4.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 207/1

(1)

Na Konferenci o podnebnih spremembah v Dohi decembra 2012 so pogodbenice Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: Kjotski protokol) sprejele spremembo iz Dohe, ki določa drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola z začetkom 1. januarja 2013 in koncem 31. decembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: sprememba iz Dohe). Sprememba iz Dohe spreminja Prilogo B h Kjotskemu protokolu in določa dodatne pravno zavezujoče obveznosti glede blažitev posledic podnebnih sprememb za pogodbenice, navedene v navedeni prilogi, za drugo ciljno obdobje, ter spreminja in nadalje opredeljuje določbe o izvajanju obveznosti pogodbenic za blažitev v drugem ciljnem obdobju.

(2)

Unija in njene države članice so soglašale s spremembo iz Dohe kot delom svežnja, v okviru katerega so se pogodbenice Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) dogovorile, da do konca leta 2015 sprejmejo protokol, drug pravni instrument ali sporazum z zavezujočim pravnim učinkom v okviru Konvencije, ki se bo uporabljal za vse pogodbenice ter bi moral začeti veljati in bi ga bilo treba izvajati od leta 2020. Pogajanja o tem pravno zavezujočem instrumentu potekajo v okviru ad hoc delovne skupine za Durbansko platformo za okrepljeno ukrepanje.

(3)

Za spremembo iz Dohe velja, da jo morajo sprejeti pogodbenice Kjotskega protokola in da bo začela veljati za tiste pogodbenice, ki jo bodo sprejele na devetdeseti dan po datumu, ko depozitar Konvencije prejme listino o sprejetju vsaj treh četrtin pogodbenic Kjotskega protokola. Za začetek veljavnosti spremembe iz Dohe se skupaj zahteva vsaj 144 listin o sprejetju.

(4)

Svet se je v sklepih z dne 9. marca 2012 strinjal, da bo za Unijo in države članice predlagal skupno obveznost za 20-odstotno količinsko zmanjšanje emisij za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola. Navedena obveznost je bila določena na podlagi skupnih emisij toplogrednih plinov, ki so dovoljene v obdobju 2013–2020 v okviru svežnja ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo (2).

(5)

Svet se je v skladu s tem pristopom strinjal, da obveznosti za zmanjšanje emisij posameznih držav članic ne bodo presegle obveznosti iz zakonodaje Unije ter da mora obveznost temeljiti na vsoti emisij izhodiščnega leta držav članic v skladu s Kjotskim protokolom. V skladu s tem so se Unija in njene države članice na Konferenci o podnebnih spremembah v Dohi strinjale z obveznostjo za količinsko zmanjšanje emisij, ki omejuje njihove povprečne letne emisije toplogrednih plinov v drugem ciljnem obdobju na 80 % vsote emisij izhodiščnega leta. To je vključeno v spremembi iz Dohe.

(6)

V skladu s sklepi Sveta z dne 9. marca 2012 so Unija in njene države članice ponudile, da bodo v okviru svetovnega in celovitega sporazuma za obdobje po letu 2012 zmanjšala emisije do leta 2020 za 30 % v primerjavi z ravnjo iz leta 1990, če se tudi druge razvite države zavežejo k primerljivemu zmanjšanju emisij in če države v razvoju prispevajo skladno s svojimi odgovornostmi in zmogljivostmi. Tudi ta ponudba je vključena v spremembi iz Dohe.

(7)

Cilji za Unijo in njene države članice so navedeni v spremembi iz Dohe z opombo, v kateri je navedeno, da ti cilji temeljijo na dogovoru, da jih bodo Evropska unija in njene države članice izpolnile skupaj v skladu s členom 4 Kjotskega protokola. Unija, njene države članice, Hrvaška in Islandija so prav dale tudi skupno izjavo ob sprejetju spremembe iz Dohe, v kateri so izrazile svoj namen, da bodo obveznosti za drugo ciljno obdobje izpolnile skupaj. Ta izjava se kaže v Poročilu h konferenci in je bila ponovljena v sklepih Sveta z dne 17. decembra 2012.

