24.9.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 248/80 |
SKLEP SVETA (EU) 2015/1601
z dne 22. septembra 2015
o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 78(3) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 78(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom v primeru izrednih razmer v eni ali več državah članicah zaradi nenadnega prihoda državljanov tretjih držav sprejme začasne ukrepe v korist zadevnih držav članic. |
(2) |
V skladu s členom 80 PDEU za politike Unije glede mejne kontrole, azila in priseljevanja ter njihovo izvajanje velja načelo solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami, akti Unije, sprejeti na tem področju, pa vsebujejo ustrezne ukrepe za uveljavitev tega načela. |
(3) |
Ob nedavnih kriznih razmerah v Sredozemlju so institucije Unije nemudoma priznale obstoj izrednih migracijskih tokov v tej regiji in pozvale h konkretnim solidarnostnim ukrepom za podporo najbolj obremenjenim državam članicam. Na skupni seji ministrov za zunanje in notranje zadeve 20. aprila 2015 je Komisija predstavila načrt ukrepov v desetih točkah za takojšen odziv na to krizo ter se med drugim zavezala k preučitvi možnosti za uvedbo mehanizma nujnih premestitev. |
(4) |
Evropski svet se je na zasedanju 23. aprila 2015 med drugim odločil okrepiti notranjo solidarnost in odgovornost ter se zavezal zlasti k povečanju nujne pomoči najbolj obremenjenim državam članicam in preučitvi možnosti za organizacijo nujnih premestitev med državami članicami na prostovoljni osnovi, pa tudi k napotitvi ekip Evropskega azilnega podpornega urada (v nadaljnjem besedilu: EASO) v najbolj obremenjene države članice za skupno obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito, vključno z registracijo in odvzemom prstnih odtisov. |
(5) |
Evropski parlament je v resoluciji z dne 28. aprila 2015 ponovno potrdil, da mora Unija pri svojem odzivu na nedavne pretresljive dogodke v Sredozemlju izhajati iz solidarnosti in pravične delitve odgovornosti ter se pri tem osredotočiti zlasti na potrebe tistih držav članic, ki v absolutnem smislu ali relativno gledano sprejmejo največji delež beguncev in prosilcev za mednarodno zaščito. |
(6) |
Poleg ukrepov na področju azila bi morale najbolj obremenjene države članice okrepiti prizadevanja za vzpostavitev ukrepov za soočanje z mešanimi migracijskimi tokovi na zunanjih mejah Evropske unije. S temi ukrepi bi morali zaščititi pravice oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in preprečiti nedovoljeno migracijo. |
(7) |
Evropski svet je na zasedanju 25. in 26. junija 2015 med drugim sklenil, da bi bilo treba istočasno pospešiti prizadevanja v zvezi s tremi ključnimi razsežnostmi, in sicer premestitvami/preselitvami, vrnitvijo/ponovnim sprejemom/reintegracijo ter sodelovanjem z državami izvora in tranzita. Evropski svet se je ob upoštevanju sedanjih izrednih razmer ter zaveze k okrepitvi solidarnosti in odgovornosti dogovoril zlasti o začasni in izjemni premestitvi 40 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, za dve leti iz Italije in Grčije v druge države članice, pri čemer bi sodelovale vse države članice. |
(8) |
Specifične razmere v državah članicah so zlasti posledica migracijskih tokov v drugih geografskih regijah, kot je migracijska pot na Zahodnem Balkanu. |
(9) |
V več državah članicah se je leta 2014 znatno povečalo skupno število migrantov, vključno s prosilci za mednarodno zaščito, ki so prispeli na njihova ozemlja, v nekaterih od njih pa se ta trend nadaljuje tudi leta 2015. Za soočenje s povečanim pritiskom je več držav članic od Komisije prejelo nujno finančno pomoč, od EASO pa operativno podporo. |
(10) |
Med državami članicami, ki se soočajo z znatnimi pritiski, in ob upoštevanju nedavnih pretresljivih dogodkov v Sredozemlju je zlasti na ozemlji Italije in Grčije prispelo doslej največje število migrantov, vključno s prosilci za mednarodno zaščito, ki jo nedvomno potrebujejo, kar je močno obremenilo njuna migracijska in azilna sistema. |
(11) |
20. julija 2015 je bila ob upoštevanju specifičnih razmer v državah članicah soglasno sprejeta resolucija predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o premestitvi 40 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz Grčije in Italije. V obdobju dveh let bo iz Italije premeščenih 24 000 oseb, iz Grčije pa 16 000. Svet je 14. septembra 2015 sprejel Sklep (EU) 2015/1523 (2), s katerim je bil vzpostavljen mehanizem začasnih in izrednih premestitev oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije in Grčije v druge države članice. |
(12) |
V zadnjih mesecih so se migracijski pritiski na južnih zunanjih kopenskih in morskih mejah ponovno močno povečali in migracijski tokovi so se še naprej premikali z osrednjega v vzhodno Sredozemlje ter proti zahodni balkanski poti, saj vse več migrantov prihaja v Grčijo in prek nje. Glede na te razmere bi bilo treba zagotoviti nadaljnje začasne ukrepe za ublažitev pritiska na področju azila v Italiji in Grčiji. |
(13) |
Po podatkih Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah (Frontex) za prvih osem mesecev leta 2015 sta bili migracijski poti v osrednjem in vzhodnem Sredozemlju glavni območji nedovoljenih prehodov meje v Unijo. Od začetka leta 2015 je v Italijo nedovoljeno vstopilo približno 116 000 migrantov (vključno s približno 10 000 migranti z neurejenim statusom, ki so jih registrirali lokalni organi, vendar jih je treba še potrditi v podatkih agencije Frontex). Maja in junija 2015 je agencija Frontex zabeležila 34 691 nedovoljenih prehodov meje, julija in avgusta pa 42 356, tj. 20-odstotno povečanje. Do močnega povečanja je leta 2015 prišlo tudi v Grčiji, saj je v državo vstopilo več kot 211 000 migrantov z neurejenim statusom (vključno s približno 28 000 migranti z neurejenim statusom, ki so jih registrirali lokalni organi, vendar jih je treba še potrditi v podatkih agencije Frontex). Maja in junija 2015 je agencija Frontex zabeležila 53 624 nedovoljenih prehodov meje, julija in avgusta pa 137 000, tj. 250-odstotno povečanje. Velik delež celotnega števila migrantov z neurejenim statusom, zabeleženih v teh dveh regijah, predstavljajo državljani držav, katerih prošnje za mednarodno zaščito v Uniji se po podatkih Eurostata pogosto ugodno rešijo. |
