UREDBA (EU) št. 806/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. julija 2014

o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

DEL I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa enotna pravila in enotni postopek za reševanje subjektov iz člena 2 s sedežem v sodelujočih državah članicah iz člena 4.

Ta enotna pravila in ta enotni postopek izvaja enotni odbor za reševanje, ustanovljen v skladu s členom 42 (v nadaljnjem besedilu: odbor), skupaj s Svetom in Komisijo ter nacionalnimi organi za reševanje v okviru enotnega mehanizma za reševanje (EMR), ustanovljenega s to uredbo. EMR je podprt z enotnim skladom za reševanje (v nadaljnjem besedilu: sklad).

Uporaba sklada je vezana na začetek veljavnosti sporazuma med sodelujočimi državami članicami (v nadaljnjem besedilu: sporazum) o prenosu sredstev, zbranih na nacionalni ravni, v sklad, ter o postopnem združevanju različnih sredstev, zbranih na nacionalni ravni, ki se dodelijo nacionalnim razdelkom sklada.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za naslednje subjekte:

Člen 3

Opredelitev pojmov

1.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

2.   Če ni ustrezne opredelitve pojma v odstavku 1 tega člena, se uporabijo opredelitve pojmov iz člena 2 Direktive 2014/59/EU. Če ni ustrezne opredelitve pojma v odstavku 1 tega člena ali v členu 2 Direktive 2014/59/EU, se uporabijo opredelitve pojmov iz člena 3 Direktive 2013/36/EU.

Člen 4

Sodelujoče države članice

1.   Sodelujoče države članice v smislu člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013 se razumejo kot sodelujoče države članice za namene te uredbe.

2.   Kadar se tesno sodelovanje med državo članico in ECB začasno ali dokončno prekine v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1024/2013, se ta uredba od datuma začetka uporabe odločitve o začasni ali dokončni prekinitvi tesnega sodelovanja ne uporablja več za subjekte s sedežem v tej državi članici.

3.   V primeru, da se tesno sodelovanje države članice, katere valuta ni euro, z ECB dokončno prekine v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1024/2013, odbor ob soglasju te države članice v treh mesecih po datumu sprejetja odločitve o dokončni prekinitvi tesnega sodelovanja določi načine za povračilo prispevkov, ki jih je zadevna država članica prenesla v sklad, in morebitne druge veljavne pogoje.

Povračila vključujejo del razdelka zadevne države članice, ki ni postal vzajemen. Če med prehodnim obdobjem, kot je določeno v sporazumu, povračila ne-vzajemnega dela ne zadostujejo za financiranje vzpostavitve nacionalne sheme financiranja v zadevni državi članici v skladu z Direktivo 2014/59/EU, povračila vključujejo tudi celoten del razdelka te države članice, ki je postal vzajemen v skladu s sporazumom, ali njegov del, po prehodnem obdobju pa celoto ali del prispevkov, ki jih je zadevna država članica prenesla v času tesnega sodelovanja, in sicer v znesku, ki zadostuje za financiranje navedene nacionalne sheme financiranja.

Pri ocenjevanju zneska finančnih sredstev, ki ga je treba povrniti iz vzajemnega dela oziroma po prehodnem obdobju iz sklada, se upoštevajo naslednja dodatna merila:

Povračila se porazdelijo v omejenem obdobju, ki je sorazmerno s časom trajanja tesnega sodelovanja. Delež finančnih sredstev zadevne države članice, ki je bil iz sklada uporabljen za ukrepe za reševanje med obdobjem tesnega sodelovanja, se odšteje od povračila.

4.   Ta uredba se še naprej uporablja za postopke reševanja, ki so na datum začetka uporabe odločitve iz odstavka 2 v teku.

Člen 5

Povezava z Direktivo 2014/59/EU in veljavnim nacionalnim pravom

1.   Kadar odbor v skladu s to uredbo opravlja naloge in izvaja pooblastila, ki jih mora v skladu z Direktivo 2014/59/EU opravljati ali izvajati nacionalni organ za reševanje, se za uporabo te uredbe in Direktive 2014/59/EU šteje, da je odbor zadevni nacionalni organ za reševanje ali – v primeru čezmejnega reševanja skupine – zadevni nacionalni organ za reševanje, pristojen na ravni skupine.

2.   Odbor, Svet in Komisija ter, kadar je to ustrezno, nacionalni organi za reševanje, sprejmejo odločitve ob upoštevanju zadevnega prava Unije, zlasti pa vseh zakonodajnih in nezakonodajnih aktov, vključno z akti iz členov 290 in 291 PDEU, ter v skladu z njim.

Za odbor, Svet in Komisijo veljajo zavezujoči regulativni in izvedbeni tehnični standardi, ki jih je pripravil EBA in sprejela Komisija v skladu s členi 10 do 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010, ter smernice in priporočila, ki jih je EBA izdal na podlagi člena 16 navedene uredbe. Na vsak način si prizadevajo za spoštovanje smernic in priporočil EBA, ki se nanašajo na takšne nalog, kakršne morajo opravljati ti organi. Kadar ne spoštujejo ali ne nameravajo spoštovati teh smernic ali priporočil, se o tem v skladu s členom 16(3) navedene uredbe obvesti EBA. Odbor, Svet in Komisija sodelujejo z EBA pri izvajanju členov 25 in 30 navedene uredbe. Za odbor prav tako veljajo odločitve EBA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010, kadar so take odločitve predvidene v Direktivi 2014/59/EU.

Člen 6

Splošna načela

1.   Noben ukrep, predlog ali politika odbora, Sveta, Komisije ali nacionalnega organa za reševanje ne diskriminira subjektov, imetnikov vlog, investitorjev ali drugih upnikov s sedežem v Uniji na podlagi njihovega državljanstva ali kraja poslovanja.

2.   Pri sprejemanju ukrepov, predlogov ali politik odbora, Sveta, Komisije ali nacionalnega organa za reševanje v okviru EMR se v celoti in z dolžno skrbnostjo upoštevata enotnost in celovitost notranjega trga.

3.   Pri odločanju ali ukrepanju, ki lahko vpliva na več kot eno državo članico, in zlasti pri sprejemanju odločitev glede skupin, ki imajo sedež v dveh ali več državah članicah, se ustrezno upoštevajo cilji reševanja iz člena 14 ter vsi naslednji dejavniki:

4.   Pri sprejemanju odločitev ali ukrepov, zlasti glede subjektov ali skupin, ki imajo sedež tako v sodelujoči državi članici kot v nesodelujoči državi članici, se upoštevajo možni negativni učinki na nesodelujoče države članice, vključno s subjekti, ki imajo sedež v teh državah članicah.

5.   Odbor, Svet in Komisija uravnotežijo dejavnike iz odstavka 3 s cilji reševanja iz člena 14, kakor je to primerno glede na naravo in okoliščine posameznega primera, ter spoštujejo odločitve, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 107 PDEU in členom 19 te uredbe.

6.   Odločitve ali ukrepi odbora, Sveta ali Komisije ne zahtevajo od držav članic, da zagotovijo izredno javno finančno podporo, niti ne posegajo v proračunsko suverenost in v fiskalne obveznosti držav članic.

7.   Kadar odbor sprejme odločitev, ki se nanaša na nacionalni organ za reševanje, ima nacionalni organ za reševanje pravico podrobneje določiti ukrepe, ki jih je treba sprejeti. Taka podrobnejša določitev je v skladu z zadevno odločitvijo odbora.

Člen 7

Razdelitev nalog v okviru EMR

1.   Odbor je odgovoren za učinkovito in dosledno delovanje EMR.

2.   Ob upoštevanju določb iz člena 31(1) je odbor odgovoren za pripravo načrtov reševanja in za sprejemanje vseh odločitev v zvezi z reševanjem za:

3.   V zvezi s subjekti in skupinami, razen tistih iz odstavka 2, nacionalni organi za reševanje brez poseganja v odgovornosti odbora za naloge, ki mu jih nalaga ta uredba, opravljajo in so odgovorni za naslednje naloge:

Če je ukrep za reševanje zahteva uporabo sklada, odbor sprejme shemo za reševanje.

Nacionalni organi za reševanje pri sprejemanju odločitve o reševanju upoštevajo načrte reševanja iz člena 9 in jim sledijo, razen če ob upoštevanju okoliščin primera ocenijo, da bi cilje reševanja učinkoviteje dosegli z ukrepi, ki niso določeni v načrtu reševanja.

Nacionalni organi za reševanje pri opravljanju nalog iz tega odstavka uporabljajo ustrezne določbe iz te uredbe. Vsa sklicevanja na odbor v členu 5(2), členu 6(5), členu 8(6), (8), (12) in (13), členu 10(1) do (10), členih 11 do 14, členu 15(1), (2) in (3), členu 16, prvem pododstavku člena 18(1), členu 18(2) in (6), členu 20, členu 21(1) do (7), drugem pododstavku člena 21(8), členu 21(9) in (10), členu 22(1), (3) in (6), členih 23 in 24, členu 25(3), členu 27(1) do (15), drugem stavku drugega pododstavka, tretjem pododstavku, prvem, tretjem in četrtem stavku četrtega pododstavka člena 27(16) ter členu 32, se berejo kot sklicevanja na nacionalne organe za reševanj v zvezi s skupinami in subjekti iz prvega pododstavka tega odstavka. V ta namen nacionalni organi za reševanje pooblastila, ki so bila nanje prenesena na podlagi nacionalnega prava, ki prenaša Direktivo 2014/59/EU, izvajajo v skladu s pogoji, določenimi v nacionalnem pravu.

Nacionalni organi za reševanje obvestijo odbor o ukrepih iz tega odstavka, ki jih je treba sprejeti, in se pri sprejemanju teh ukrepov tesno usklajujejo z odborom.

Nacionalni organi za reševanje odboru predložijo načrte reševanja iz člena 9 ter vse posodobitve, katerim priložijo obrazloženo oceno rešljivosti zadevnega subjekta ali zadevne skupine v skladu s členom 10.

4.   Kadar je to potrebno zaradi zagotovitve dosledne uporabe visokih standardov za reševanje na podlagi te uredbe, odbor lahko:

5.   Ne glede na odstavek 3 tega člena se lahko sodelujoče države članice odločijo, da odbor izvaja vsa ustrezna pooblastila in obveznosti, ki mu jih nalaga ta uredba v zvezi s subjekti in s skupinami – razen tistih iz odstavka 2 –, ki imajo sedež na njihovem ozemlju. V tem primeru se odstavka 3 in 4 tega člena, člen 9, člen 12(2) in člen 31(1) ne uporabljajo. Države članice, ki nameravajo uporabiti to možnost, o tem ustrezno uradno obvestijo odbor in Komisijo. To uradno obvestilo začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

DEL II

POSEBNE DOLOČBE

NASLOV I

FUNKCIJE V OKVIRU EMR IN POSTOPKOVNA PRAVILA

POGLAVJE 1

Načrtovanje reševanja

Člen 8

Načrti reševanja, ki jih pripravi odbor

1.   Odbor pripravi in sprejme načrte reševanja za subjekte in skupine iz člena 7(2) ter za subjekte in skupine iz člena 7(4)(b) in (5), kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo navedenih odstavkov.

2.   Odbor pripravi načrte reševanja po posvetovanju z ECB ali z zadevnimi pristojnimi nacionalnimi organi in nacionalnimi organi za reševanje, vključno z organom za reševanje, pristojnim na ravni skupine, sodelujočih držav članic, v katerih imajo subjekti sedež in z organi za reševanje nesodelujočih držav članic, v katerih se nahajajo pomembne podružnice, v kolikor so ti relevantni za pomembno podružnico. V ta namen lahko odbor od nacionalnih organov za reševanje zahteva, da pripravijo in mu predložijo osnutke načrtov reševanja, od organa za reševanje, pristojnega na ravni skupine pa, da pripravi in mu predloži osnutek načrta reševanja skupine.

3.   Da bi odbor zagotovil učinkovito in dosledno uporabo tega člena, pripravi smernice in na nacionalne organe za reševanje naslovi navodila za pripravo osnutkov načrtov reševanja in osnutkov načrtov reševanja skupine v zvezi s specifičnimi subjekti ali skupinami.

4.   Za namene odstavka 1 tega člena nacionalni organi za reševanje predložijo odboru vse informacije, potrebne za pripravo in izvajanje načrtov reševanja, kakor so jih pridobili v skladu s členom 11 in členom 13(1) Direktive 2014/59/EU, brez poseganja v poglavje 5 tega naslova.

5.   V načrtu reševanja so določene možnosti za uporabo instrumentov za reševanje in za izvajanje pooblastil za reševanje iz te uredbe za subjekte in skupine iz odstavka 1.

6.   V načrtu reševanja so določeni ukrepi za reševanje, ki jih lahko sprejme odbor, če subjekt ali skupina iz odstavka 1 izpolnjuje pogoje za reševanje.

Informacije iz odstavka 9 se razkrijejo zadevnemu subjektu.

Pri pripravi in posodabljanju načrta reševanja odbor ugotovi morebitne bistvene ovire za reševanje ter, kadar je potrebno in sorazmerno, navede ustrezne ukrepe za njihovo odpravo v skladu s členom 10.

V načrtu reševanja so upoštevani ustrezni scenariji, vključno s tem, da je propad lahko specifičen za družbo ali da se lahko zgodi v času splošne finančne nestabilnosti ali dogodkov na ravni celotnega sistema.

