificirane lastniške vrednostne papirje za financiranje infrastrukture enake izgubi osnovnih lastnih sredstev, ki bi bila posledica takojšnjega zmanjšanja:

8.

v členu 171 se uvodni stavek nadomesti z:

„Za namene člena 169(1)(a) (2)(a) in 3(a) ter člena 170(1)(b), (2)(b) in 3(b) kapitalske naložbe strateške narave pomenijo kapitalske naložbe, za katere udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica dokaže naslednje:“;

9.

člen 173 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 173

Merila za uporabo prehodnega ukrepa za standardno tveganje lastniških vrednostnih papirjev

1.   Prehodni ukrep za standardno tveganje lastniških vrednostnih papirjev iz člena 308b(13) Direktive 2009/138/ES se uporablja samo za lastniške vrednostne papirje, ki so bili kupljeni 1. januarja 2016 ali pred tem datumom in ki niso predmet tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju, v skladu s členom 304 navedene direktive.

2.   Če se lastniški vrednostni papirji držijo v kolektivnem naložbenem podjemu ali drugih naložbah v obliki skladov in če pristop vpogleda ni mogoč, se prehodni ukrep iz člena 308b(13) Direktive 2009/138/ES uporabi za delež lastniških vrednostnih papirjev, ki se držijo v kolektivnem naložbenem podjemu ali naložbah v obliki skladov, v skladu s ciljno razporeditvijo sredstev, ki se uporabljajo za osnovo, na dan 1. januarja 2016, pod pogojem, da je ciljna razporeditev družbi na voljo. Delež lastniških vrednostnih papirjev, za katere se uporabi prehodni ukrep, se letno zmanjša sorazmerno z razmerjem med prometom in sredstvi kolektivnega naložbenega podjema ali naložbe v obliki sklada. Če se ciljna razporeditev za kapitalske naložbe kolektivnega naložbenega podjema ali naložb v obliki skladov poveča, se delež lastniških vrednostnih papirjev, za katere se uporabi prehodni ukrep, ne poveča.“;

10.

v členu 180 se dodajo naslednji odstavki 11, 12 in 13:

„11.   Izpostavljenostim v obliki obveznic ali kreditov, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 12, se dodeli faktor tveganja stressi v odvisnosti od stopnje kreditne kvalitete in trajanja izpostavljenosti v skladu z naslednjo tabelo:

12.   Merila za izpostavljenosti, ki se jim dodeli faktor tveganja v skladu z odstavkom 11, so:

13.   Izpostavljenostim v obliki obveznic in kreditov, ki izpolnjujejo merili iz odstavkov 12(a) in (b), vendar ne izpolnjujejo merila iz odstavka 12(c), se dodeli faktor tveganja stressi , ki je enak stopnji kreditne kvalitete 3 in trajanju izpostavljenosti v skladu s tabelo iz odstavka 11.“;

11.

Zadnji stavek člena 181(b) se zamenja z naslednjim:

„Za sredstva v dodeljenem portfelju, za katera bonitetna ocena imenovane ECAI ni na voljo, in za kvalificirana infrastrukturna sredstva, ki jim je bila dodeljena stopnja kreditne kvalitete 3, je faktor zmanjšanja enak 100 %.“;

12.

vstavi se naslednji člen 261a:

„Člen 261a

Upravljanje tveganj za kvalificirane naložbe v infrastrukturo

1.   Zavarovalnice in pozavarovalnice pred izvedbo kvalificirane naložbe v infrastrukturo izvedejo ustrezen postopek skrbnega pregleda, ki vključuje vse naslednje:

2.   Zavarovalnice in pozavarovalnice s kvalificiranimi naložbami v infrastrukturo redno spremljajo in izvajajo stresne teste v zvezi z denarnimi tokovi ter vrednostmi zavarovanja s premoženjem, ki ga zagotovi subjekt za infrastrukturni projekt. Vsi stresni testi so sorazmerni z naravo, obsegom in kompleksnostjo tveganja, ki mu je izpostavljen infrastrukturni projekt.

3.   Če zavarovalnice ali pozavarovalnice posedujejo bistvene kvalificirane naložbe v infrastrukturo, pri določanju pisnih pravil iz člena 41(3) Direktive 2009/138/ES vključijo določbe za aktivno spremljanje navedenih naložb v gradbeni fazi in za povečanje zneska, povrnjenega od teh naložb v primeru neizpolnjevanja finančnih obveznosti ali dogovora o novih posojilnih pogojih.

4.   Zavarovalnice ali pozavarovalnice s kvalificiranimi naložbami v infrastrukturo v obliki obveznic ali kreditov strukturirajo upravljanje sredstev in obveznosti tako, da so stalno sposobne imeti naložbe v posesti do zapadlosti.“;

13.

odstavek 2 člena 316 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Od 31. decembra 2020 naprej razkritje vključuje podatke za štiri predhodna leta. Razkritja pred 31. decembrom 2020 vključuje podatke za vsa predhodna leta od 1. januarja 2016 naprej.“.

1.

v členu 73(1) se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Lastnosti iz člena 72 so določene v točkah (a) do (i) ali v točki (j):“;

2.

člen 170 se popravi:

3.

člen 176 se popravi:

4.

v členu 179 se odstavek 1 popravi:

5.

v pododstavku 5 odstavka 2 člena 192 se formula nadomesti z naslednjim:

„LGD = max(90 % · (Recoverables + 50 % · RMre ) – F′ · Collateral;0)“;.

6.

odstavek 3 člena 218 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Če so zavarovalnice ali pozavarovalnice sklenile več škodnopresežkovnih pozavarovanj, med katerimi vsako izpolnjuje zahteve iz točke (d) odstavka 2 in ki v kombinaciji izpolnjujejo zahteve iz točk (a), (b) in (c) odstavka 2, se njihova kombinacija šteje kot eno prepoznavno škodnopresežkovno pozavarovanje.“;

7.

odstavek 4 člena 296 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Poročilo o solventnosti in finančnem položaju vključuje informacije o področjih, določenih v členu 263, v skladu z zahtevami glede razkritja zavarovalnice ali pozavarovalnice, kakor so določene v odstavkih 1 in 3 tega člena.“;

8.

odstavek 3 člena 317 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Skupni letni statistični podatki o nadzorovanih podjetjih in skupinah v skladu s členom 316 se razkrijejo za vsako koledarsko leto v treh mesecih po dnevu, do katerega morajo podjetja, katerih poslovno leto se konča 31. decembra, v skladu s členom 312(1)(c) predložiti obrazce za letno poročanje kvantitativnih podatkov. Informacije o nadzornih organih se dajo na voljo v štirih mesecih po 31. decembru vsakega koledarskega leta.“;

9.

odstavek 1 člena 330 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Pri ocenjevanju, ali določenih lastnih sredstev, ki so primerna za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice, povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice tretjih držav, zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ni mogoče dejansko zagotoviti za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala skupine, nadzorni organi preučijo vse naslednje elemente:

10.

odstavek 2 člena 375 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Udeležene zavarovalnice in pozavarovalnice, zavarovalni holdingi ali mešani finančni holdingi predložijo nadzornemu organu informacije iz odstavka 1 najpozneje v 26 tednih po referenčnem datumu otvoritvenega računovodskega izkaza iz člena 314(1)(a).“;

11.

Priloga XVII se popravi v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

12.

Priloga XVIII se popravi v skladu s Prilogo II k tej uredbi;

13.

Priloga XXI se popravi v skladu s Prilogo III k tej uredbi.