(14) |
Med januarjem in julijem 2015 je po podatkih Eurostata in EASO v Italiji za mednarodno zaščito zaprosilo 39 183 oseb v primerjavi z istim obdobjem leta 2014, ko je bilo tovrstnih prosilcev 30 755 (27-odstotno povečanje). Grčija je s 7 475 prosilci zabeležila podoben porast števila prošenj (30-odstotno povečanje). |
(15) |
Doslej so bili v okviru migracijske in azilne politike sprejeti številni ukrepi za podporo Italiji in Grčiji, med drugim z znatno nujno pomočjo in operativno podporo, ki jo je zagotovil EASO. Italija in Grčija sta bili na drugem in tretjem mestu med upravičenkami, ki so v obdobju 2007–2013 prejele največ finančnih sredstev iz naslova splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (SOLID), poleg tega pa sta prejeli še precej sredstev iz naslova znatne nujne pomoči. Italija in Grčija bosta tudi v obdobju 2014–2020 verjetno glavni upravičenki do sredstev iz Sklada za azil, migracije in vključevanje. |
(16) |
Zaradi nestabilnih razmer in konfliktov v neposrednem sosedstvu Italije in Grčije, ter posledicah na migracijske tokove v drugih državah članicah se bo najverjetneje že tako velik pritisk na njuna migracijska in azilna sistema še stopnjeval, znaten delež migrantov pa bi utegnil potrebovati mednarodno zaščito. Zato je odločilnega pomena, da se pokaže solidarnost z Italijo in Grčijo ter da se podpora, ki se jima že zagotavlja, dopolni z začasnimi ukrepi na področju azila in migracij. |
(17) |
Svet se je 22. septembra 2015 seznanil z voljo in pripravljenostjo držav članic, da v skladu z načeli solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami, ki usmerjata politiko Unije na področju azila in migracij, sodelujejo pri premestitvi 120 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito. Svet je zato sklenil sprejeti ta sklep. |
(18) |
Opozoriti je treba, da Sklep (EU) 2015/1523 določa obveznost za Italijo in Grčijo, da zagotovita strukturne rešitve za obravnavo izjemnih pritiskov na njuna azilna in migracijska sistema z vzpostavitvijo trdnega in strateškega okvira za odzivanje na krizne razmere ter pospešitvijo procesa reform na teh področjih. Načrta, ki sta ju Italija in Grčija predložili v ta namen, bi bilo treba posodobiti, da se upošteva vsebina tega sklepa. |
(19) |
Ob upoštevanju, da se je Evropski svet dogovoril o sklopu medsebojno povezanih ukrepov, bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da po potrebi in po tem, ko je imela zadevna država članica možnost predstaviti svoja stališča, začasno prekine uporabo tega sklepa za omejeno obdobje, če Italija ali Grčija ne bi spoštovali svojih obveznosti v zvezi s tem. |
(20) |
Od 26. septembra 2016 bi bilo treba 54 000 prosilcev sorazmerno premestiti iz Italije in Grčije v druge države članice. Svet in Komisija bi morala redno pregledovati razmere v zvezi z množičnim prihodom državljanov tretjih držav v države članice. Komisija bi morala po potrebi predložiti predloge za spremembo tega sklepa z namenom soočiti se s spreminjajočimi se razmerami na terenu in njihovim učinkom na mehanizem premestitev ter tudi s spreminjajočim se pritiskom na države članice, zlasti na najbolj obremenjene države članice. Pri tem bi bilo treba upoštevati mnenje morebitne države članice upravičenke. V primeru da se ta sklep spremeni v korist druge države članice, bi morala navedena država članica na dan začetka veljavnosti zadevnega sklepa Sveta o spremembi Svetu in Komisiji predložiti časovni načrt, ki bi moral vključevati ustrezne ukrepe, ki bi krepili zmogljivost, kakovost in učinkovitost njenih sistemov na področjih azila, prvega sprejema in vračanja, pa tudi ukrepe za zagotavljanje ustreznega izvajanja tega sklepa, da bi po izteku njegove uporabe lažje obvladovala morebitno povečanje prihoda migrantov na njeno ozemlje. |
(21) |
Če bi se katera koli druga država članica soočila s podobnimi izrednimi razmerami zaradi nenadnega prihoda državljanov tretjih držav, lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme začasne ukrepe v korist zadevne države članice na podlagi člena 78(3) PDEU. Takšni ukrepi lahko po potrebi vključujejo začasno odložitev obveznosti zadevne države članice, ki izhajajo iz tega sklepa. |
(22) |
V skladu s členom 78(3) PDEU bi morali biti ukrepi v korist Italije in Grčije začasni. Obdobje 24 mesecev je smiselno, da bi ukrepi iz tega sklepa Italiji in Grčiji resnično pomagali pri obvladovanju povečanih migracijskih tokov na njunih ozemljih. |
(23) |
Ukrepi za premestitev iz Italije in Grčije iz tega sklepa pomenijo začasno odstopanje od pravila iz člena 13(1) Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), v skladu s katerim bi bili Italija in Grčija sicer odgovorni za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito na podlagi meril iz poglavja III navedene uredbe, pa tudi začasno odstopanje od postopkovnih korakov, vključno z roki, iz členov 21, 22 in 29 navedene uredbe. Druge določbe Uredbe (EU) št. 604/2013, vključno z izvedbenimi pravili iz Uredbe Komisije (ES) št. 1560/2003 (4) in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 118/2014 (5), se še naprej uporabljajo, vključno s pravili iz Uredbe o obveznosti države članice, ki izvede predajo, da krije stroške, ki nastanejo pri predaji prosilca v državo članico premestitve, in o sodelovanju pri predajah med državami članicami ter o prenosu informacij prek elektronskega komunikacijskega omrežja „DubliNet“. Ta sklep vključuje tudi odstopanje od privolitve prosilca za mednarodno zaščito, kot je opredeljena v členu 7(2) Uredbe (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6). |
(24) |