Načrt reševanja ne predvideva ničesar od naslednjega:

7.   Načrt reševanja vključuje analizo, kako in kdaj bi lahko institucija zaprosila za posojilo centralne banke v okoliščinah, ki se obravnavajo v načrtu, in navaja tista sredstva, ki bi bila verjetno priznana kot zavarovanje s premoženjem.

8.   Odbor lahko od institucij zahteva pomoč pri pripravi in posodobitvi načrtov.

9.   Načrt reševanja za vsak subjekt vsebuje, skupaj s količinsko opredelitvijo, kadar je to ustrezno in mogoče:

10.   Načrti reševanja skupine vključujejo načrt reševanja skupine, ki jo vodi nadrejena družba v Uniji s sedežem v sodelujoči državi članici, kot celote, in sicer bodisi na podlagi reševanja na ravni nadrejene družbe v Uniji bodisi na podlagi razcepitve in reševanja podrejenih družb. V načrtu reševanja skupine se opredelijo ukrepi za reševanje:

11.   V načrtu reševanja skupine:

Ta načela se določijo na podlagi pravičnih in uravnoteženih meril, upoštevajo pa zlasti člen 107(5) Direktive 2014/59/EU in učinek na finančno stabilnost v vseh zadevnih državah članicah.

Načrt reševanja skupine ne sme imeti nesorazmernega vpliva na nobeno državo članico.

12.   Odbor določi datum, do katerega se pripravijo prvi načrti reševanja. Načrti reševanja in načrti reševanja skupine se pregledujejo in po potrebi posodabljajo vsaj enkrat letno ter po vsaki bistveni spremembi pravne ali organizacijske strukture, poslovanja ali finančnega položaja subjekta ali – v primeru načrtov reševanja skupine – skupine, vključno s katerim koli subjektom v skupini, ki bi lahko bistveno vplivala na učinkovitost načrta ali na drug način zahtevala spremembo načrta reševanja.

Za namen pregledovanja ali posodabljanja načrtov reševanja iz prvega pododstavka institucije, ECB ali pristojni nacionalni organi odboru nemudoma sporočijo vsako spremembo, zaradi katere je potreben takšen pregled ali takšna posodobitev načrta reševanja.

13.   Odbor pošlje načrte reševanja in morebitne spremembe teh načrtov ECB ali zadevnim pristojnim nacionalnim organom.

Člen 9

Načrti reševanja, ki jih pripravijo nacionalni organi za reševanje

1.   Nacionalni organi za reševanje v skladu s členom 8(5) do (13) pripravijo in sprejmejo načrte reševanja za subjekte in za skupine, ki niso tisti iz člena 7(2), (4)(b) in (5).

2.   Nacionalni organi za reševanje pripravijo načrte reševanja po posvetovanju z zadevnimi pristojnimi nacionalnimi organi in nacionalnimi organi za reševanje sodelujočih in nesodelujočih držav članic, v katerih se nahajajo pomembne podružnice, v kolikor so ti relevantni za pomembne podružnice.

Člen 10

Ocena rešljivosti

1.   Odbor pri pripravi in posodabljanju načrtov reševanja v skladu s členom 8 po posvetovanju s pristojnimi organi, vključno z ECB, in organi za reševanje v nesodelujočih državah članicah, v katerih so pomembne podružnice, če je to relevantno za pomembno podružnico, oceni, v kolikšnem obsegu so institucije in skupine rešljive, pri čemer ni predvideno nič od naslednjega:

2.   ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ odboru predloži načrt sanacije ali načrt sanacije skupine. Odbor preuči načrt sanacije in v njem opredeli ukrepe, ki bi lahko škodljivo vplivali na reševanje institucije ali skupine, in v zvezi s tem oblikuje priporočila za ECB ali pristojni nacionalni organ.

3.   Pri pripravi načrta reševanja, odbor oceni, v kolikšni meri je takšen subjekt rešljiv v skladu s to uredbo. Subjekt velja za rešljivega, če je izvedljivo in verjetno, da ga odbor bodisi likvidira po običajnem insolvenčnem postopku ali reši z uporabo instrumentov za reševanje in izvajanjem pooblastil za reševanje, pri tem pa, kolikor je mogoče, prepreči vse resne negativne posledice za finančne sisteme države članice, v kateri se subjekt nahaja, ali drugih držav članic ali Unije, vključno z okoliščinami širše finančne nestabilnosti ali sistemskimi dogodki, ter si prizadeva zagotoviti kontinuiteto izvajanja kritičnih funkcij subjekta.

Kadar institucija velja za nerešljivo, odbor o tem pravočasno obvesti EBA.

4.   Skupina velja za rešljivo, če je izvedljivo in verjetno, da odbor likvidira subjekte v skupini v okviru običajnega insolvenčnega postopka ali jih reši z uporabo instrumentov za reševanje in z izvajanjem pooblastil za reševanje v zvezi s subjekti v skupini, pri tem pa, kolikor je mogoče, prepreči vse resne negativne posledice za finančne sisteme države članice, v kateri imajo zadevni subjekti v skupini sedež, ali druge države članice ali Unije, vključno z okoliščinami širše finančne nestabilnosti ali sistemskimi dogodki, ter si prizadeva zagotoviti kontinuiteto izvajanja kritičnih funkcij teh subjektov v skupini, kadar jih je mogoče preprosto in pravočasno ločiti ali z drugimi sredstvi.

Kadar skupina velja za nerešljivo, odbor o tem pravočasno obvesti EBA.

5.   Za namene odstavkov 3, 4 in 10 resne negativne posledice za finančni sistem ali grožnja za finančno stabilnost pomeni situacijo, ko je finančni sistem dejansko ali potencialno izpostavljen motnji, ki lahko povzroči finančne težave in s tem resno ogrozi pravilno delovanje, učinkovitost in celovitost notranjega trga, gospodarstva ali finančnega sistema ene ali več držav članic. Pri ugotavljanju resnih negativnih posledic odbor upošteva ustrezna opozorila in priporočila ESRB in ustrezna merila, ki jih je oblikoval EBA za opredelitev in merjenje sistemskega tveganja.

6.   Za namene ocene iz tega člena odbor preuči zadeve iz oddelka C Priloge k Direktivi 2014/59/EU.

7.   Če odbor na podlagi ocene rešljivosti za družbo ali skupino, izvedene v skladu z odstavkom 3 ali 4, po posvetovanju s pristojnimi organi, vključno z ECB, ugotovi, da obstajajo znatne ovire za rešljivost navedenega subjekta ali skupine, v sodelovanju s pristojnimi organi pripravi poročilo, naslovljeno na institucijo ali nadrejeno družbo, v katerem analizira znatne ovire za učinkovito uporabo instrumentov za reševanje in za izvajanje pooblastil za reševanje. V tem poročilu se obravnava vpliv na poslovni model institucije ter priporočijo sorazmerni in ciljno usmerjeni ukrepi, ki so po mnenju odbora potrebni ali ustrezni za odpravo teh ovir v skladu z odstavkom 10.

8.   O poročilu se uradno obvesti tudi pristojne organe in organe za reševanje iz nesodelujočih držav članic, v katerih se nahajajo pomembne podružnice institucij, ki niso del skupine. V njem so vključeni razlogi za zadevno oceno ali ugotovitev in je navedeno, kako navedena ocena ali ugotovitev izpolnjuje zahtevo glede sorazmerne uporabe iz člena 6.

9.   Subjekt ali nadrejena družba v štirih mesecih po datumu prejema poročila odboru predlaga možne ukrepe, s katerimi bi se lahko obravnavale ali odpravile znatne ovire, ugotovljene v poročilu. Odbor pristojnim organom, EBA in, kadar se pomembne podružnice institucij, ki niso del skupine, nahajajo v nesodelujoči državi članici, organom za reševanje teh držav članic sporoči vse ukrepe, ki jih predlaga subjekt ali nadrejena družba.

10.   Odbor po posvetovanju s pristojnimi organi oceni, ali ukrepi iz odstavka 9 učinkovito zmanjšujejo ali odpravljajo bistvene zadevne ovire. Če ukrepi, ki jih predlaga zadevni subjekt ali nadrejena družba, ne zmanjšajo ali odpravijo učinkovito ovir za rešljivost, odbor po posvetovanju s pristojnimi organi ter po potrebi z imenovanim makrobonitetnim organom sprejme odločitev, v kateri navede, da predlagani ukrepi ne zmanjšujejo ali odpravljajo učinkovito ovir za rešljivost, in nacionalnim organom za reševanje naroči, naj od institucije, nadrejene družbe ali katere koli podrejene družbe zadevne skupine zahtevajo, da izvede kateri koli ukrep iz odstavka 11.

Pri določanju nadomestnih ukrepov odbor dokaže, da z ukrepi, ki jih je predlagala institucija, ne bi bilo mogoče odpraviti ovir za rešljivost, in da so predlagani nadomestni ukrepi pri odpravljanju teh ovir sorazmerni. Odbor upošteva grožnjo za finančno stabilnost, ki jo predstavljajo te ovire za rešljivost, in učinek ukrepov na poslovanje institucije, njeno stabilnost in zmožnost prispevanja h gospodarstvu, na notranji trg za finančne storitve in na finančno stabilnost v drugih državah članicah in Uniji kot celoti.

Odbor upošteva tudi potrebo po preprečevanju učinka na zadevno institucijo ali skupino, ki bi presegal potrebno za odpravo ovire za rešljivost ali bi bil nesorazmeren s tem.

11.   Odbor za namen odstavka 10 po potrebi nacionalnim organom za reševanje naroči, naj sprejmejo katerega koli od naslednjih ukrepov:

Kadar je ustrezno, nacionalni organi za reševanje neposredno sprejmejo ukrepe iz točk (a) do (j) prvega pododstavka.

12.   Nacionalni organi za reševanje izvajajo navodila odbora v skladu s členom 29.

13.   Odločitev, sprejeta v skladu z odstavkoma 10 in 11, izpolnjuje naslednji zahtevi:

Člen 11

Poenostavljene obveznosti za določene institucije

1.   Odbor lahko na lastno pobudo, po posvetovanju z nacionalnim organom za reševanje, ali na podlagi predloga nacionalnega organa za reševanje uporabi poenostavljene obveznosti v zvezi s pripravo načrtov reševanja iz člena 8 ali lahko opusti obveznost priprave teh načrtov v skladu z odstavki 3 do 9 tega člena.

2.   Nacionalni organi za reševanje lahko odboru predlagajo, da uporabi poenostavljene obveznosti za institucije ali skupine v skladu z odstavkoma 3 in 4 ali opusti obveznost priprave načrtov reševanja v skladu z odstavkom 7. Navedeni predlog je utemeljen in podprt z vso ustrezno dokumentacijo.

3.   Odbor po prejemu predloga o uporabi poenostavljenih obveznosti v skladu z odstavkom 2 tega člena ali na lastno pobudo oceni zadevno institucijo ali skupino in uporabi poenostavljene obveznosti, če propad institucije ali skupine verjetno ne bo imel resnih negativnih posledic za finančne sisteme ali ne bo ogrozil finančne stabilnosti v smislu člena 10(5).

Za te namene odbor upošteva:

Odbor opravi oceno iz prvega pododstavka po posvetovanju, kadar je to ustrezno, z nacionalnim makrobonitetnim organom in z ESRB, kadar je to ustrezno.

4.   Pri uporabi poenostavljenih obveznosti odbor določi:

5.   Uporaba poenostavljenih obveznosti sama po sebi ne vpliva na pristojnosti odbora v zvezi s sprejemanjem ukrepov za reševanje.

6.   Kadar se uporabijo poenostavljene obveznosti, odbor kadar koli naloži polne, nepoenostavljene obveznosti, če katera koli od okoliščin, ki je upravičevala poenostavljene obveznosti, ne obstaja več.

7.   Ko odbor prejme predlog o opustitvi obveznosti priprave načrtov reševanja v skladu z odstavkom 2 tega člena ali ko ravna na lastno pobudo, brez poseganja v člena 9 in 31 opusti v skladu z odstavkom 3 tega člena obveznost priprave načrtov reševanja za institucije, ki so povezane s centralnima organom in v celoti ali delno izvzete iz bonitetnih zahtev po nacionalnem pravu v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Kadar se v skladu s prvim pododstavkom odobri opustitev, se obveznost priprave načrta reševanja uporablja na konsolidirani osnovi za centralni organ in z njim povezane institucije v smislu člena 10 Uredbe (EU) št. 575/2013. V ta namen vsa sklicevanja na skupino v tem poglavju vključujejo centralni organ in z njim povezane institucije v smislu člena 10 Uredbe (EU) št. 575/2013 ter njihove podrejene družbe, vsa sklicevanja na nadrejene družbe ali institucije, nad katerimi se izvaja konsolidirani nadzor v skladu s členom 111 Direktive 2013/36/EU, pa vključujejo centralni organ.

8.   Za institucije, ki jih v skladu s členom 6(4) Uredbe (EU) št. 1024/2013 neposredno nadzoruje ECB, ali institucije, ki predstavljajo pomemben delež finančnega sistema sodelujoče države članice, se pripravijo individualni načrti reševanja.