(8)

Glede na to, da bodo v skladu s členom 4 Kjotskega protokola skupaj izpolnjevale svoje obveznosti, so Unija in njene države članice na podlagi odstavka 6 navedenega člena in v skladu s členom 24(2) Kjotskega protokola skupaj odgovorne za izpolnjevanje obveznosti za količinsko omejevanje emisij iz člena 3(1a) Kjotskega protokola. Posledično in v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji imajo države članice posamično in skupno obveznost, da sprejmejo vse ustrezne splošne ali posebne ukrepe, s katerimi se zagotovi izpolnjevanje obveznosti, ki so posledice ukrepov, sprejetih s strani institucij Unije, s čimer se omogoči izpolnjevanje navedene zaveze in da se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili ta cilj.

(9)

V isti izjavi so Unija, njene države članice, Hrvaška in Islandija v skladu s členom 4(1) Kjotskega protokola, ki pogodbenicam omogoča, da skupaj izpolnijo svoje obveznosti iz člena 3 Kjotskega protokola, izjavile tudi, da se bo člen 3(7b) Kjotskega protokola uporabljal za skupno dodeljeno količino v skladu s sporazumom o skupnem izpolnjevanju Unije, njenih držav članic, Hrvaške in Islandije ter se ne bo posamezno uporabljal za nobeno državo članico, Hrvaško ali Islandijo. Svet je na svojem srečanju 15. decembra 2009 pozdravil zahtevo Islandije, da izpolni svoje obveznosti v drugem ciljnem obdobju skupaj z Unijo in njenimi državami članicami, ter pozval Komisijo, da predstavi priporočilo za začetek potrebnih pogajanj o sporazumu z Islandijo, ki je v skladu z načeli in merili, določenimi v svežnju ukrepov Unije za podnebne spremembe in obnovljivo energijo. Sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Islandijo na drugi strani glede sodelovanja Islandije pri skupnem izpolnjevanju obveznosti Evropske unije, njenih držav članic in Islandije za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola (3) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum z Islandijo) določa pogoje navedenega sodelovanja.

(10)

Pogodbenice, ki se strinjajo s skupnim izpolnjevanjem obveznosti iz člena 3 Kjotskega protokola, morajo v skladu s členom 4 Kjotskega protokola v ustreznem sporazumu o skupnem izpolnjevanju določiti zadevno raven emisij, dodeljeno vsaki pogodbenici. Kjotski protokol zahteva od pogodbenic sporazuma o skupnem izpolnjevanju, da sekretariatu Konvencije priglasijo pogoje navedenega sporazuma na dan deponiranja njihovih listin o ratifikaciji ali odobritvi.

(11)

Države članice so v okviru Konvencije in Kjotskega protokola prve odgovorne za svoje emisije. Zaradi lažjega obračunavanja in izpolnjevanja obveznosti v drugem ciljnem obdobju so sklenile, da bodo Uniji zaupale upravljanje dela svojih enot dodeljene količine, tako da bodo določile dodeljeno količino za Unijo.

(12)

V skladu z obstoječo zakonodajo Unije zadevna raven emisij, dodeljena Uniji, zajema emisije toplogrednih plinov v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) do mere, do katere so navedene emisije toplogrednih plinov vključene v Prilogo A h Kjotskemu protokolu.

(13)

Zadevne ravni emisij držav članic in Islandije zajemajo emisije toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov na njihovem ozemlju, kjer navedeni viri in ponori niso zajeti z Direktivo 2003/87/ES, so pa zajeti s Kjotskim protokolom. To vključuje vse emisije toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva, ki jih neposredno povzroča človek in so zajete s členom 3(3) in (4) Kjotskega protokola, ki jih prijavijo države članice in Islandija, kakor tudi vse emisije dušikovega trifluorida (NF3).

(14)

Vse nepričakovane neto emisije, ki izvirajo iz rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva, ter emisije dušikovega trifluorida v posamezni državi članici lahko ta država članica nadomestiti s presežki v drugih sektorjih, ki jih sistem Unije za trgovanje z emisijami ne zajema, ali z uporabo prožnih mehanizmov Kjotskega protokola. Država članica lahko uporabi tudi presežne pravice do emisij, prenesene iz prvega ciljnega obdobja, ki jih ima v rezervi presežkov predhodnega obdobja, za pokritje emisij, ki izvirajo iz rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva, ter emisij dušikovega trifluorida v obsegu,v katerem njene emisije presegajo dodeljeno količino. Če bi bilo očitno, da ima posamezna država članica še naprej nepričakovano velike neto emisije, ki izvirajo iz rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva, ter emisije dušikovega trifluorida kljub izvajanju strogih politik za njihovo omejevanje, bi morala Komisija razmisliti o dodatnih možnostih za pomoč taki državi članici.