Ukrepi za premestitev držav članic ne odvezujejo od celovitega izvajanja Uredbe (EU) št. 604/2013, vključno z določbami, ki se nanašajo na ponovno združitev družine, posebno zaščito mladoletnikov brez spremstva in diskrecijsko klavzulo o humanitarnih razlogih. |
(25) |
Izbrati je bilo treba merila za določitev, kateri prosilci in v kolikšnem številu naj se premestijo iz Italije in Grčije, brez poseganja v odločitve v zvezi s prošnjami za azil, sprejetimi na nacionalni ravni. Zasnovan je jasen in obvladljiv sistem, ki temelji na določitvi praga povprečne stopnje na ravni Unije ugodno rešenih prošenj za mednarodno zaščito v postopkih na prvi stopnji, kakor jo je izračunal Eurostat na podlagi najnovejših razpoložljivih statističnih podatkov o vseh prvostopenjskih odločitvah, ki so bile na ravni Unije sprejete v zvezi s prošnjami za mednarodno zaščito. Po eni strani bi bilo treba s tem pragom v čim večji možni meri zagotoviti, da lahko vsi prosilci, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, neomejeno in hitro uveljavijo svoje pravice do zaščite v državi članici premestitve. Po drugi strani bi bilo treba z njim v največji možni meri preprečiti, da bi bili prosilci, katerih prošnje bodo verjetno zavrnjene, premeščeni v drugo državo članico, s čimer bi se njihovo bivanje v Uniji neupravičeno podaljšalo. Glede na najnovejše razpoložljive posodobljene četrtletne podatke Eurostata o odločitvah, ki so bile sprejete v postopkih na prvi stopnji, bi bilo v treba v tem sklepu uporabiti prag 75 %. |
(26) |
Namen začasnih ukrepov je ublažiti občuten pritisk na azilna sistema Italije in Grčije, zlasti s premestitvijo znatnega števila prosilcev, ki bodo na ozemlji Italije in Grčije prispeli po dnevu začetka uporabe tega sklepa ter bodo nedvomno potrebovali mednarodno zaščito. Glede na skupno število državljanov tretjih držav, ki so leta 2015 nedovoljeno vstopili v Italijo in Grčijo, ter ob upoštevanju števila tistih, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, bi bilo treba iz Italije in Grčije premestiti skupaj 120 000 prosilcev, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito. To število ustreza približno 43 % skupnega števila državljanov tretjih držav, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito ter so julija in avgusta 2015 nedovoljeno vstopili v Italijo in Grčijo. Ukrep premestitve, ki je predviden v tem sklepu, glede na skupne razpoložljive podatke v letu 2015 o nedovoljenih prehodih meje pomeni pravično delitev bremena med Italijo in Grčijo na eni strani ter drugimi državami članicami na drugi strani. Glede na zadevne podatke bi bilo treba 13 % teh prosilcev premestiti iz Italije, 42 % iz Grčije, 45 % pa bi jih bilo treba premestiti, kot je določeno v tem sklepu. |
(27) |
V treh mesecih po začetku veljavnosti tega sklepa lahko država članica v izjemnih razmerah in na podlagi ustrezno utemeljenih razlogov, ki so skladni s temeljnimi vrednotami Unije, kot so določene v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji, Svet in Komisijo uradno obvesti, da ne more sodelovati pri postopku premestitve v višini do 30 % prosilcev, ki so ji dodeljeni v skladu s tem sklepom. Takšne izjemne razmere vključujejo zlasti razmere zaradi nenadnega množičnega prihoda državljanov tretjih držav, katerega obseg ustvarja izjemno velik pritisk celo na dobro pripravljen azilni sistem, ki sicer deluje v skladu z zadevnim pravnim redom Unije na področju azila ali tveganje nenadnega in množičnega prihoda državljanov tretjih držav s tako visoko verjetnostjo, da se zahteva takojšnjo ukrepanje. Komisija bi morala, po opravljeni oceni, predložiti Svetu predlog za izvedbeni sklep v zvezi z začasno odložitvijo premestitve v višini do 30 % prosilcev, ki so dodeljeni zadevni državi članici. Kadar je to utemeljeno, lahko Komisija predlaga podaljšanje roka za premestitev prosilcev iz preostale dodelitve do 12 mesecev po trajanju tega sklepa. |
(28) |
Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje premestitve v primeru sorazmerne premestitve 54 000 prosilcev iz Italije in Grčije v druge države članice v primeru, kadar bi bilo sodelovanje ene ali več držav članic pri premestitvah prosilcev začasno odloženo ali v primeru kadar druga država članica oziroma druge države članice ali pridružene države, potem ko o tem ustrezno uradno obvestijo Svet, sodelujejo pri premestitvi, bi bilo treba na Svet prenesti izvedbena pooblastila. Prenos teh pooblastil na Svet je utemeljen ob upoštevanju politične občutljivosti takšnih ukrepov, ki posegajo v nacionalna pooblastila v zvezi s sprejemom državljanov tretjih držav na ozemlja držav članic, in potrebe po nagli prilagoditvi hitro spreminjajočim se razmeram. |
(29) |
Sklad za azil, migracije in vključevanje, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 516/2014, podpira ukrepe za delitev bremena, o katerih se dogovorijo države članice, ter je pripravljen upoštevati nov razvoj politik na tem področju. V členu 7(2) Uredbe (EU) št. 516/2014 je določena možnost, da države članice izvedejo ukrepe v zvezi s premestitvijo prosilcev za mednarodno zaščito v okviru svojih nacionalnih programov, v členu 18 navedene uredbe pa možnost plačila pavšalnega zneska 6 000 EUR za premestitev vsakega upravičenca do mednarodne zaščite v drugo državo članico. |
(30) |
Ob spoštovanju načela solidarnosti in pravične delitve odgovornosti ter ob upoštevanju dejstva, da ta sklep pomeni nadaljnji razvoj politike na tem področju, je ustrezno zagotoviti, da države članice, v katere se na podlagi tega sklepa iz Italije in Grčije premestijo prosilci, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, prejmejo pavšalni znesek za vsako premeščeno osebo, ki je enak pavšalnemu znesku iz člena 18 Uredbe (EU) št. 516/2014, tj. 6 000 EUR, in se odobri po enakem postopku. To pomeni omejeno, začasno odstopanje od člena 18 navedene uredbe, ker pavšalni znesek ne bi bil plačan za upravičence do mednarodne zaščite, temveč za premeščene prosilce. Takšna začasna razširitev kroga morebitnih prejemnikov pavšalnega zneska se dejansko zdi sestavni del programa nujnih premestitev, ki ga uvaja ta sklep. Poleg tega je glede na stroške za predajo oseb, premeščenih na podlagi tega sklepa, ustrezno zagotoviti, da Italija in Grčija, ob upoštevanju dejanskih stroškov potrebnih za premestitev prosilca na ozemlje države članice premestitve, prejmeta pavšalni znesek v višini vsaj 500 EUR za vsako osebo, premeščeno z njunega ozemlja. Države članice bi morale biti upravičene do dodatnega predhodnega financiranja, ki bi se zagotovilo v letu 2016 po reviziji njihovih nacionalnih programov v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje za izvajanje dejavnosti iz tega sklepa. |