Za namene tega odstavka se šteje, da dejavnosti institucije predstavljajo pomemben delež finančnega sistema te sodelujoče države članice, kadar:

9.   Kadar nacionalni organ za reševanje, ki je predlagal uporabo poenostavljenih obveznosti ali odobritev opustitve v skladu z odstavkom 2, meni, da je treba odločitev o uporabi poenostavljenih obveznosti ali odobritvi opustitve umakniti, o tem poda predlog odboru. V tem primeru odbor sprejme odločitev o predlaganem umiku, pri čemer v celoti upošteva utemeljitev umika, ki jo predloži nacionalni organ za reševanje v luči dejavnikov ali okoliščin iz odstavka 3 ali odstavkov 7 in 8.

10.   Odbor obvesti EBA o uporabi tega člena.

Člen 12

Minimalne zahteve za kapital in upravičene obveznosti

1.   Odbor po posvetovanju s pristojnimi organi, vključno z ECB, določi minimalne zahteve za kapital in upravičene obveznosti iz odstavka 4, ob upoštevanju pooblastil za odpis in konverzijo, ki jih morajo subjekti in skupine iz člena 7(2) ter subjekti in skupine iz člena 7(4)(b) in (5), kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo teh dveh odstavkov, vedno izpolnjevati.

2.   Pri pripravi načrtov reševanja v skladu s členom 9 nacionalni organi za reševanje po posvetovanju s pristojnimi organi določijo minimalne zahteve za kapital in upravičene obveznosti iz odstavka 4, ob upoštevanju pooblastil za odpis in konverzijo, ki jih morajo subjekti iz člena 7(3) vedno izpolnjevati. V zvezi s tem se uporablja postopek iz člena 31.

3.   Za zagotovitev učinkovite in dosledne uporabe tega člena, odbor pripravi smernice in na nacionalne organe za reševanje naslovi navodila v zvezi s specifičnimi institucijami ali skupinami.

4.   Minimalna zahteva za kapital in upravičene obveznosti se izračuna kot znesek kapitala in upravičenih obveznosti, izražen v obliki odstotka vseh obveznosti in kapitala institucije.

Za namen prvega pododstavka se izpeljane obveznosti vključijo v skupne obveznosti, če so v celoti priznane pravice nasprotne stranke do pobota.

5.   Ne glede na odstavek 1 odbor hipotekarne kreditne institucije, ki se financirajo s kritimi obveznicami, ki v skladu z nacionalnim pravom ne smejo sprejemati vlog, oprosti obveznosti, da morajo vedno izpolnjevati minimalno zahtevo glede kapitala in upravičenih obveznosti, saj:

6.   Minimalna zahteva za kapital in upravičene obveznosti iz odstavka 4 ne presega zneska kapitala in upravičenih obveznosti, ki zadostuje, da bi bilo v primeru uporabe instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov mogoče pokriti izgube institucije ali nadrejene družbe iz člena 2 ter tudi končne nadrejene družbe te institucije ali nadrejene družbe in vsake institucije ali finančne institucije, vključene v konsolidirane računovodske izkaze te končne nadrejene družbe, količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala teh subjektov pa bi se lahko povrnil na raven, ki bi jim omogočala nadaljnje izpolnjevanje pogojev za pridobitev dovoljenja in nadaljnje izvajanje dejavnosti, za katere imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU ali enakovredno zakonodajo, ter ohranitev zadostnega tržnega zaupanja v institucijo ali nadrejeno družbo iz člena 2 ter končno nadrejeno družbo te institucije ali nadrejene družbe in vsako institucijo ali finančno institucijo, vključeno v konsolidirane računovodske izkaze te končne nadrejene družbe.

Kadar je v načrtu reševanja predvideno, da se lahko določeni razredi upravičenih obveznosti izvzamejo iz reševanja s sredstvi upnikov v skladu s členom 27(5) ali da se lahko določeni razredi upravičenih obveznosti v okviru delnega prenosa v celoti prenesejo na prejemnika, minimalna zahteva za kapital in upravičene obveznosti iz odstavka 4 ne presega zneska kapitala in upravičenih obveznosti, ki so potrebni, da se zagotovi, da ima institucija ali nadrejena družba iz člena 2 zadostne druge upravičene obveznosti za zagotovitev, da bodo pokrite izgube institucije ali nadrejene družbe iz člena 2 ter tudi končne nadrejene družbe te institucije ali nadrejene družbe in vsake institucije ali finančne institucije, vključene v konsolidirane računovodske izkaze te končne nadrejene družbe, količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala teh subjektov pa bi se lahko povrnil na raven, ki bi jim omogočala nadaljnje izpolnjevanje pogojev za pridobitev dovoljenja in nadaljnje izvajanje dejavnosti, za katere imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU ali enakovredno zakonodajo in da se ohrani zadostno tržno zaupanje v institucijo ali nadrejeno družbo ter končno nadrejeno družbo te institucije ali nadrejene družbe ter vsake institucije ali finančne institucije, vključene v konsolidrane računovodske izkaze te končne nadrejene družbe.

Minimalna zahteva za kapital in upravičene obveznosti iz odstavka 4 ni manjša od skupnega zneska vseh kapitalskih zahtev in zahtev glede blažilnikov iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU.

7.   Za zagotovitev, da je subjekt iz člena 2 mogoče rešiti z uporabo instrumentov za reševanje, vključno z, kadar je ustrezno, instrumentom za reševanje s sredstvi upnikov, na način, ki ustreza ciljem reševanja, se v okviru omejitev iz odstavka 6 tega člena, do določitve iz odstavka 1 tega člena pride na podlagi naslednjih meril:

8.   V določitvi je opredeljena minimalna zahteva za kapital in upravičene obveznosti, ki jo morajo institucije upoštevati na individualni osnovi in nadrejene družbe na konsolidirani osnovi. Minimalno zahtevo glede skupnega zneska za kapital in upravičene obveznosti na konsolidirani ravni za nadrejeno družbo v Uniji, s sedežem v sodelujoči državi članici, določi odbor po posvetovanju s konsolidacijskim nadzornikom, in sicer na podlagi meril iz odstavka 7 in glede na to, ali naj bi bile v skladu z načrtom reševanja podrejene družbe skupine v tretji državi rešene ločeno.

9.   Odbor določi minimalno zahtevo za kapital in upravičene obveznosti, ki jo je treba uporabiti za podrejene družbe v skupini na individualni osnovi. Te minimalne zahteve za kapital in upravičene obveznosti se določijo na ravni, ki ustreza podrejeni družbi, ob upoštevanju:

10.   Odbor se lahko na individualni osnovi odloči, da za nadrejeno institucijo opusti uporabo minimalne zahteve za kapital in upravičene obveznosti, če so izpolnjeni pogoji iz točk (a) in (b) člena 45(11) Direktive 2014/59/EU. Odbor se lahko na individualni osnovi odloči, da za podrejeno družbo opusti uporabo minimalne zahteve za kapital in upravičene obveznosti, če so izpolnjeni pogoji iz točk (a), (b) in (c) člena 45(12) Direktive 2014/59/EU.

11.   Odbor lahko ob polnem upoštevanju meril iz prvega in drugega pododstavka odstavka 5 in iz odstavka 7 na lastno pobudo po posvetovanju z nacionalnim organom za reševanje ali na predlog nacionalnega organa za reševanje odloči, da je minimalna zahteva za kapital in upravičene obveznosti iz odstavka 1 delno izpolnjena na konsolidirani ali individualni osnovi prek pogodbenih instrumentov za reševanje s sredstvi upnikov.

12.   Da bi instrument štel za pogodbeni instrument za reševanje s sredstvi upnikov v skladu z odstavkom 11, mora biti odbor prepričan, da instrument:

13.   Odbor opravi vsako določitev iz odstavka 1 tega člena, in kadar je ustrezno, iz odstavka 11 tega člena, vzporedno s pripravo in posodabljanjem načrtov reševanja v skladu s členom 8.

14.   Odbor naslovi svojo ugotovitev na nacionalne organe za reševanje. Nacionalni organi za reševanje izvajajo navodila odbora v skladu s členom 29. Odbor zahteva, da nacionalni organi za reševanje preverijo in zagotovijo, da institucije in nadrejene družbe vzdržujejo minimalne zahteve za kapital in upravičene obveznosti iz odstavka 1 tega člena.

15.   Odbor obvesti ECB in EBA o minimalni zahtevi za kapital in upravičene obveznosti, ki jo je določil za vsako posamezno institucijo in nadrejeno družbo v skladu z odstavkom 1 ter, kadar je ustrezno, o zahtevah iz odstavka 11.

16.   Upravičene obveznosti, vključno z instrumenti podrejenega dolga in podrejenega posojila, ki ne štejejo za instrument dodatnega temeljnega kapitala ali instrument dodatnega kapital, se v znesek kapitala in upravičenih obveznosti iz odstavka 1 lahko vključijo le, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

Kadar ima lastnik na podlagi določene obveznosti pravico do zgodnjega povračila, je za namene točke (d) prvega pododstavka datum zapadlosti te obveznosti prvi dan, na katerega ta pravica nastane.

17.   Kadar obveznost ureja pravo jurisdikcije zunaj Unije, lahko odbor nacionalnim organom za reševanje naloži, naj od institucije zahtevajo, da dokaže, da bi pravo te jurisdikcije – ob upoštevanju pogojev iz pogodbe, ki ureja dano obveznost, mednarodnih sporazumov o priznavanju postopkov za reševanje in drugih zadevnih dejavnikov – vplivalo na odločitev odbora za odpis ali konverzijo te obveznosti. Če odbor ni prepričan o tem, da bi pravo te jurisdikcije vplivalo na to odločitev, se pri določanju minimalne zahteve glede kapitala in upravičenih obveznosti ta obveznost ne upošteva.

18.   Če Komisija predloži zakonodajni predlog v skladu s členom 45(18) Direktive 2014/59/EU, po potrebi predloži tudi zakonodajni predlog, ki enako spreminja to uredbo.

POGLAVJE 2

Zgodnje posredovanje

Člen 13

Zgodnje posredovanje

1.   ECB ali pristojni nacionalni organi obvestijo odbor o vseh morebitnih ukrepih, ki jih zahtevajo od institucije ali skupine ali jih sprejmejo sami v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1024/2013, členom 27(1), členom 28 ali 29 Direktive 2014/59/EU ali členom 104 Direktive 2013/36/EU.

Odbor Komisiji uradno sporoči vse informacije, ki jih je prejel v skladu s prvim pododstavkom.

2.   Odbor lahko od datuma prejema informacij iz odstavka 1 in brez poseganja v pooblastila ECB in pristojnih nacionalnih organov v skladu z drugim pravom Unije pripravi reševanje zadevne institucije ali skupine.

Za namene prvega pododstavka ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ v sodelovanju z odborom natančno spremlja stanje institucije ali nadrejene družbe ter njeno upoštevanje ukrepov zgodnjega posredovanja, ki jih je morala sprejeti.

ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ zagotovi odboru vse informacije, potrebne za posodabljanje načrta reševanja ter pripravo na morebitno reševanje institucije in vrednotenje sredstev in obveznosti institucije v skladu s členom 20(1) do (15).

3.   Odbor je pooblaščen, da od institucije ali nadrejene družbe zahteva, naj naveže stik s potencialnimi kupci za pripravo reševanja institucije, v skladu z merili iz člena 39(2) Direktive 2014/59/EU in zahtevami varovanja poslovne skrivnosti iz člena 88 te uredbe.

Odbor je pooblaščen, da od zadevnega nacionalnega organa za reševanje zahteva tudi, da pripravi predhodno shemo za reševanje za zadevno institucijo ali skupino.

Odbor obvesti ECB, zadevne pristojne nacionalne organe in zadevne nacionalne organe za reševanje o vsakem ukrepu, ki ga sprejme na podlagi tega odstavka.

4.   Če nameravajo ECB ali pristojni nacionalni organi naložiti instituciji ali skupini kakršen koli dodaten ukrep iz člena 16 Uredbe (EU) št. 1024/2013, člena 27(1), 28 ali 29 Direktive 2014/59/EU ali člena 104 Direktive 2013/36/EU, preden subjekt ali skupina v celoti izpolni prvi ukrep, o katerem je bil uradno obveščen odbor, pred naložitvijo takšnega dodatnega ukrepa zadevni instituciji ali skupini obvestijo odbor.

5.   ECB ali pristojni nacionalni organ, odbor in zadevni nacionalni organi za reševanje zagotovijo, da sta dodatni ukrep iz odstavka 4 in vsak ukrep odbora, namenjen pripravi reševanja v skladu z odstavkom 2, usklajena.

POGLAVJE 3

Reševanje

Člen 14

Cilji reševanja

1.   Odbor, Svet, Komisija in kadar je ustrezno, nacionalni organi za reševanje, pri ukrepanju v okviru postopka za reševanje iz člena 18 v skladu s svojimi odgovornostmi upoštevajo cilje reševanja ter izberejo instrumente za reševanje in pooblastila za reševanje, ki so po njihovem mnenju najustreznejši za doseganje ciljev reševanja glede na okoliščine primera.

2.   Cilji reševanja iz odstavka 1 so:

Pri prizadevanju za dosego ciljev iz prvega pododstavka odbor, Svet, Komisija in, kadar je to ustrezno, nacionalni organi za reševanje poskušajo čim bolj zmanjšati stroške reševanja in preprečiti zniževanje vrednosti, razen če je to potrebno za uresničitev ciljev reševanja.