(15)

V skladu s sklepi Sveta z dne 9. marca 2012 ter ponudbo Unije in njenih držav članic, da v drugem ciljnem obdobju sprejmejo 80-odstotni cilj, so ravni emisij držav članic enake vsoti dodeljenih letnih emisij za obdobje 2013–2020, določenih v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5). Ta količina, ki temelji na vrednosti potenciala globalnega segrevanja iz četrtega ocenjevalnega poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe, je bila določena v Prilogi II k Sklepu Komisije 2013/162/EU (6) in prilagojena z Izvedbenim Sklepom Komisije 2013/634/EU (7). Raven emisij za Islandijo je bila določena v Sporazumu z Islandijo.

(16)

V skladu z uvodno izjavo 11 bi bilo treba enote dodeljene količine, ki so na voljo v registru Unije na koncu drugega ciljnega obdobja, vrniti v registre držav članic, potem ko Unija izpolni svojo obveznost iz člena 11(3) Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8), in brez poseganja v člen 10(7) navedene uredbe. Dodelitev vrnjenih enot dodeljene količine je odraz edinstvenih okoliščin ratifikacije spremembe iz Dohe ter se ne uporablja za morebitno porazdelitev prizadevanj med državami članicami v drugih okvirih, niti na mednarodni ravni niti na ravni Unije, in je tudi ne prejudicira.

(17)

V skladu z Uredbo (EU) št. 525/2013 morajo države članice sporočiti dejansko ali ocenjeno dodelitev preverjenih emisij, sporočenih za naprave in upravljavce v skladu z Direktivo 2003/87/ES, za vrste virov v nacionalnih evidencah toplogrednih plinov, če je to mogoče, ter delež teh preverjenih emisij glede na vse sporočene emisije toplogrednih plinov za te vrste virov. To državam članicam omogoča, da ločeno poročajo o emisijah, ki so vključene v njihove lastne ravni emisij. V poročilu Unije bi morala biti v oddelku o dodeljeni količini Unije opredeljena količina emisij, zajeta v dodeljeno količino Unije, ki je nastala v vsaki državi članici.

(18)

Konferenca pogodbenic kot sestanek pogodbenic Kjotskega protokola, se je odločila, da bi morala vsaka pogodbenica z zavezo za drugo ciljno obdobje do 15. aprila 2015 sekretariatu Konvencije predložiti poročilo, ki bo omogočilo izračun njene dodeljene količine. Komisija bi morala pripraviti poročilo, ki bo omogočilo izračun dodeljene količine Unije, in poročilo, ki bo omogočilo izračun skupne dodeljene količine Unije, držav članic in Islandije. Komisija, države članice in Islandija bi morale svoja poročila predložiti do 15. aprila 2015, s katerimi bodo določene njihove dodeljene količine v enaki višini kot so njihove ravni emisij, navedene v Prilogi I k temu sklepu.

(19)

Da bi poudarili obveznost Unije in njenih držav članic k pravočasnemu začetku veljavnosti spremembe iz Dohe, bi si morale Unija, njene države članice in Islandija prizadevati za njeno ratifikacijo najpozneje do tretjega četrtletja 2015.

(20)

Spremembo iz Dohe bi bilo treba odobriti v imenu Unije –

(a)

ena šestina presežka Unije državam članicam, ki so svoje skupne povprečne letne emisije v primerjavi s svojim izhodiščnim letom ali obdobjem v okviru Kjotskega protokola do konca drugega ciljnega obdobja zmanjšale za več kot 20 %, sorazmerno z njihovim preseganjem ciljev v tonah;

(b)

ena tretjina presežka Unije državam članicam, ki prejmejo prenos iz točke (a) in katerih BDP na prebivalca (BDP v letu 2013 v eurih po tržnih cenah) ne dosega 60 % povprečja Unije, sorazmerno z njihovim preseganjem ciljev v tonah;

(c)

ena tretjina presežka Unije vsem državam članicam, sorazmerno z njihovimi skupnimi ravnmi emisij, kot so navedene v preglednici 1 v Prilogi I k temu sklepu;

(d)

ena šestina presežka Unije državam članicam, katerih BDP na prebivalca (BDP v letu 2013 v eurih po tržnih cenah) ne dosega 90 % povprečja Unije, sorazmerno z njihovimi skupnimi ravnmi emisij, kot so navedene v preglednici 1 v Prilogi I k temu sklepu.