(31) |
Uvesti je treba postopek za hitro premestitev, izvajanje začasnih ukrepov pa morata spremljati tesno upravno sodelovanje med državami članicami in operativna podpora, ki jo zagotavlja EASO. |
(32) |
Nacionalna varnost in javni red bi morala biti upoštevana v celotnem postopku premestitve, dokler ni prosilec dejansko premeščen. Kadar ima država članica utemeljene razloge za to, da prosilca šteje za grožnjo za svojo nacionalno varnost ali javni red, bi morala o tem obvestiti druge države članice, in sicer ob polnem spoštovanju temeljnih pravic prosilca, vključno z zadevnimi pravili o varstvu podatkov. |
(33) |
Pri odločanju o tem, katere prosilce, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, bi bilo treba premestiti iz Italije in Grčije, bi bilo treba dati prednost ranljivim prosilcem v smislu členov 21 in 22 Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7). V zvezi s tem bi se morale prednostno upoštevati vse posebne potrebe prosilcev, vključno s potrebami, povezanimi z zdravjem. Korist otroka bi morala biti vedno najpomembnejše vodilo. |
(34) |
Integracija prosilcev, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, v družbo gostiteljico je temeljni element pravilno delujočega skupnega evropskega azilnega sistema. Zato bi bilo treba pri določanju države članice premestitve posebno pozornost nameniti posebnim kvalifikacijam in značilnostim zadevnih prosilcev, kot so znanje jezikov in druge informacije o posamezniku na podlagi dokazanih družinskih, kulturnih ali socialnih vezi, ki bi lahko olajšale njihovo integracijo v državi članici premestitve. Kar zadeva posebej ranljive prosilce, bi bilo treba upoštevati zmogljivosti države članice premestitve, da tovrstnim prosilcem zagotovi ustrezno pomoč, in potrebo po zagotovitvi pravične porazdelitve teh prosilcev med državami članicami. Ob doslednem spoštovanju načela nediskriminacije lahko države članice premestitve na podlagi navedenih informacij izrazijo svoje preference glede prosilcev, na osnovi katerih lahko Italija in Grčija po posvetovanju z EASO, po potrebi pa tudi z uradniki za zvezo, pripravita sezname morebitnih prosilcev, določenih za premestitev v posamezno državo članico. |
(35) |
Pravni in postopkovni zaščitni ukrepi iz Uredbe (EU) št. 604/2013 se še naprej uporabljajo za prosilce, za katere se uporablja ta sklep. Poleg tega bi morali biti prosilci obveščeni o postopku premestitve iz tega sklepa in seznanjeni z odločitvijo o premestitvi, ki predstavlja odločitev o predaji v smislu člena 26 Uredbe (EU) št. 604/2013. Ker prosilec v skladu s pravom Unije nima pravice izbrati države članice, ki je odgovorna za obravnavo njegove prošnje, bi moral imeti v smislu Uredbe (EU) št. 604/2013 pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper odločitev o premestitvi samo kadar uveljavlja spoštovanje svojih temeljnih pravic. Države članice lahko v smislu člena 27 navedene uredbe v nacionalnem pravu določijo, da pritožba zoper odločitev o predaji samodejno ne odloži predaje prosilca, temveč ima zadevna oseba možnost, da zahteva odložitev izvršitve odločitve o predaji, do zaključka obravnave njene pritožbe. |
(36) |
Prosilci pred predajo državi članici premestitve in po njej uživajo pravice in jamstva iz Direktive 2013/32/EU (8) in Direktive 2013/33/EU (9) Evropskega parlamenta in Sveta, tudi v zvezi z njihovimi posebnimi potrebami glede sprejema in postopkovnimi potrebami. Poleg tega se Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10) še naprej uporablja za prosilce, za katere velja ta sklep, Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11) pa se uporablja za vrnitev državljanov tretjih držav brez pravice ostati na ozemlju. Pri tem veljajo omejitve uporabe iz navedenih direktiv. |
(37) |
V skladu s pravnim redom Unije bi morali Italija in Grčija za postopek premestitve zagotoviti zanesljiv mehanizem za identifikacijo, registracijo in odvzem prstnih odtisov, da bi lahko hitro določili osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so upravičene do premestitve ter migrante, ki ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito in bi jih bilo zato treba vrniti. To bi moralo veljati tudi za osebe, ki so prispele na ozemlji Italije in Grčije med 24. marcem in 25. septembrom 2015, da bi bile tudi te osebe upravičene do premestitve. Kadar prostovoljna vrnitev ni mogoča in drugi ukrepi iz Direktive 2008/115/ES ne zadostujejo za preprečitev sekundarnih gibanj, bi bilo treba nemudoma in učinkovito uporabiti ukrepe pridržanja v skladu s poglavjem IV navedene direktive. Prosilci, ki se izognejo postopku premestitve, bi morali biti iz premestitve izključeni. |
(38) |
Sprejeti bi bilo treba ukrepe za preprečevanje sekundarnega gibanja premeščenih oseb iz države članice premestitve v druge države članice, kar bi lahko otežilo učinkovito izvajanje tega sklepa. Države članice bi morale zlasti sprejeti potrebne preventivne ukrepe na področju dostopa do socialnih prejemkov in pravnih sredstev v skladu s pravom Unije. Poleg tega bi bilo treba prosilce seznaniti s posledicami nedovoljenega nadaljnjega gibanja med državami članicami in dejstvom, da se jim pravice iz naslova mednarodne zaščite, ki jim jo prizna država članica premestitve, priznajo samo v tej državi članici. |
(39) |