3.   Ob upoštevanju različnih določb te uredbe so cilji reševanja enako pomembni in se ustrezno uravnotežijo glede na naravo in okoliščine posameznega primera.

Člen 15

Splošna načela, ki urejajo reševanje

1.   Pri ukrepanju v okviru postopka reševanja iz člena 18 odbor, Svet, Komisija in, kadar je to ustrezno, nacionalni odbori za reševanje, sprejmejo vse primerne ukrepe za zagotavljanje, da se ukrep za reševanje sprejme v skladu z naslednjimi načeli:

2.   Kadar je institucija subjekt v skupini, brez poseganja v člen 14 odbor, Svet in Komisija pri odločanju o uporabi instrumentov za reševanje in izvajanju pooblastil za reševanje ravnajo tako, da kar najbolj zmanjšajo učinek na druge subjekte v skupini in na skupino kot celoto ter negativen vpliv na finančno stabilnost v Uniji in njenih državah članicah, zlasti v državah, v katerih skupina posluje.

3.   Kadar se v zvezi s subjektom iz člena 2 te uredbe uporabi instrument prodaje poslovanja, instrument premostitvene institucije ali instrument izločitve sredstev, se za namene člena 5(1) Direktive Sveta 2001/23/ES (16) za ta subjekt šteje, da je v stečajnem ali temu podobnem insolvenčnem postopku.

4.   Odbor pri odločanju o uporabi instrumentov za reševanje in izvajanju pooblastil za reševanje naroči nacionalnim organom za reševanje, naj obvestijo predstavnike zaposlenih in se po potrebi z njimi posvetujejo.

To ne posega v določbe o zastopanosti zaposlenih v vodilnih telesih, kot so določene v nacionalnem pravu ali praksi.

Člen 16

Reševanje finančnih institucij in nadrejenih družb

1.   Odbor odloči o ukrepu za reševanje v zvezi s finančno institucijo, s sedežem v sodelujoči državi članici, kadar so za finančno institucijo in nadrejeno družbo, ki sta predmet konsolidiranega nadzora, izpolnjeni pogoji iz člena 18(1).

2.   Odbor sprejme ukrep za reševanje v zvezi z nadrejeno družbo iz točke (b) člena 2, kadar so tako za nadrejeno družbo kot za eno ali več podrejenih družb, ki so institucije, izpolnjeni pogoji iz člena 18(1), ali kadar za podrejeno družbo, ki nima sedeža v Uniji, organ tretje države ugotovi, da izpolnjuje pogoje za reševanje v skladu s pravom te tretje države.

3.   Odbor se lahko z odstopanjem od odstavka 2 in ne glede na dejstvo, da nadrejena družba ne izpolnjuje pogojev iz člena 18(1), odloči za ukrep za reševanje v zvezi z nadrejeno družbo, kadar ena ali več njenih podrejenih družb, ki so institucije, izpolnjuje pogoje iz člena 18(1), (4) in (5) in je stanje njihovih sredstev in obveznosti tako, da njihov propad ogroža institucijo ali skupino kot celoto, ter je ukrep za reševanje v zvezi s to nadrejeno družbo potreben za reševanje ene ali več takih podrejenih družb, ki so institucije, ali za reševanje skupine kot celote. Kadar nacionalni organ za reševanje obvesti odbor, da insolvenčno pravo v državi članici določa, da se skupine obravnavajo kot celota in je ukrep za reševanje v zvezi z nadrejeno družbo potreben za reševanje takih podrejenih družb, ki so institucije, ali za reševanje skupine kot celote, se odbor lahko odloči za ukrep za reševanje v zvezi z nadrejeno družbo.

Za namene prvega pododstavka odboru pri ocenjevanju, ali so pogoji iz člena 18(1) v zvezi z eno ali več podrejenimi družbami, ki so institucije, izpolnjeni, ni treba upoštevati kapitala znotraj skupine ali prenosov izgube med subjekti, vključno s pooblastili za odpis ali konverzijo.

Člen 17

Prednostni vrstni red terjatev

1.   Pri uporabi instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov za subjekt iz člena 2 te uredbe in brez poseganja v obveznosti, ki so izključene iz instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov na podlagi člena 27(3) te uredbe, odbor, Komisija ali po potrebi nacionalni organi za reševanje odločajo o izvajanju pooblastil za odpis in konverzijo, vključno z morebitno uporabo člena 27(5) te uredbe, nacionalni organi za reševanje pa ta pooblastila izvajajo v skladu s členoma 47 in 48 Direktive 2014/59/EU in po obratnem prednostnem vrstnem redu terjatev, kot določa njihovo nacionalno pravo, vključno z določbami, ki prenašajo člen 108 navedene direktive.

2.   Sodelujoče države članice Komisijo in odboru obvestijo o razvrstitvi terjatev zoper subjekte iz člena 2 v nacionalnih insolvenčnih postopkih 1. julij vsakega leta ali nemudoma, ko pride do spremembe razvrstitve.

Kadar se uporabi instrument za reševanje s sredstvi upnikov, se pod pogoji iz člena 79 uporabi zadevni sistem jamstva za vloge.

Člen 18

Postopki reševanja

1.   Odbor sprejme shemo za reševanje v skladu z odstavkom 6 v zvezi s subjekti in skupinami iz člena 7(2) ter subjekti in skupinami iz člena 7(4)(b) in (5), kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo teh odstavkov, samo kadar na izvršni seji po prejemu sporočila v skladu s četrtim pododstavkom ali na lastno pobudo oceni, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

Oceno pogojev iz točke (a) prvega pododstavka sprejme ECB po posvetovanju z odborom. Odbor lahko na izvršni seji to oceno sprejme šele po tem, ko je obvestil ECB o svoji nameri, in le, če ECB v treh dneh po prejemu te informacije ne sprejme te ocene. ECB odboru brez odlašanja predloži vse zadevne informacije, ki jih odbor zahteva za utemeljitev svoje ocene.

Kadar ECB oceni, da je v zvezi s subjektom ali skupino iz točke (a) prvega pododstavka izpolnjen pogoj iz prvega pododstavka, to oceno brez odlašanja sporoči Komisiji in odboru.

Odbor oceni pogoj iz točke (b) prvega pododstavka na izvršni seji ali, kadar je potrebno, to opravijo nacionalni organi za reševanje, v tesnem sodelovanju z ECB. ECB lahko odboru ali zadevnim nacionalnim organom za reševanje tudi sporoči, da je po njegovem pogoj iz navedene točke izpolnjen.

2.   Brez poseganja v primere, ko se je ECB odločila, da bo neposredno opravljala nadzorne naloge v zvezi s kreditnimi institucijami v skladu s členom 6(5)(b) Uredbe (EU) št. 1024/2013, v primeru prejetja sporočila v skladu z odstavkom 1 ali kadar namerava odbor na lastno pobudo sprejeti oceno na podlagi odstavka 1 v zvezi s subjektom ali skupino iz člena 7(3), odbor svojo oceno brez odlašanja sporoči ECB.

3.   Predhodno sprejetje ukrepa v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1024/2013, s členom 27(1) ali členom 28 ali 29 Direktive 2014/59/EU ali s členom 104 Direktive 2013/36/EU ni predpogoj za sprejetje ukrepa za reševanje.

4.   Za namene točke (a) odstavka 1 se šteje, da subjekt propada ali bo verjetno propadel, v eni ali več od naslednjih okoliščin:

V vseh primerih iz točk (i), (ii) in (iii) točke (d) prvega pododstavka so jamstveni ali enakovredni ukrepi omejeni na kapitalsko ustrezne subjekte, za njih pa je potrebna končna odobritev v skladu z okvirom Unije za državne pomoči. Ti ukrepi so previdnostni in začasni ter sorazmerni, da se odpravijo posledice resne motnje, in se ne uporabljajo za izravnavo izgub, ki jih je ustvaril ali jih bo v bližnji prihodnosti verjetno ustvaril subjekt.

Podporni ukrepi iz točke (d)(iii) prvega pododstavka so omejeni na vložke, ki so potrebni za odpravljanje kapitalskih primanjkljajev, ugotovljenih z nacionalnimi stresnimi testi in stresnimi testi po vsej Uniji ali v državah, ki sodelujejo v EMN, pregledi kakovosti sredstev ali enakovrednimi postopki, ki jih izvajajo ECB, EBA ali nacionalni organi, in jih po potrebi potrdi pristojni organ.

Če Komisija predloži zakonodajni predlog v skladu s členom 32(4) Direktive 2014/59/EU, po potrebi predloži tudi zakonodajni predlog, ki enako spreminja to uredbo.

5.   Za namene točke (c) odstavka 1 tega člena se šteje, da je ukrep za reševanje v javnem interesu, če je potreben za uresničitev enega ali več ciljev reševanja iz člena 14 in je sorazmeren z njimi ter če s prenehanjem subjekta v skladu z običajnim insolvenčnim postopkom teh ciljev reševanja ne bi bilo mogoče doseči v enaki meri.

6.   Če so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, odbor sprejme shemo za reševanje. S shemo za reševanje se:

7.   Odbor shemo za reševanje takoj po njenem sprejetju pošlje Komisiji.

Komisija v 24 urah po tem, ko ji odbor pošlje shemo za reševanje, to shemo podpre ali ji nasprotuje glede diskrecijskih vidikov sheme za reševanje v primerih, ki niso zajeti v tretjem pododstavku tega odstavka.

Komisija lahko v 12 urah po tem, ko ji odbor pošlje shemo za reševanje, Svetu priporoči:

Za namene tretjega pododstavka Svet odloča z navadno večino.

Shema za reševanje lahko začne veljati le, če ji Svet ali Komisija v 24 urah po tem, ko jo odbor poslal, ne nasprotuje.

Svet ali Komisija, glede na okoliščine, predloži razloge za svoje nasprotovanje.

Kadar Svet v 24 urah po tem, ko je odbor shemo za reševanje poslal, odobri predlog Komisije za spremembo sheme za reševanje iz razlogov, navedenih v točki (b) tretjega pododstavka, ali Komisija v skladu z drugim pododstavkom shemi nasprotuje, odbor v osmih urah spremeni shemo za reševanje na podlagi izraženih razlogov.

Kadar shema za reševanje, ki jo je sprejel odbor, predvideva izključitev določenih obveznosti v izjemnih okoliščinah iz člena 27(5) in kadar takšna izključitev zahteva prispevek sklada ali alternativni vir financiranja, lahko Komisija, da bi zaščitila celovitost notranjega trga, prepove predlagano izključitev ali zanjo zahteva spremembe, pri tem pa navede ustrezne razloge, ki temeljijo na kršitvi zahtev iz člena 27 in delegiranega akta, ki ga je Komisija sprejela na podlagi člena 44(11) Direktive 2014/59/EU.

8.   Kadar Svet nasprotuje začetku postopka reševanja institucije iz razloga, da merilo javnega interesa iz odstavka 1(c) ni izpolnjeno, zadevni subjekt preneha na način, ki je v skladu z veljavnim nacionalnim pravom.

9.   Odbor zagotovi, da se sprejmejo potrebni ukrepi za reševanje, da lahko zadevni nacionalni organi za reševanje izvajajo shemo za reševanje. Shema za reševanje se naslovi na zadevne nacionalne organe za reševanje ter daje navodila tem organom, ki sprejmejo vse potrebne ukrepe za njeno izvedbo v skladu s členom 29, tako da izvajajo pooblastila za reševanje. Kadar je prisotna državna pomoč ali pomoč iz sklada, odbor ravna v skladu z odločitvijo o tej pomoči, ki jo je sprejela Komisija.

10.   Komisija je pooblaščena, da od odbora pridobi vse informacije, ki se ji zdijo relevantne za opravljanje svojih nalog iz te uredbe. Odbor ja pooblaščen, da od katere koli osebe v skladu s poglavjem 5 tega naslova pridobi vse informacije, ki jih potrebuje, da pripravi ukrep za reševanje in sprejme odločitev glede tega ukrepa, vključno s posodobitvami in dopolnitvami informacij, navedenih v načrtih za reševanje.

Člen 19

Državna pomoč in pomoč iz sklada

1.   Kadar ukrep za reševanje vključuje odobritev državne pomoči v skladu s členom 107(1) PDEU ali pomoči iz sklada v skladu z odstavkom 3 tega člena, shema za reševanje na podlagi člena 18(6) te uredbe ni sprejeta, dokler Komisija ne sprejme pozitivne ali pogojne odločitve glede skladnosti uporabe takšne pomoči z notranjim trgom.

Institucije Unije pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s členom 18 te uredbe, delujejo skladno z načeli iz člena 3(3) Direktive 2014/59/EU ter v zvezi s tem javno in na primeren način objavijo vse zadevne informacije o svoji notranji organizaciji.

2.   Če odbor po prejemu sporočila v skladu z členom 18(1) te uredbe ali na lastno pobudo meni, da bi lahko ukrepi za reševanje predstavljali državno pomoč v skladu s členom 107(1) PDEU, pozove sodelujočo državo članico ali zadevne države članice, naj nemudoma obvestijo Komisijo o predvidenih ukrepih v skladu s členom 108(3) PDEU. Odbor obvesti Komisijo o vseh primerih, v katerih eno ali več držav članic pozove k priglasitvi iz člena 108(3) PDEU.