Poleg tega bi morala v skladu s cilji iz Direktive 2013/33/EU harmonizacija pogojev za sprejem med državami članicami prispevati k omejevanju sekundarnega gibanja prosilcev za mednarodno zaščito, na katero vplivajo različni pogoji za njihov sprejem. Države članice bi morale z namenom doseganja enakega cilja razmisliti o uvedbi obveznosti poročanja ter prosilcem za mednarodno zaščito zagotoviti materialne pogoje za sprejem, ki vključujejo nastanitev, hrano in obleko izključno v naravi, po potrebi pa tudi zagotoviti, da se prosilci neposredno predajo državi članici premestitve. Prav tako države članice med obravnavo prošenj za mednarodno zaščito, kot je določeno v pravnem redu Unije s področja azila in v schengenskem pravnem redu, razen iz resnih humanitarnih razlogov, prosilcem ne bi smele niti zagotoviti nacionalnih potnih listin niti jim nameniti drugih spodbud, na primer finančnih, ki bi lahko olajšale njihovo nedovoljeno gibanje v druge države članice. V primeru nedovoljenega gibanja v druge države članice bi bilo treba od prosilcev za mednarodno zaščito ali upravičencev do nje zahtevati, naj se vrnejo v državo članico premestitve, slednja pa bi morala te osebe nemudoma ponovno sprejeti. |
(40) |
Da bi se izognili sekundarnemu gibanju upravičencev do mednarodne zaščite, bi morale države članice slednje tudi obvestiti o pogojih, pod katerimi lahko zakonito vstopijo v drugo državo članico in tam prebivajo, in bi morale imeti možnost, da uvedejo obveznost poročanja. V skladu z Direktivo 2008/115/ES bi morale države članice od upravičenca do mednarodne zaščite, ki nezakonito biva na njihovem ozemlju, zahtevati, naj se nemudoma vrne v državo članico premestitve. Če se oseba ne želi vrniti prostovoljno, bi bilo treba zagotoviti prisilno vrnitev v državo članico premestitve. |
(41) |
Poleg tega –če tako določa nacionalno pravo – lahko država članica, ki je v primeru prisilne vrnitve v državo članico premestitve uveljavila vrnitev, odloči, da izda prepoved vstopa v državo, s čimer bi upravičencu za določeno obdobje preprečila ponovni vstop na svoje ozemlje. |
(42) |
Ker je namen tega sklepa ukrepanje v izrednih razmerah ter podpora Italiji in Grčiji pri krepitvi njunih azilnih sistemov, bi moralo to tema državama omogočiti, da ob pomoči Komisije skleneta dvostranske dogovore z Islandijo, Lihtenštajnom, Norveško in Švico o premestitvi oseb, ki spadajo na področje uporabe tega sklepa. Takšni dogovori bi morali odražati tudi osrednje elemente tega sklepa, zlasti tiste, ki se nanašajo na postopek premestitve ter pravice in obveznosti prosilcev, pa tudi tiste, ki se nanašajo na Uredbo (EU) št. 604/2013. |
(43) |
Posebno podporo, ki se zagotovi Italiji in Grčiji prek programa premestitve, bi bilo treba dopolniti z dodatnimi ukrepi, in sicer od prihoda državljanov tretjih držav na ozemlje Italije ali Grčije do zaključka vseh veljavnih postopkov, ki jih usklajujejo EASO in druge zadevne agencije, npr. Frontex, ki usklajujejo vrnitev državljanov tretjih držav brez pravice ostati na ozemlju, skladno z Direktivo 2008/115/ES. |
(44) |
Ker ciljev tega sklepa države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. |
(45) |
Ta sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. |
(46) |
V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja. |
(47) |
V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja. |
(48) |
Če Komisija po uradnem obvestilu, ki ga na podlagi člena 4 Protokola št. 21 predloži država članica, ki jo navedeni protokol zadeva, v skladu s členom 331(1) PDEU potrdi sodelovanje te države članice pri tem sklepu, bi moral Svet določiti število prosilcev, ki se premestijo v to državo članico. Svet bi moral prav tako ustrezno prilagoditi dodelitve drugih držav članic in jih sorazmerno znižati. |
(49) |
V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja. |
(50) |
Glede na nujnost razmer bi moral ta sklep začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Predmet urejanja
1. Ta sklep določa začasne ukrepe na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije, da bi ju podprli pri boljšem obvladovanju izrednih razmer zaradi nenadnega prihoda državljanov tretjih držav na ozemlji teh držav članic.
2. Komisija redno pregleduje razmere v zvezi z množičnim prihodom državljanov tretjih držav v države članice.
Komisija bo po potrebi predložila predloge za spremembo tega sklepa, da se upoštevajo spreminjajoče se razmere na terenu in njihov učinek na mehanizem premestitev, ter spreminjajoči se pritisk na države članice, zlasti na najbolj obremenjene države članice.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) |
„prošnja za mednarodno zaščito“ pomeni prošnjo za mednarodno zaščito, kakor je opredeljena v točki (h) člena 2 Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12); |
(b) |
„prosilec“ pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je vložila prošnjo za mednarodno zaščito, v zvezi s katero dokončna odločitev še ni bila sprejeta; |
(c) |
„mednarodna zaščita“ pomeni status begunca in status subsidiarne zaščite, kakor sta opredeljena v točkah (e) oziroma (g) člena 2 Direktive 2011/95/EU; |
(d) |
„družinski člani“ pomenijo družinske člane, kakor so opredeljeni v točki (g) člena 2 Uredbe (EU) št. 604/2013; |
(e) |
„premestitev“ pomeni transfer prosilca z ozemlja države članice, ki je na podlagi merila iz poglavja III Uredbe (EU) št. 604/2013 odgovorna za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito, na ozemlje države članice premestitve; |
(f) |
„država članica premestitve“ pomeni državo članico, ki postane odgovorna za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito v skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013, ki jo je prosilec vložil po tem, ko je bil premeščen na ozemlje te države članice. |
Člen 3
Področje uporabe
1. V skladu s tem sklepom se premestijo samo prosilci, ki so prošnjo za mednarodno zaščito vložili v Italiji ali Grčiji in za katere bi bili ti državi odgovorni v skladu z merili za določitev odgovorne države članice iz poglavja III Uredbe (EU) št. 604/2013.