3.   V kolikor ukrep za reševanje, ki ga predlaga odbor, vključuje uporabo sklada, odbor obvesti Komisijo o predlagani uporabi sklada. Obvestilo odbora vključuje vse informacije, ki jih Komisija potrebuje, da v skladu s tem odstavkom pripravi svoje ocene.

Z obvestilom iz tega odstavka se pri Komisiji sproži predhodna preiskava, med katero lahko Komisija od odbora zahteva dodatne informacije. Komisija oceni, ali bi uporaba sklada zaradi dajanja prednosti upravičencu ali kateri koli drugi družbi izkrivljala konkurenco ali bi jo utegnila izkrivljati, tako da – kolikor bi vplivala na trgovino med državami članicami – več ne bi bila skladna z notranjim trgom. Komisija za uporabo sklada uporabi merila, vzpostavljena za uporabo pravil o državni pomoči, kot so določena v členu 107 PDEU. Odbor predloži Komisiji informacije, za katere Komisija meni, da so potrebne za izvedbo te ocene.

Če Komisija resno dvomi v skladnost predlagane uporabe sklada z notranjim trgom ali če odbor na zahtevo Komisije ne predloži potrebnih informacij v skladu z drugim pododstavkom, Komisija sproži temeljito preiskavo in ustrezno obvesti odbor. Komisija svojo odločitev o sprožitvi temeljite preiskave objavi v Uradnem listu Evropske unije. Odbor, katera koli država članica ali katera koli oseba, družba ali združenje, na katerega interese lahko vpliva uporaba sklada, lahko Komisiji predloži pripombe v roku, ki se lahko določi v obvestilu. Odbor lahko predloži opažanja o pripombah, ki so jih predložile države članice in zainteresirane tretje strani v roku, ki ga lahko določi Komisija. Komisija na koncu obdobja preiskave oceni, ali bi bila uporaba sklada skladna z notranjim trgom.

Komisija pri ocenjevanju in vodenju preiskav v skladu s tem odstavkom upošteva vse zadevne uredbe, sprejete na podlagi člena 109 PDEU, ter vsa zadevna sporočila, navodila in ukrepe, ki jih je Komisija sprejela pri izvajanju pravil Pogodb glede državne pomoči, kot so v veljavi, ko je treba pripraviti oceno. Ti ukrepi se uporabijo, kot da so sklicevanja na državo članico, odgovorno za priglasitev pomoči, sklicevanja na odbor, in z vsemi drugimi potrebnimi spremembami.

Komisija sprejme odločitev o skladnosti uporabe sklada z notranjim trgom in jo naslovi na odbor in na nacionalne organe za reševanje zadevne države članice ali zadevnih držav članic. Ta odločitev je lahko odvisna od pogojev ali zavez upravičenca.

Odločitev lahko odboru, nacionalnim organom za reševanje v zadevni sodelujoči državi članici oziroma državah članicah ali upravičencu naloži obveznost, da zagotovijo spremljanje skladnosti. To lahko vključuje zahteve za imenovanje skrbnika ali druge neodvisne osebe za pomoč pri spremljanju. Skrbnik ali druga neodvisna oseba lahko opravlja funkcije, ki so opredeljene v odločitvi Komisije.

Vsaka odločitev na podlagi tega odstavka se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Komisija lahko sprejme negativno odločitev, naslovljeno na odbor, če odloči, da bi bila predlagana uporaba sklada neskladna z notranjim trgom in je ne bi bilo mogoče izvesti v obliki, kot jo predlaga odbor. Ko odbor prejme takšno odločitev, znova preuči svojo shemo za reševanje in pripravi revidirano shemo za reševanje.

4.   Kadar Komisija resno dvomi, da se njena odločitev iz odstavka 3 upošteva, opravi potrebne preiskave. Komisija lahko v ta namen izvaja pooblastila, ki so ji na voljo v okviru uredb in drugih ukrepov iz četrtega pododstavka odstavka 3, ter se po njih ravna.

5.   Če Komisija na osnovi preiskav, ki jih je opravila, in po tem, ko je zadevne strani obvestila, naj predložijo svoje pripombe, meni, da se odločitev iz odstavka 3 ne upošteva, izda odločitev, namenjeno nacionalnemu organu za reševanje v zadevni sodelujoči državi članici, s katero zahteva, naj ta organ izterja neustrezno uporabljene zneske v roku, ki ga določi Komisija. Pomoč iz sklada, ki se izterja v skladu z odločitvijo o izterjavi, vključuje obresti po ustrezni obrestni meri, ki jo določi Komisija, in se plača odboru.

Odbor vse zneske, prejete na podlagi prvega pododstavka, vplača v sklad in jih upošteva, ko določa prispevke v skladu s členoma 70 in 71.

Pri postopku izterjave iz prvega pododstavka se za upravičence spoštujeta pravica do dobrega upravljanja in pravica dostopa do dokumentov, kot sta določeni v členih 41 in 42 Listine.

6.   Odbor brez poseganja v obveznosti poročanja, ki jih lahko Komisija naloži s svojo odločitvijo iz odstavka 3 tega člena, Komisiji predloži letna poročila, v katerih oceni skladnost uporabe sklada z odločitvijo iz navedenega odstavka in za katerih pripravo uporabi svoja pooblastila iz člena 34.

7.   Vsaka država članica, oseba, družba ali združenje, na katerih interese bi uporaba sklada lahko vplivala, zlasti subjekti iz člena 2, imajo pravico Komisijo obvestiti o domnevni neustrezni uporabi sklada, ki ni skladna z odločitvijo iz odstavka 3 tega člena.

8.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 93 v zvezi s podrobnimi postopkovnimi pravili glede:

9.   Kadar Komisija na priporočilo odbora ali na lastno pobudo meni, da uporaba instrumentov in ukrepov za reševanje ne ustreza merilom, na podlagi katerih je bila sprejeta njena prvotna odločitev iz odstavka 3, lahko to odločitev pregleda in sprejme ustrezne spremembe.

10.   Svet lahko z odstopanjem od odstavka 3 na zahtevo države članice soglasno odloči, da uporaba sklada šteje za skladno z notranjim trgom, če takšno odločitev utemeljujejo izredne razmere. Vendar če Svet v sedmih dneh po vložitvi navedene zahteve ne izrazi svojega stališča, o zadevi odloči Komisija.

11.   Sodelujoče države članice zagotovijo, da imajo njihovi nacionalni organi za reševanje potrebna pooblastila za zagotovitev skladnosti z vsemi pogoji, določenimi v odločitvi Komisije iz odstavka 3, ter za izterjatev neustrezno uporabljenih zneskov na podlagi odločitve Komisije iz odstavka 5.

Člen 20

Vrednotenje za namene reševanja

1.   Preden se odbor odloči za ukrep za reševanje ali za izvajanje pooblastila za odpis ali konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov, zagotovi, da oseba, neodvisna od vseh javnih organov, vključno z odborom in nacionalnim organom za reševanje, in od subjekta iz člena 2, opravi pošteno, preudarno in realno vrednotenje sredstev in obveznosti zadevnega subjekta.

2.   Ob upoštevanju odstavka 15 se vrednotenje šteje za dokončno, kadar so izpolnjene vse zahteve iz odstavkov 1 ter 4 do 9.

3.   Kadar ni mogoče opraviti neodvisnega vrednotenja v skladu z odstavkom 1, lahko odbor izvede začasno vrednotenje sredstev in obveznosti subjekta iz člena 2 v skladu z odstavkom 10 tega člena.

4.   Cilj vrednotenja je oceniti vrednost sredstev in obveznosti subjekta iz člena 2, ki izpolnjuje pogoje za reševanje iz členov 16 in 18.

5.   Namen vrednotenja je:

6.   Kadar je potrebno, vrednotenje brez poseganja v okvir Unije za državne pomoči temelji na preudarnih predpostavkah, tudi glede stopnje neplačil in resnosti izgub. Vrednotenje od trenutka, ko se sprejme ukrep za reševanje ali uporabi pooblastilo za odpis ali konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov, ne predvideva nobene morebitne prihodnje zagotovitve izredne javne finančne podpore, nobene nujne likvidnostne pomoči centralne banke oziroma nobene likvidnostne pomoči centralne banke, dodeljene na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere, instituciji ali subjektu iz člena 2. Pri vrednotenju se tudi upošteva, da v primeru uporabe katerega koli instrumenta za reševanje:

7.   Vrednotenje se dopolni z naslednjimi informacijami iz računovodskih obračunov in evidenc subjekta iz člena 2:

8.   Da se prispeva k odločitvam iz odstavka 5(e) in (f) tega člena, se lahko informacije iz odstavka 7(b) tega člena, kadar je potrebno, dopolnijo z analizo in oceno vrednosti sredstev in obveznosti subjekta iz člena 2 na podlagi tržne vrednosti.

9.   Vrednotenje prikazuje nadaljnjo delitev upnikov na razrede glede na prednostno razvrstitev terjatev iz člena 17 in oceno obravnave, ki bi je bil po pričakovanjih deležen posamezen razred delničarjev in upnikov, če bi do prenehanja subjekta iz člena 2 prišlo v skladu z običajnim insolvenčnim postopkom. Ta ocena ne vpliva na uporabo načela iz člena 15(1)(g), da noben upnik ne utrpi večjih izgub.

10.   Kadar so okoliščine primera tako nujne, da ni mogoče izpolniti zahtev iz odstavkov 7 in 9 ali se uporabi odstavek 3, se izvede začasno vrednotenje. Pri začasnem vrednotenju se upoštevajo zahteve iz odstavka 4 ter, kolikor je to glede na okoliščine razumno izvedljivo, zahteve iz odstavkov 1, 7 in 9.

Začasno vrednotenje iz prvega pododstavka vključuje blažilnik za dodatne izgube z ustrezno utemeljitvijo.

11.   Vrednotenje, ki ne izpolnjuje vseh zahtev iz odstavkov 1 ter 4 do 9, velja za začasno, dokler neodvisna oseba iz odstavka 1 ne izvede vrednotenja, ki je v celoti skladno z vsemi zahtevami iz navedenih odstavkov. To naknadno dokončno vrednotenje se opravi takoj, ko je to mogoče. Izvede se lahko ločeno od vrednotenja iz odstavkov 16, 17 in 18 ali hkrati z njim, izvede pa ga ista neodvisna oseba, pri čemer gre za različni vrednotenji.

Namen naknadnega dokončnega vrednotenja je:

12.   V primeru, da je ocena neto vrednosti sredstev subjekta iz člena 2 pri naknadnem dokončnem vrednotenju višja kot pri začasnem vrednotenju neto vrednosti sredstev navedenega subjekta, lahko odbor od nacionalnega organa za reševanje zahteva, da:

13.   Ne glede na odstavek 1 je začasno vrednotenje, opravljeno v skladu z odstavkoma 10 in 11, veljavna podlaga, na kateri se odbor odloči o ukrepih za reševanje, vključno z navodilom nacionalnim organom za reševanje, naj prevzamejo nadzor nad propadajočo institucijo, ali o izvajanju pooblastila za odpis ali konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov.

14.   Odbor vzpostavi in vzdržuje ureditve, s katerimi zagotovi, da ocena za uporabo instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov v skladu s členom 27 in vrednotenje iz odstavkov 1 do 15 tega člena temeljita na razumno čim bolj posodobljenih in popolnih informacijah o sredstvih in obveznostih institucije v postopku reševanja.

15.   Vrednotenje je sestavni del odločitve o uporabi instrumenta za reševanje ali izvajanju pooblastila za reševanje ali odločitve o pooblastilu za odpisu ali konverzijo kapitalskih instrumentov. Na vrednotenje sámo ločena pravica do pritožbe ni možna, temveč se pritožbo lahko poda le skupaj s pritožbo na odločitev odbora.

16.   Za namene ocenjevanja, ali bi bili delničarji in upniki deležni boljše obravnave, če bi bil za institucijo v postopku reševanja uveden običajen insolvenčni postopek, odbor zagotovi, da neodvisna oseba iz odstavka 1 izvede vrednotenje kar se da hitro po izvedenem ukrepu ali ukrepih za reševanje. To vrednotenje je ločeno od vrednotenja, izvedenega v skladu z odstavki 1 do 15.

17.   Pri vrednotenju iz odstavka 16 se določi:

18.   Pri vrednotenju iz odstavka 16 se:

Člen 21

Odpis in konverzija kapitalskih instrumentov

1.   Odbor uporabi pooblastilo za odpis ali konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov v skladu s postopkom iz člena 18 v zvezi s subjekti in skupinami iz člena 7(2) ter subjekti in skupinami iz člena 7(4)(b) in (5), kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo teh odstavkov, samo kadar na izvršni seji po prejemu sporočila v skladu z drugim pododstavkom ali na lastno pobudo oceni, da je izpolnjen eden ali več od naslednjih pogojev:

ECB po posvetovanju z odborom opravi oceno pogojev iz točk (a), (c) in (d) prvega pododstavka. Tudi odbor lahko na svoji izvršni seji opravi to oceno.

2.   V zvezi z oceno, ali subjekt ali skupina posluje uspešno, lahko odbor na svoji izvršni seji opravi tako oceno šele po tem, ko je obvestil ECB o svoji nameri, in le, če ECB v treh koledarskih dneh po prejemu te informacije ne opravi take ocene. ECB brez odlašanja odboru predloži vse relevantne informacije, ki jih odbor zahteva za utemeljitev svoje ocene.

3.   Za namene odstavka 1 tega člena se šteje, da subjekt iz člena 2 ali skupina ne posluje več uspešno, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

4.   Za namene točke (a) odstavka 3 tega člena se šteje, da navedeni subjekt propada ali bo verjetno propadel, kadar nastopi vsaj ena od okoliščin iz člena 18(4).

5.   Za namene točke (a) odstavka 3 skupina propada ali bo verjetno propadla, kadar krši konsolidirane bonitetne zahteve ali obstajajo objektivni elementi, ki potrjujejo ugotovitev, da jih bo v bližnji prihodnosti kršila, in to na način, ki bi upravičil ukrep ECB ali pristojnega nacionalnega organa, med drugim zato, ker je skupina ustvarila izgube ali obstaja verjetnost, da bo ustvarila izgube, zaradi katerih bo pošel ves njen kapital ali njegov precejšen del.

6.   Zadevni kapitalski instrument, ki ga izda podrejena družba, se v skladu s členom 59(3)(c) Direktive 2014/59/EU ne odpiše v večjem obsegu ali konvertira pod slabšimi pogoji kot enako razvrščeni kapitalski instrumenti na ravni nadrejene družbe, ki so bili odpisani ali konvertirani.

7.   Če je izpolnjen eden ali več pogojev iz odstavka 1, odbor na podlagi postopka iz člena 18 določi, ali je treba pooblastila za odpis ali konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov izvajati posamezno ali v skladu s postopkom iz člena 18 v kombinaciji z ukrepom za reševanje.

8.   Kadar odbor skladno s postopkom, določenim v členu 18 te uredbe, ugotovi, da je izpolnjen eden ali več pogojev iz odstavka 1 tega člena, da pa niso izpolnjeni pogoji za reševanje v skladu s členom 18(1) te uredbe, brez odlašanja naroči nacionalnim organom za reševanje, naj izvajajo pooblastila za odpis ali konverzijo v skladu s členoma 59 in 60 Direktive 2014/59/EU.

Odbor zagotovi, da se, preden nacionalni organi za reševanje izvajajo pooblastilo za odpis ali konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov, opravi vrednotenje sredstev in obveznosti subjekta iz člena 2 ali skupine v skladu s členom 20(1) do (15). To vrednotenje je osnova za izračun odpisa, ki se izvede v zvezi z zadevnimi kapitalskimi instrumenti za kritje izgub, in ravni konverzije, ki se uporabi v zvezi z zadevnimi kapitalskimi instrumenti za dokapitalizacijo subjekta iz člena 2 ali skupine.

9.   Kadar je izpolnjen eden ali več pogojev iz odstavka 1 in so izpolnjeni tudi pogoji iz člena 18(1), se uporabi postopek iz člena 18(6), (7) in (8).

10.   Odbor zagotovi, da nacionalni organi za reševanje izvajajo pooblastila za odpis ali konverzijo brez odlašanja, v skladu s prednostnim razporedom terjatev na podlagi člena 17 in na način, ki privede do naslednjih rezultatov:

11.   Nacionalni organi za reševanje izvršujejo navodila odbora ter izvedejo odpis ali konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov v skladu s členom 29.

Člen 22

Splošna načela instrumentov za reševanje

1.   Kadar se odbor odloči, da za subjekt ali skupino iz člena 7(2) ali za subjekt ali skupino iz člena 7(4)(b) in (5) – če so izpolnjeni pogoji za uporabo navedenih odstavkov – uporabi instrument za reševanje, in bi ta ukrep za reševanje povzročil, da bi izgube krili upniki ali da bi se njihove terjatve konvertirale, odbor naroči nacionalnim organom za reševanje, naj pooblastila za odpis in konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov v skladu s členom 21 izvajajo neposredno pred uporabo instrumenta za reševanje ali skupaj z njegovo uporabo.

2.   Instrumenti za reševanje iz točke (b) člena 18(6) so:

3.   Ko odbor sprejema shemo za reševanje iz člena 18(6), upošteva naslednje dejavnike:

4.   Instrumenti za reševanje se uporabijo za doseganje ciljev reševanja iz člena 14 in v skladu z načeli reševanja iz člena 15. Uporabljajo se lahko posamezno ali v kateri koli kombinaciji, razen instrumenta izločitve sredstev, ki se lahko uporablja le skupaj z drugim instrumentom za reševanje.

5.   Kadar se instrument za reševanje iz točke (a) ali (b) odstavka 2 tega člena uporabi za prenos le dela sredstev, pravic ali obveznosti institucije v postopku reševanja, preostali del subjekta iz člena 2, iz katerega so se sredstva, pravice ali obveznosti prenesle, preneha po običajnem insolvenčnem postopku.

6.   Odbor lahko vse razumne stroške, ki so dejansko nastali v zvezi z uporabo instrumentov ali pooblastil za reševanje, izterja na enega ali več naslednjih načinov:

Vsi prihodki, ki jih nacionalni organi za reševanje prejmejo v zvezi z uporabo sklada, se povrnejo odboru.

Člen 23

Shema za reševanje

V shemi za reševanje, ki jo odbor sprejme na podlagi člena 18, se v skladu z vsako odločitvijo o državni pomoči ali pomoči iz sklada opredelijo podrobnosti instrumentov za reševanje – ki se uporabijo za institucijo v postopku reševanja –, ki se nanašajo vsaj na ukrepe iz člena 24(2), člena 25(2), člena 26(2) in člena 27(1), ki jih morajo v skladu z ustreznimi določbami Direktive 2014/59/EU, kakor je prenesena v nacionalno pravo, izvesti nacionalni organi za reševanje, ter določijo posebni zneski in nameni, za katere se uporablja sklad.

V shemi za reševanje se očrtajo ukrepi za reševanje, ki bi jih moral odbor sprejeti v zvezi z nadrejeno družbo v Uniji ali določenimi subjekti v skupini, ki imajo sedež v sodelujočih državah članicah, da se uresničijo cilji in načela reševanja iz členov 14 in 15.

Odbor, Svet in Komisija pri sprejemanju sheme za reševanje upoštevajo načrt reševanja iz člena 8 in mu sledijo, razen če odbor ob upoštevanju okoliščin primera oceni, da bodo cilji reševanja učinkoviteje doseženi z ukrepi, ki niso določeni v načrtu reševanja.

V okviru procesa reševanja lahko odbor spremeni in posodobi shemo za reševanje, kot je primerno glede na okoliščine primera. Za spremembe in posodobitve se uporablja postopek iz člena 18.

Poleg tega je v shemi za reševanje po potrebi določena možnost, da nacionalni organi za reševanje v skladu s členom 35 Direktive 2014/59/EU imenujejo posebnega upravitelja za institucijo v postopku reševanja. Odbor lahko določi, da se isti posebni upravitelj imenuje za vse subjekte, povezane s skupino, kadar je to potrebno za lažjo obnovo finančne stabilnosti teh subjektov.

Člen 24

Instrument prodaje poslovanja

1.   V shemi za reševanje instrument prodaje poslovanja pomeni, da se na kupca, ki ni premostitvena institucija, prenesejo:

2.   Glede instrumenta prodaje poslovanja je v shemi za reševanje določeno naslednje:

3.   Odbor uporablja instrument prodaje poslovanja brez izpolnjevanja zahtev glede trženja iz točke (e) odstavka 2, če ugotovi, da bi izpolnjevanje teh zahtev verjetno ogrozilo enega ali več ciljev reševanja, in zlasti kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

Člen 25

Instrument premostitvene institucije

1.   V shemi za reševanje instrument premostitvene institucije pomeni, da se na premostitveno institucijo prenesejo:

2.   Glede instrumenta premostitvene institucije so v shemi za reševanje določeni:

3.   Odbor zagotovi, da skupna vrednost obveznosti, ki jih nacionalni organ za reševanje prenese na premostitveno institucijo, ne presega skupne vrednosti pravic in sredstev, ki so bili preneseni iz institucije v postopku reševanja ali zagotovljeni iz drugih virov.

Člen 26

Instrument izločitve sredstev

1.   V shemi za reševanje je instrument izločitve sredstev prenos sredstev, pravic ali obveznosti institucije v postopku reševanja ali premostitvene institucije na enega ali več nosilcev upravljanja sredstev.

2.   Glede instrumenta izločitve sredstev so v shemi za reševanje opredeljeni:

Točka (b) prvega pododstavka ne preprečuje, da bi nadomestilo imelo nominalno ali negativno vrednost.

Člen 27

Instrument za reševanje s sredstvi upnikov

1.   Instrument za reševanje s sredstvi upnikov se lahko uporabi za katerega koli od naslednjih namenov:

V okviru sheme za reševanje se glede instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov opredelijo zlasti:

2.   Instrument za reševanje s sredstvi upnikov se lahko uporabi za namen iz točke (a) odstavka 1 le, če obstajajo razumne možnosti, da bo uporaba tega instrumenta v povezavi z drugimi ustreznimi ukrepi, vključno z ukrepi, izvedenimi v skladu z načrtom za reorganizacijo poslovanja, zahtevanega v odstavku 16, poleg doseganja ustreznih ciljev reševanja ponovno vzpostavila finančno stabilnost in dolgoročno uspešno poslovanje zadevnega subjekta.

Kadar pogoji iz prvega pododstavka niso izpolnjeni, se uporablja kateri koli od instrumentov za reševanje iz člena 22(2)(a), (b) in (c) ter instrument za reševanje s sredstvi upnikov iz točke (d) navedenega odstavka, kot je ustrezno.

3.   Odpis ali konverzija se za naslednje obveznosti, ne glede na to, ali jih ureja pravo držav članic ali tretjih držav, ne uporablja:

Točka (g)(i) prvega pododstavka se ne uporablja za variabilni del prejemkov za prevzemnike pomembnega tveganja, kot so opredeljeni v členu 92(2) Direktive 2013/36/EU.

4.   Področje uporabe instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov iz odstavka 3 tega člena ne preprečuje, kadar je to primerno, izvajanja pooblastil za reševanje s sredstvi upnikov za kateri koli del zavarovane obveznosti ali obveznosti, zajamčene z zavarovanjem s premoženjem, ki presega vrednost sredstev, jamstva, pravice do zaplembe ali premoženja, s katerimi je zavarovana, ali za kateri koli znesek vloge, ki presega raven kritja iz člena 6 Direktive 2014/49/EU.

Odbor zagotovi, da ostanejo vsa zavarovana sredstva v zvezi s skladom za kritje kritih obveznic, nespremenjena, ločena in zadostna.

Brez poseganja v pravila o veliki izpostavljenosti iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU ter za zagotovitev rešljivosti subjektov in skupin odbor nacionalnim organom za reševanje naroči, naj v skladu s členom 10(11)(b) te uredbe omejijo obseg, v katerem lahko druge institucije hranijo obveznosti, upravičene do instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov, razen obveznosti, ki se hranijo pri subjektih, ki so del iste skupine.

5.   V izjemnih okoliščinah, ko se uporabi instrument za reševanje s sredstvi upnikov, se lahko nekatere obveznosti izvzamejo ali delno izvzamejo iz uporabe pooblastil za odpis ali konverzijo, kadar:

Kadar je upravičena obveznost ali razred upravičenih obveznosti izvzet ali delno izvzet po tem odstavku, se lahko raven odpisa ali konverzije, ki se uporablja za druge upravičene obveznosti, poveča zaradi upoštevanja tovrstnega izvzetja, pod pogojem da se pri ravni odpisa in konverzije, ki se uporablja za druge upravičene obveznosti, spoštujejo načela, določena v točki (g) člena 15(1).

6.   Kadar upravičena obveznost ali razred upravičenih obveznosti, ki je v skladu z odstavkom 5 izvzet ali delno izvzet, in izgube, ki bi jih te obveznosti krile, niso bile v celoti prenesene na druge upnike, se lahko instituciji v postopku reševanja zagotovi prispevek iz sklada, da stori eno ali oboje od naslednjega:

7.   Sklad lahko zagotovi prispevek iz odstavka 6 le, kadar:

8.   Prispevek sklada iz odstavka 7 tega člena se lahko financira z:

9.   V izrednih razmerah se lahko poišče dodatno financiranje iz alternativnih virov financiranja, potem ko:

10.   Kadar so izpolnjeni pogoji iz točk (a) in (b) odstavka 9, se lahko kot alternativa ali dopolnilo zagotovi prispevek iz virov, ki so bili zbrani s predhodnimi prispevki v skladu s členom 70 in še niso bili uporabljeni.

11.   Za namene te uredbe se člen 44(8) Direktive 2014/59/EU ne uporablja.

12.   Pri sprejemanju odločitve iz odstavka 5 se ustrezno upoštevajo:

13.   Odbor na podlagi vrednotenja, ki je skladno z zahtevami iz člena 20(1) do (15), oceni seštevek:

Pri oceni iz prvega pododstavka se določi znesek, v višini katerega je treba odpisati ali konvertirati upravičene obveznosti, da se ponovno vzpostavi količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije v postopku reševanja ali po potrebi določi količnik premostitvene institucije – pri čemer se upoštevajo vsi kapitalski prispevki iz sklada na podlagi točke (d) člena 76(1) – ter da se ohrani zadostno tržno zaupanje v institucijo v postopku reševanja ali premostitveno institucijo in ji omogoča, da vsaj še eno leto še naprej izpolnjuje pogoje za dovoljenje in še naprej opravlja dejavnosti, za katere ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU ali Direktivo 2014/65/EU.