2. V skladu s tem sklepom se premestijo samo prosilci, ki imajo državljanstvo države, za katere delež ugodno rešenih prošenj za mednarodno zaščito med odločitvami, sprejetimi v postopkih na prvi stopnji v zvezi s prošnjami za mednarodno zaščito v smislu poglavja III Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13), po najnovejših razpoložljivih posodobljenih četrtletnih podatkih Eurostata za povprečje na ravni Unije znaša najmanj 75 %. Pri osebah brez državljanstva se upošteva država prejšnjega običajnega prebivališča. Četrtletni posodobljeni podatki se upoštevajo le pri prosilcih, ki še niso bili opredeljeni kot prosilci, ki bi bili lahko premeščeni v skladu s členom 5(3) tega sklepa.
Člen 4
Premestitev 120 000 prosilcev v države članice
1. 120 000 prosilcev se premesti v druge države članice:
(a) |
15 600 prosilcev se premesti iz Italije na ozemlja drugih držav članic v skladu s tabelo iz Priloge I; |
(b) |
50 400 prosilcev se premesti iz Grčije na ozemlja drugih držav članic v skladu s tabelo iz Priloge II; |
(c) |
54 000 prosilcev se premesti na ozemlje drugih držav članic, sorazmerno s številkami iz prilog I in II, in sicer bodisi v skladu z odstavkom 2 tega člena ali s spremembo tega sklepa, kot je navedeno v členu 1(2) in 3 tega člena. |
2. Od 26. septembra 2016 se 54 000 prosilcev iz točke (c) odstavka 1 v razmerju, ki izhaja iz točk (a) in (b) odstavka 1, premesti iz Italije in Grčije na ozemlja drugih držav članic sorazmerno s številkami iz prilog I in II. Komisija predloži predlog Svetu o številkah, ki se temu ustrezno dodelijo državam članicam.
3. Če Komisija do 26. septembra 2016 meni, da je prilagoditev mehanizma premestitev upravičena zaradi spremembe razmer ali ker se država članica sooča z izrednimi razmerami zaradi nenadnega prihoda državljanov tretjih držav, ki je posledica drastičnih sprememb migracijskih tokov in ob upoštevanju mnenja morebitne države članice upravičenke, lahko Svetu po potrebi predloži predloge iz člena 1(2).
Tudi država članica lahko na podlagi ustrezno utemeljenih razlogov Svet in Komisijo uradno obvesti, da se sooča s podobnimi izrednimi razmerami. Komisija oceni navedene razloge in Svetu po potrebi predloži predloge iz člena 1(2).
4. Če Komisija po uradnem obvestilu, ki ga na podlagi člena 4 Protokola št. 21 predloži država članica, ki jo navedeni protokol zadeva, v skladu s členom 331(1) PDEU potrdi sodelovanje te države članice pri tem sklepu, Svet na predlog Komisije določi število prosilcev, ki se premestijo v zadevno državo članico. Svet v istem izvedbenem sklepu ustrezno prilagodi tudi dodelitve drugih držav članic in jih sorazmerno zniža.
5. Država članica lahko v izjemnih okoliščinah do 26. decembra 2015 uradno obvesti Svet in Komisijo, da začasno ne more sodelovati pri postopku premestitve v višini do 30 % prosilcev, ki so ji dodeljeni v skladu z odstavkom 1, pri čemer navede ustrezno utemeljene razloge, ki so skladni s temeljnimi vrednotami Unije iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji.
Komisija oceni navedene razloge in Svetu predloži predloge v zvezi z začasno odložitvijo premestitve v višini do 30 % prosilcev, ki so zadevni državi članici dodeljeni v skladu z odstavkom 1. Kadar je to utemeljeno, lahko Komisija predlaga podaljšanje roka za premestitev prosilcev iz preostale dodelitve do 12 mesecev po datumu iz člena 13(2).
6. Svet v enem mesecu odloči o predlogu iz odstavka 5.
7. Svet za namene uporabe odstavkov 2, 4 in 6 tega člena ter člena 11(2) na predlog Komisije sprejme izvedbeni sklep.
Člen 5
Postopek premestitve
1. Za upravno sodelovanje, ki je potrebno za izvajanje tega sklepa, vsaka država članica določi nacionalno kontaktno točko ter njen naslov sporoči drugim državam članicam in EASO. Države članice v povezavi z EASO in drugimi ustreznimi agencijami sprejmejo vse ukrepe, potrebne za neposredno sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi, vključno z navedbo razlogov iz odstavka 7.
2. Države članice v rednih časovnih presledkih in vsaj vsake tri mesece sporočijo število prosilcev, ki jih je mogoče hitro premestiti na njihovo ozemlje, in druge pomembne informacije.
3. Italija in Grčija na podlagi teh informacij in ob podpori EASO, po potrebi pa tudi uradnikov za zvezo držav članic iz odstavka 8, določita posamezne prosilce, ki bi jih bilo mogoče premestiti v druge države članice, ter kontaktnim točkam teh držav članic čim prej sporočita vse ustrezne informacije. Prednost pri tem imajo ranljivi prosilci v smislu členov 21 in 22 Direktive 2013/33/EU.
4. Po tem, ko država članica premestitve to odobri, Italija in Grčija za vsakega prosilca, ki je bil določen za premestitev, čim prej in ob posvetovanju z EASO sprejmeta odločitev o premestitvi v posamezno državo članico premestitve in ga s to odločitvijo seznanita v skladu s členom 6(4). Država članica premestitve lahko odloči, da se premestitev prosilca ne odobri, le, če za to obstajajo utemeljeni razlogi iz odstavka 7 tega člena.