Kadar namerava odbor uporabiti instrument izločitve sredstev iz člena 26, se pri znesku, v višini katerega je treba zmanjšati upravičene obveznosti, ustrezno upošteva preudarna ocena kapitalskih potreb nosilca upravljanja sredstev.

14.   Izvzetje na podlagi odstavka 5 se lahko uporabi zaradi popolnega izvzetja obveznosti iz odpisa ali zaradi omejitve obsega odpisa, uporabljenega v zvezi s to obveznostjo.

15.   Pri pooblastilih za odpis in konverzijo se upoštevajo zahteve o prednostni razvrstitvi terjatev iz člena 17 te uredbe.

16.   Nacionalni organ za reševanje odboru takoj predloži načrt za reorganizacijo poslovanja, prejet v skladu s členom 52(1), (2) in (3) Direktive 2014/59/EU od upravljalnega organa ali osebe ali oseb, imenovanih v skladu s členom 72(1) navedene direktive.

Zadevni nacionalni organ za reševanje v roku dveh tednov od dneva predložitve načrta za reorganizacijo poslovanja zagotovi odboru svojo oceno načrta. Odbor v roku enega meseca od dneva predložitve načrta za reorganizacijo poslovanja oceni verjetnost, da se bo zaradi izvedbe načrta obnovilo dolgoročno uspešno poslovanje subjekta iz člena 2. Ocena se pripravi v dogovoru s pristojnim nacionalnim organom ali z ECB, kadar je ustrezno.

Kadar odbor meni, da bo načrt dosegel zastavljeni cilj, v skladu s členom 52(7) Direktive 2014/59/EU dovoli nacionalnemu organu za reševanje, da načrt odobri. Kadar odbor meni, da načrt ne bo dosegel zastavljenega cilja, naroči nacionalnemu organu za reševanje, naj o njegovih pomislekih obvesti upravljalni organ ali osebo ali osebe, imenovane v skladu s členom 72(1) navedene direktive, in od njih zahteva spremembo načrta, tako da bodo ti pomisleki v skladu s členom 52(8) navedene direktive upoštevani. V obeh primerih se to stori v dogovoru s pristojnim nacionalnim organom ali z ECB, kadar je ustrezno.

Upravljalni organ ali oseba ali osebe, imenovane v skladu s členom 72(1) Direktive 2014/59/EU, v dveh tednih od dneva prejema takšnega obvestila nacionalnemu organu za reševanje v odobritev predložijo spremenjen načrt. Nacionalni organ za reševanje odboru predloži spremenjeni načrt in svojo oceno tega načrta. Odbor spremenjeni načrt oceni in nacionalnemu organu za reševanje naroči, naj v roku enega tedna obvesti upravljalni organ ali osebo ali osebe, imenovane v skladu s členom 72(1) Direktive 2014/59/EU, da so s spremenjenim načrtom po njegovem res obravnavani sporočeni pomisleki ali da so potrebne nadaljnje spremembe.

Odbor načrt za reorganizacijo poslovanja skupine sporoči EBA.

Člen 28

Spremljanje s strani odbora

1.   Odbor natančno spremlja, kako nacionalni organi za reševanje izvajajo shemo za reševanje. V ta namen nacionalni organi za reševanje:

Nacionalni organi za reševanje odboru predložijo končno poročilo o izvajanju sheme za reševanje.

2.   Na podlagi predloženih informacij lahko odbor da navodila nacionalnim organom za reševanje v zvezi s katerim koli od vidikov izvajanja sheme za reševanje, zlasti z elementi iz člena 23, in izvajanjem pooblastil za reševanje.

3.   Kadar je to potrebno za doseganje ciljev reševanja, se lahko shema za reševanje spremeni. Uporabi se postopek iz člena 18.

Člen 29

Izvajanje odločitev iz te uredbe

1.   Nacionalni organi za reševanje sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvajanje odločitev iz te uredbe, zlasti z izvajanjem nadzora nad subjekti in skupinami iz člena 7(2) ter subjekti in skupinami iz člena 7(4)(b) in (5), kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo teh odstavkov, sprejetjem potrebnih ukrepov v skladu s členom 35 ali 72 Direktive 2014/59/EU ter zagotovitvijo, da se upoštevajo zaščitni ukrepi iz navedene direktive. Nacionalni organi za reševanje izvršijo vse odločitve, ki jih nanje naslovi odbor.

Za te namene, ob upoštevanju te uredbe, izvajajo svoja pooblastila v skladu z nacionalnim pravom za prenos Direktive 2014/59/EU in delujejo v skladu s pogoji, določenimi v nacionalnem pravu. Nacionalni organi za reševanje odbor v celoti obveščajo o izvajanju teh pooblastil. Vsak ukrep, ki ga sprejmejo, je v skladu z odločitvami odbora na podlagi te uredbe.

Pri izvajanju teh odločitev nacionalni organi za reševanje zagotovijo, da se upoštevajo ustrezni zaščitni ukrepi, določeni v Direktivi 2014/59/EU.

2.   Kadar nacionalni organ za reševanje ne uporabi odločitve odbora na podlagi te uredbe ali ne ravna v skladu z njo ali jo uporabi tako, da ogrozi katerega od ciljev reševanja iz člena 14 ali učinkovito izvajanje sheme za reševanje, lahko odbor instituciji v postopku reševanja naroči, da:

Odbor odločitev iz točke (c) prvega pododstavka sprejme le, če ukrep pomembno zmanjša grožnjo za zadevni cilj reševanja ali za učinkovito izvajanje sheme za reševanje.

Preden se odbor odloči naložiti ukrep, o nameravanem ukrepu obvesti ustrezni nacionalni organ za reševanje in Komisijo. To obvestilo vsebuje podrobnosti o predvidenih ukrepih, razloge zanje in natančne podatke, kdaj naj bi začeli učinkovati.

Obvestilo se pošlje najpozneje 24 ur, preden začnejo ukrepi učinkovati. V izrednih razmerah, ko obvestila ni mogoče poslati vsaj 24 ur vnaprej, lahko odbor o ukrepih obvesti v manj kot 24 urah, preden začnejo učinkovati.

3.   Institucija v postopku reševanja upošteva vse odločitve, sprejete v skladu z odstavkom 2. Te odločitve prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami, ki so jih o isti zadevi sprejeli nacionalni organi za reševanje.

4.   Nacionalni organi za reševanje pri ukrepanju v zvezi z zadevami, na katere se nanaša odločitev v skladu z odstavkom 2, to odločitev upoštevajo.

5.   Odbor na svojem uradnem spletnem mestu objavi kopijo sheme za reševanje ali obvestilo, v katerem so povzeti učinki ukrepa za reševanje, predvsem učinki na neprofesionalne stranke. Nacionalni organi za reševanje upoštevajo veljavne postopkovne obveznosti, določene v členu 83 Direktive 2014/59/EU.

POGLAVJE 4

Sodelovanje

Člen 30

Obveznost sodelovanja in izmenjave informacij v okviru EMR

1.   Odbor Komisijo obvesti o vseh ukrepih, ki jih sprejme za pripravo na reševanje. Za člane Sveta in Komisije ter za njune uslužbence v zvezi z vsemi informacijami, ki jih prejmejo od odbora, veljajo zahteve varovanja poslovne skrivnosti iz člena 88.

2.   Odbor, Svet, Komisija, ECB ter nacionalni organi za reševanje in pristojni nacionalni organi pri izvrševanju svojih odgovornosti iz te uredbe tesno sodelujejo, zlasti pri načrtovanju reševanja, zgodnjem posredovanju in fazah reševanja v skladu s členi 8 do 29. Drug drugemu zagotavljajo vse informacije, potrebne za opravljanje njihovih nalog.

3.   ECB ali pristojni nacionalni organi odboru in nacionalnim organom za reševanje posredujejo odobrene sporazume o finančni podpori v skupini z vsemi spremembami.

4.   Za namene te uredbe lahko ECB predsednika odbora povabi k sodelovanju kot opazovalca v nadzornem svetu ECB, ustanovljenem v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1024/2013. Kadar je ustrezno, lahko odbor v ta namen imenuje drugega predstavnika, ki bo nadomeščal predsednika.

5.   Za namene te uredbe odbor imenuje predstavnika, ki sodeluje v odboru EBA za reševanje, ustanovljenem v skladu s členom 127 Direktive 2014/59/EU.

6.   Odbor si prizadeva za tesno sodelovanje z vsemi instrumenti za javnofinančno pomoč, vključno z evropskim instrumentom za finančno stabilnost (EFSF) in evropskim mehanizmom za stabilnost (ESM), zlasti v izrednih razmerah iz člena 27(9) in kadar tovrstni mehanizem odobri ali bo verjetno odobril neposredno ali posredno finančno pomoč subjektom s sedežem v sodelujoči državi članici.

7.   Kadar je potrebno, odbor z ECB in nacionalnimi organi za reševanje in pristojnimi nacionalnimi organi sklene memorandum o soglasju, v katerem je na splošno opisano njihovo sodelovanje pri opravljanju njihovih nalog po pravu Unije v skladu z odstavkoma 2 in 4. Memorandum se redno pregleduje, objavi pa se ob upoštevanju zahtev varovanja poslovne skrivnosti.

Člen 31

Sodelovanje v okviru EMR

1.   Odbor svoje naloge opravlja v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi za reševanje. Odbor v sodelovanju z nacionalnimi organi za reševanje odobri in objavi okvir za praktično ureditev izvajanja tega člena.

Odbor za zagotovitev dejanske in dosledne uporabe tega člena:

Odbor lahko za oceno načrtov reševanja nacionalne organe za reševanje zaprosi, naj mu predložijo vse potrebne informacije, kakor so jih pridobili v skladu s členom 11 in členom 13(1) Direktive 2014/59/EU, brez poseganja v poglavje 5 tega naslova.

2.   Člen 13(4) do (10) in členi 88 do 92 Direktive 2014/59/EU se ne uporabljajo za odnose med nacionalnimi organi za reševanje. Skupna odločitev in odločitve, sprejete, kadar ni skupne odločitve, kot je navedeno v členu 45(9) do (13) Direktive 2014/59/EU, se ne uporabljajo. Namesto tega se uporabljajo ustrezne določbe te uredbe.

Člen 32

Posvetovanje in sodelovanje z nesodelujočimi državami članicami in tretjimi državami

1.   Kadar skupina vključuje subjekte s sedežem v sodelujočih državah članicah in v nesodelujočih državah članicah ali tretjih državah, brez poseganja v odobritev Sveta aliKomisije, ki se zahteva v skladu s to uredbo, odbor zastopa nacionalne organe za reševanje iz sodelujočih držav članic pri posvetovanju in sodelovanju z nesodelujočimi državami članicami ali tretjimi državami v skladu s členi 7, 8, 12, 13, 18, 55 ter 88 do 92 Direktive 2014/59/EU.

Kadar skupina zajema subjekte s sedežem v sodelujočih državah članicah ter podrejene družbe s sedežem v nesodelujočih državah članicah ali pomembne podružnice, ki se nahajajo v nesodelujočih državah članicah, odbor pristojnim organom in/ali organom za reševanje v nesodelujoči državi članici sporoči vse načrte, odločitve ali ukrepe iz členov 8, 10, 11, 12 in 13, ki zadevajo skupino, kot je ustrezno.

2.   Odbor, ECB ter organi za reševanje in pristojni organi nesodelujočih držav članic sklenejo memorandume o soglasju, v katerih je na splošno opisano, kako bodo sodelovali pri opravljanju svojih nalog na podlagi Direktive 2014/59/EU.

Brez poseganja v prvi pododstavek odbor sklene sporazum o soglasju z organom za reševanje vsake nesodelujoče države članice, v kateri ima sedež vsaj ena globalna sistemsko pomembna institucija, ki je kot taka opredeljena v skladu s členom 131 Direktive 2013/36/EU.

3.   Vsak memorandum se redno pregleduje, objavi pa se ob upoštevanju zahtev varovanja poslovne skrivnosti.

4.   Odbor v imenu nacionalnih organov za reševanje sodelujočih držav članic sklepa nezavezujoče dogovore o sodelovanju, skladne z okvirnimi dogovori o sodelovanju EBA iz člena 97(2) Direktive 2014/59/EU. Odbor o vseh tovrstnih dogovorih o sodelovanju dogovorih obvesti EBA.

Člen 33

Priznavanje in izvrševanje postopkov tretjih držav za reševanje

1.   Ta člen se uporablja za postopke tretjih držav za reševanje, razen če in dokler ne začne veljati mednarodni sporazum s posamezno tretjo državo iz člena 93(1) Direktive 2014/59/EU. Uporablja se tudi po začetku veljavnosti mednarodnega sporazuma s posamezno tretjo državo iz člena 93(1) navedene direktive, v kolikor ta sporazum ne ureja priznavanja in izvrševanja postopkov tretjih držav za reševanje.

2.   Odbor oceni in izda priporočilo o priznavanju in izvrševanju postopkov za reševanje, ki jih organi tretjih držav za reševanje izvajajo v zvezi z institucijo ali nadrejeno družbo iz tretje države, ki ima:

Odbor izvede svojo oceno po posvetovanju z nacionalnimi organi za reševanje in, kadar se v skladu s členom 89 Direktive 2014/59/EU ustanovi evropski kolegij za reševanje, z organi nesodelujočih držav članic za reševanje.