5. Premestitev prosilcev, za katere se v skladu z obveznostmi iz člena 9 Uredbe (EU) št. 603/2013 zahteva odvzem prstnih odtisov, se lahko predlaga le, če so bili njihovi prstni odtisi odvzeti in posredovani centralnemu sistemu Eurodac v skladu z navedeno uredbo.
6. Premestitev prosilca na ozemlje države članice premestitve se izvede čim prej po datumu seznanitve zadevne osebe z odločitvijo o premestitvi v skladu s členom 6(4) tega sklepa. Italija in Grčija državi članici premestitve sporočita datum in uro predaje ter vse druge relevantne informacije.
7. Države članice imajo pravico zavrniti premestitev prosilca, samo kadar obstajajo utemeljeni razlogi, da ga štejejo kot grožnjo za svojo nacionalno varnost ali za javni red ali če obstajajo resni razlogi za uporabo izključitvenih določb iz členov 12 in 17 Direktive 2011/95/EU.
8. Države članice lahko sklenejo, da po izmenjavi vseh pomembnih informacij za izvajanje vseh vidikov postopka premestitve iz tega člena v Italiji in v Grčiji imenujejo uradnike za zvezo.
9. Države članice v skladu s pravnim redom Unije v celoti izpolnjujejo svoje obveznosti. Skladno s tem Italija in Grčija za postopek premestitve zagotavljata identifikacijo, registracijo in odvzem prstnih odtisov. Da se zagotovi učinkovitost in obvladljivost postopka, se ustrezno uredijo sprejemni objekti in se vzpostavijo ukrepi, da se ljudje začasno namestijo v skladu s pravnim redom Unije, dokler se ne sprejme čim prejšnja odločitev glede njihovega položaja. Prosilci, ki se izognejo postopku premestitve, so iz premestitve izključeni.
10. Postopek premestitve iz tega člena se zaključi čim hitreje in najpozneje v dveh mesecih od datuma, ko država članica premestitve pošlje sporočilo v skladu z odstavkom 2, razen če država članica premestitve odobritev iz odstavka 4 izda manj kot dva tedna pred iztekom tega dvomesečnega roka. V tem primeru se lahko rok za zaključek postopka premestitve podaljša za obdobje, ki ne presega dodatnih dveh tednov. Poleg tega se lahko rok podaljša tudi za nadaljnje obdobje štirih tednov, če je to ustrezno,kadar Italija ali Grčija dokažeta objektivne praktične ovire, ki preprečujejo izvedbo predaje.
Če se postopek premestitve v teh rokih ne zaključi ter če se Italija in Grčija z državo članico premestitve ne dogovorita o razumnem podaljšanju roka, ostaneta Italija in Grčija še naprej odgovorni za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito v skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013.
11. Država članica premestitve prosilcu po njegovi premestitvi v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 603/2013 odvzame prstne odtise in jih posreduje centralnemu sistemu Eurodac ter v skladu s členom 10 in po potrebi členom 18 navedene uredbe posodobi podatkovne nize.
Člen 6
Pravice in obveznosti prosilcev za mednarodno zaščito, za katere se uporablja ta sklep
1. Najpomembnejše vodilo držav članic pri izvajanju tega sklepa je korist otroka.
2. Države članice zagotovijo, da so družinski člani, ki spadajo na področje uporabe tega sklepa, premeščeni na ozemlje iste države članice.
3. Preden Italija in Grčija sprejmeta odločitev o premestitvi, prosilca obvestita o postopku premestitve v skladu s tem sklepom v jeziku, ki ga razume ali za katerega se lahko upravičeno domneva, da ga razume.
4. Italija in Grčija po sprejetju odločitve o premestitvi prosilca in pred dejansko premestitvijo zadevno osebo pisno seznanita z odločitvijo o njeni premestitvi. V odločitvi je navedena država članica premestitve.
5. Od prosilca ali upravičenca do mednarodne zaščite, ki vstopi na ozemlje države članice, ki ni država članica premestitve, ne da bi izpolnjeval pogoje za bivanje v tej drugi državi članici, se zahteva takojšnja vrnitev. Država članica premestitve mora osebo nemudoma ponovno sprejeti.
Člen 7
Operativna podpora Italiji in Grčiji
1. Da bi podprli Italijo in Grčijo, da bi bolje obvladovali izjemne pritiske na svoja azilna in migracijska sistema, ki so posledica sedanjega povečanja migracijskega pritiska na njunih zunanjih mejah, države članice z ustreznimi dejavnostmi, ki jih usklajujejo EASO, Frontex ali druge ustrezne agencije, v sodelovanju z Italijo in Grčijo povečajo operativno podporo na področju mednarodne zaščite, zlasti po potrebi z zagotovitvijo nacionalnih strokovnjakov za naslednje podporne dejavnosti:
(a) |
razvrščanje državljanov tretjih držav, ki prispejo v Italijo in Grčijo, kar vključuje njihovo natančno identifikacijo, odvzem prstnih odtisov in registracijo ter – kadar je to ustrezno – registracijo njihovih prošenj za mednarodno zaščito, na zahtevo Italije ali Grčije pa tudi njihovo začetno obravnavo; |
(b) |
zagotavljanje informacij in po potrebi posebne pomoči prosilcem ali morebitnim prosilcem, za katere bi se v skladu s tem sklepom lahko sprejela odločitev o premestitvi; |
(c) |
priprava in organizacija vrnitev državljanov tretjih držav, ki niso zaprosili za mednarodno zaščito ali nimajo več pravice ostati na ozemlju. |
2. Poleg podpore iz odstavka 1 in zaradi lažjega izvajanja vseh faz postopka premestitve se Italiji in Grčiji po potrebi zagotavlja posebna podpora z ustreznimi dejavnostmi, ki jih usklajujejo EASO, Frontex in druge ustrezne agencije.
Člen 8
Dodatni ukrepi, ki jih sprejmeta Italija in Grčija
1. Italija in Grčija ob upoštevanju obveznosti iz člena 8(1) Sklepa (EU) 2015/1523 in do 26. oktobra 2015 Svetu in Komisiji priglasita posodobljen časovni načrt, pri čemer upoštevata, da je treba zagotoviti ustrezno izvajanje tega sklepa.
2. V primeru da se ta sklep spremeni v korist druge države članice v skladu s členom 1(2) in členom 4(3), ta država članica na dan začetka veljavnosti zadevnega sklepa Sveta o spremembi, Komisiji in Svetu predloži časovni načrt, ki vključuje ustrezne ukrepe, ki krepijo zmogljivost, kakovost in učinkovitost njenega sistema na področjih azila, prvega sprejema in vračanja, pa tudi ukrepe za zagotavljanje ustreznega izvajanja tega sklepa. Navedena država članica v celoti izvede predlagan časovni načrt.
3. Če Italija ali Grčija ne izpolni obveznosti iz odstavka 1, lahko Komisija, potem ko zadevni državi članici omogoči predstavitev njenega stališča, sklene, da za največ tri mesece začasno prekine uporabo tega sklepa v zvezi z zadevno državo članico. Komisija lahko takšno začasno prekinitev podaljša največ enkrat za dodatno obdobje do treh mesecev. Taka začasna prekinitev ne vpliva na postopke premestitve prosilcev, ki so se že začeli, potem ko jih je država članica premestitve odobrila v skladu s členom 5(4).
Člen 9
Nadaljnje izredne razmere
Če bi v državi članici nastale izredne razmere zaradi nenadnega prihoda državljanov tretjih držav, lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme začasne ukrepe v korist zadevne države članice v skladu s členom 78(3) PDEU. Takšni ukrepi lahko, če je to ustrezno, vključujejo začasno odložitev sodelovanja zadevne države članice pri premestitvah v skladu s tem sklepom ter morebitne izravnalne ukrepe za Italijo in za Grčijo.
Člen 10
Finančna podpora
1. Za vsako osebo, premeščeno v skladu s tem sklepom:
(a) |
država članica premestitve prejme pavšalni znesek v višini 6 000 EUR; |
(b) |
Italija ali Grčija prejme pavšalni znesek v višini vsaj 500 EUR. |
2. Ta finančna podpora se dodeli po postopkih iz člena 18 Uredbe (EU) št. 516/2014. Z odstopanjem od ureditve predhodnega financiranja, določene v navedeni uredbi, države članice v letu 2016 prejmejo znesek predhodnega financiranja v višini 50 % skupnih sredstev, ki so jim dodeljena v skladu s tem sklepom.
Člen 11
Sodelovanje s pridruženimi državami
1. Ob pomoči Komisije lahko Italija sklene dvostranske dogovore z Islandijo, Lihtenštajnom, Norveško in Švico ter Grčija z Islandijo, Lihtenštajnom, Norveško in Švico o premestitvi prosilcev z ozemlja Italije oziroma Grčije na ozemlje navedenih držav. V navedenih dogovorih se ustrezno upoštevajo osrednji elementi tega sklepa, zlasti tisti, ki se nanašajo na postopek premestitve ter pravice in obveznosti prosilcev.
2. Italija ali Grčija v primeru sklenitve takšnih dvostranskih dogovorov uradno obvesti Svet in Komisijo o številu prosilcev, ki bodo premeščeni v pridružene države. Svet na predlog Komisije ustrezno prilagodi dodelitve državam članicam in jih sorazmerno zniža.
Člen 12
Poročanje
Komisija na podlagi informacij, ki jih sporočijo države članice in ustrezne agencije, Svetu vsakih šest mesecev poroča o izvajanju tega sklepa.
Komisija na podlagi informacij, ki jih sporočita Italija in Grčija, Svetu vsakih šest mesecev poroča tudi o izvajanju časovnih načrtov iz člena 8.
Člen 13
Začetek veljavnosti
1. Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2. Uporablja se do 26. septembra 2017.
3. Uporablja se za osebe, ki prispejo na ozemlji Italije in Grčije med 25. septembrom 2015 in 26. septembrom 2017, ter za prosilce, ki so na ozemlji navedenih držav članic prispeli po 24. marcu 2015.
V Bruslju, 22. septembra 2015
Za Svet
Predsednik
J. ASSELBORN
(1) Mnenje z dne 17. septembra 2015 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(2) Sklep Sveta (EU) 2015/1523 z dne 14. septembra 2015 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije (UL L 239, 15.9.2015, str. 146).
(3) Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).
(4) Uredba Komisije (ES) št. 1560/2003 z dne 2. septembra 2003 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 o določitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (UL L 222, 5.9.2003, str. 3).
(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 118/2014 z dne 30. januarja 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 1560/2003 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 o določitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (UL L 39, 8.2.2014, str. 1).
(6) Uredba (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 168).
(7) Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L 180, 29.6.2013, str. 96).
(8) Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, 29.6.2013, str. 60).
(9) Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (UL L 180, 29.6.2013, str. 96).
(10) Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 180, 29.6.2013, str. 1).
(11) Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98)
(12) Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL L 337, 20.12.2011, str. 9).
(13) Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, 29.6.2013, str. 60).
PRILOGA I
Dodelitve iz Italije
|
Dodelitev po državah članicah (15 600 premeščenih prosilcev) |
Avstrija |
462 |
Belgija |
579 |
Bolgarija |
201 |
Hrvaška |
134 |
Ciper |
35 |
Češka |
376 |
Estonija |
47 |
Finska |
304 |
Francija |
3 064 |
Nemčija |
4 027 |
Madžarska |
306 |
Latvija |
66 |
Litva |
98 |
Luksemburg |
56 |
Malta |
17 |
Nizozemska |
922 |
Poljska |
1 201 |
Portugalska |
388 |
Romunija |
585 |
Slovaška |
190 |
Slovenija |
80 |
Španija |
1 896 |
Švedska |
567 |
PRILOGA II
Dodelitve iz Grčije
|
Dodelitev po državah članicah (50 400 premeščenih prosilcev) |
Avstrija |
1 491 |
Belgija |
1 869 |
Bolgarija |
651 |
Hrvaška |
434 |
Ciper |
112 |
Češka |
1 215 |
Estonija |
152 |
Finska |
982 |
Francija |
9 898 |
Nemčija |
13 009 |
Madžarska |
988 |
Latvija |
215 |
Litva |
318 |
Luksemburg |
181 |
Malta |
54 |
Nizozemska |
2 978 |
Poljska |
3 881 |
Portugalska |
1 254 |
Romunija |
1 890 |
Slovaška |
612 |
Slovenija |
257 |
Španija |
6 127 |
Švedska |
1 830 |