Pri odločitvi je treba ustrezno upoštevati interese vsake posamezne sodelujoče države članice, v kateri institucija ali nadrejena družba iz tretje države deluje, ter zlasti morebitni vpliv priznavanja in izvrševanja postopka tretje države za reševanje na druge dele skupine in na finančno stabilnost v teh državah članicah.

3.   Odbor priporoči, da se postopek za priznavanje ali izvrševanje iz odstavka 1 ne prizna, če meni, da:

4.   Nacionalni organi izvajajo priporočilo odbora in zaprosijo za priznavanje ali izvrševanje postopkov za reševanje na svojem ozemlju ali pa odboru v utemeljeni izjavi pojasnijo, zakaj njegovega priporočila ne morejo izvajati.

5.   Nacionalni organi za reševanje pri izvajanju pooblastil za reševanje v zvezi s subjekti iz tretjih držav po potrebi izvajajo podeljena pooblastila na podlagi določb iz člena 94(4) Direktive 2014/59/EU.

POGLAVJE 5

Preiskovalna pooblastila

Člen 34

Zahteve po predložitvi informacij

1.   Za namen opravljanja svojih nalog na podlagi te uredbe lahko odbor neposredno ali prek nacionalnih organov za reševanje, potem ko jih je ob uporabi vseh informacij, ki so na voljo ECB ali pristojnim nacionalnim organom, obvestil, od naslednjih pravnih ali fizičnih oseb zahteva, naj zagotovijo vse informacije, potrebne za opravljanje nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo:

2.   Subjekti in osebe iz odstavka 1 zagotovijo zahtevane informacije v skladu z navedenim odstavkom. Zahteve varovanja poslovne skrivnosti teh subjektov in oseb ne izvzamejo iz dolžnosti, da posredujejo te informacije. Posredovanje zahtevanih informacij se ne šteje za kršitev zahtev varovanja poslovne skrivnosti.

3.   Kadar odbor informacije pridobi neposredno od navedenih subjektov in oseb, jih da na voljo ustreznim nacionalnim organom za reševanje.

4.   Odbor lahko, in sicer tudi redno, pridobiva vse informacije, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog v skladu s to uredbo, zlasti o kapitalu, likvidnosti, sredstvih in obveznostih, ki se nanašajo na vsako institucijo, za katero veljajo njegova pooblastila za reševanje.

5.   Odbor, ECB, pristojni nacionalni organi in nacionalni organi za reševanje lahko pripravijo memorandume o soglasju s postopkom za izmenjavo informacij. Izmenjava informacij med odborom, ECB, pristojnimi nacionalnimi organi in nacionalnimi organi za reševanje se ne šteje za kršitev zahtev varovanja poslovne skrivnosti.

6.   Pristojni nacionalni organi, ECB, kadar je to ustrezno, in nacionalni organi za reševanje sodelujejo z odborom, da bi preverili, ali so nekatere ali vse zahtevane informacije že na voljo. Kadar so na voljo, jih pristojni nacionalni organi, ECB, kadar je to ustrezno, ali nacionalni organi za reševanje posredujejo odboru.

Člen 35

Splošne preiskave

1.   Odbor lahko za namene opravljanja svojih nalog iz te uredbe ter v skladu z drugimi pogoji, določenimi v ustreznem pravu Unije, prek nacionalnih organov za reševanje ali neposredno, potem ko jih je obvestil, opravi vse potrebne preiskave pravnih ali fizičnih oseb iz člena 34(1), ki imajo sedež ali so v sodelujoči državi članici.

Pri tem odbor lahko:

2.   Fizične ali pravne osebe iz člena 34(1) so predmet preiskav, ki se uvedejo na podlagi odločitve odbora.

Kadar oseba ovira preiskavo, nacionalni organi za reševanje sodelujoče države članice, v kateri so zadevni prostori, v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo potrebno pomoč, vključno s tem, da odboru omogočijo dostop do poslovnih prostorov fizičnih ali pravnih oseb iz člena 34(1), da se lahko uresničujejo te pravice.

Člen 36

Inšpekcijski pregledi na kraju samem

1.   Odbor lahko za namene opravljanja svojih nalog iz te uredbe ter v skladu z drugimi pogoji, določenimi v ustreznem pravu Unije, v skladu s členom 37 in na podlagi predhodnega obvestila zadevnim nacionalnim organom za reševanje in zadevnim pristojnim nacionalnim organom ter, kadar je ustrezno, v sodelovanju z njimi izvede vse inšpekcijske preglede na kraju samem v poslovnih prostorih fizičnih ali pravnih oseb iz člena 34(1). Odbor lahko inšpekcijski pregled na kraju samem opravi tudi brez predhodne najave tem pravnim osebam, kadar je to potrebno za pravilno izvedbo in učinkovitost pregleda.

2.   Uradniki odbora in druge osebe, ki jih odbor pooblasti za opravljanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore in na zemljišče pravnih oseb, ki so v preiskavi na podlagi odločitve odbora o pregledu v skladu s členom 35(2), ter imajo vsa pooblastila iz člena 35(1).

3.   Pravne osebe iz člena 34(1) so predmet pregledov na kraju samem, ki se izvedejo na podlagi odločitve odbora.

4.   Uradniki nacionalnih organov za reševanje iz držav članic, v katerih naj bi se izvedel pregled, in drugi spremljevalci, ki so jih ti organi pooblastili ali imenovali, pod nadzorom in ob usklajevanju odbora aktivno pomagajo uradnikom odbora in drugim osebam, ki jih pooblasti odbor. V ta namen imajo pooblastila iz odstavka 2. Uradniki nacionalnih organov za reševanje iz zadevnih sodelujočih držav članic in drugi spremljevalci, ki so jih ti organi pooblastili ali imenovali, imajo tudi pravico sodelovati pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem.

5.   Kadar uradniki in drugi spremljevalci, ki jih za to pooblasti ali imenuje odbor, ugotovijo, da oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, odrejenemu na podlagi odstavka 1, jim nacionalni organi za reševanje iz zadevnih sodelujočih držav članic zagotovijo potrebno pomoč v skladu z nacionalnim pravom. V kolikor je to potrebno za pregled, pomoč vključuje zapečatenje poslovnih prostorov in poslovnih knjig ali evidenc. Kadar zadevnemu nacionalnemu organu za reševanje to pooblastilo ni na voljo, uporabi svoja pooblastila, da zahteva potrebno pomoč drugih nacionalnih organov.

Člen 37

Dovoljenje sodnega organa

1.   Če je v skladu z nacionalnimi pravili za inšpekcijski pregled na kraju samem iz člena 36(1) in (2) ali za pomoč iz člena 36(5) potrebno dovoljenje sodnega organa, se zanj zaprosi.

2.   Kadar se zaprosi za dovoljenje iz odstavka 1 tega člena, nacionalni sodni organ preveri, ali je odločitev odbora pristna in da predvideni prisilni ukrepi niso niti enostranski niti pretirani, pri čemer upošteva vsebino inšpekcijskega pregleda. Pri nadzoru sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalni sodni organ od odbora zahteva podrobno razlago, zlasti v zvezi z razlogi, zaradi katerih odbor sumi, da je prišlo do kršitve odločitev iz člena 29, resnostjo domnevne kršitve in naravo vpletenosti osebe, ki je predmet prisilnih ukrepov. Vendar nacionalni sodni organ ne presoja, ali je bil inšpekcijski pregled potreben, in ne zahteva, naj se mu zagotovijo informacije iz spisa odbora. O zakonitosti odločitve odbora lahko presoja le Sodišče.

POGLAVJE 6

Kazni

Člen 38

Globe

1.   Kadar odbor ugotovi, da je subjekt iz člena 2 namerno ali iz malomarnosti zagrešil katero od kršitev iz odstavka 2, mu z odločitvijo naloži globo v skladu z odstavkom 3.

Kršitev takega subjekta velja za namerno, če obstajajo objektivna dejstva, ki dokazujejo, da sta jo subjekt ali njegov upravljalni organ ali višje vodstvo storila namerno.

2.   Globe se subjektom iz člena 2 naložijo za naslednje kršitve:

3.   Vrednost osnovnega zneska glob iz odstavka 1 tega člena je izražena v odstotkih skupnega letnega neto prometa, vključno z bruto dohodkom, ki zajema prihodke iz obresti in podobne prihodke, prihodke od delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim ali fiksnim donosom ter prejete odpravnine ali provizije družbe v predhodnem poslovnem letu v skladu s členom 316 Uredbe (EU) št. 575/2013, v državah članicah, katerih valuta ni euro, pa je izražena v ustrezni vrednosti v nacionalni valuti na dan 19. avgusta 2014 v okviru naslednjih omejitev:

Odbor pri odločanju o nižji, srednji ali višji vrednosti osnovnega zneska globe iz prvega pododstavka upošteva letni promet preteklega poslovnega leta zadevnega subjekta. Nižja vrednost osnovnega zneska velja za subjekte z letnim prometom pod 1 000 000 000 EUR, srednja vrednost za subjekte z letnim prometom med 1 000 000 000 in 5 000 000 000 EUR, višja vrednost pa za subjekte z letnim prometom nad 5 000 000 000 EUR.

4.   Osnovni zneski iz odstavka 3 se po potrebi prilagodijo z upoštevanjem oteževalnih ali olajševalnih okoliščin iz odstavkov 5 in 6 v skladu z ustreznimi koeficienti iz odstavka 9.

Zadevni olajševalni koeficient se uporablja za vsak posamezni osnovni znesek. Če velja več kot en olajševalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega olajševalnega koeficienta odšteje od osnovnega zneska.

Za vsak posamezni osnovni znesek se uporablja ustrezni oteževalni koeficient. Če velja več kot en oteževalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega oteževalnega koeficienta prišteje osnovnemu znesku.

5.   V zvezi z globami iz odstavka 1 veljajo naslednje oteževalne okoliščine:

6.   V zvezi z globami iz odstavka 1 veljajo naslednje olajševalne okoliščine:

7.   Ne glede na odstavke 2 do 6 naložene globe ne presegajo 1 % letnega prometa subjekta iz odstavka 1 v predhodnem poslovnem letu.

Z odstopanjem od prvega pododstavka je znesek globe, kadar je imel subjekt zaradi kršitve neposredne ali posredne finančne koristi in kadar je mogoče opredeliti pridobljeni dobiček ali preprečene izgube na podlagi kršitve, najmanj enak finančni koristi.

Kadar dejanje ali opustitev dejanja subjekta iz odstavka 1 pomeni več kršitev, navedenih v odstavku 2, se izreče samo višja od glob za eno od teh kršitev, izračunana v skladu s tem odstavkom.

8.   V primerih, ki niso zajeti v odstavku 2, lahko odbor nacionalnim organom za reševanje priporoči, naj ukrepajo in zagotovijo uvedbo ustreznih kazni v skladu s členi 110 do 114 Direktive 2014/59/EU in s katero koli ustrezno nacionalno zakonodajo.

9.   Odbor pri izračunu glob uporabi naslednje prilagoditvene koeficiente za oteževalne okoliščine:

Odbor pri izračunu glob uporabi naslednje prilagoditvene koeficiente za olajševalne okoliščine:

Člen 39

Periodične denarne kazni

1.   Odbor z odločitvijo naloži periodične denarne kazni v zvezi s subjektom iz člena 2, da doseže naslednje:

2.   Periodična denarna kazen je učinkovita in sorazmerna. Naloži se na dnevni osnovi, dokler subjekt iz člena 2 ali zadevna oseba ne izpolni odločitev iz točk (a) do (d) odstavka 1 tega člena.

3.   Ne glede na odstavek 2 znaša periodična denarna kazen 0,1 % povprečnega dnevnega prometa v predhodnem poslovnem letu. Periodična denarna kazen se izračuna od dneva, ki je določen v odločitvi o periodični denarni kazni.

4.   Periodična denarna kazen se lahko naloži za obdobje največ šestih mesecev po uradnem obvestilu o odločitvi odbora.

Člen 40

Zaslišanje oseb, ki so v postopku

1.   Odbor pred sprejetjem kakršne koli odločitve o naložitvi globe in/ali periodične denarne kazni iz člena 38 ali 39 fizičnim ali pravnim osebam, ki so v postopku, da možnost obrazložitve v zvezi z njegovimi ugotovitvami. Odločitve odbora temeljijo samo na ugotovitvah, na katere so fizične ali pravne osebe, ki so v postopku, imele možnost podati pripombe.

2.   Med postopkom se v celoti spoštuje pravica fizičnih ali pravnih oseb, ki so v postopku, do obrambe. Zagotovljena jim je pravica do vpogleda v spis odbora, ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb za varstvo poslovnih skrivnosti. Pravica dostopa do spisa ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente odbora.

Člen 41

Razkritje, narava, izvršitev in dodelitev glob in periodičnih denarnih kazni

1.   Odbor odločitve o naložitvi kazni iz člena 38(1) in člena 39(1) objavi, razen če bi to ogrozilo reševanje zadevnega subjekta. Objava je anonimna v naslednjih okoliščinah:

Druga možnost je, da se v takšnih primerih objava zadevnih podatkov preloži za razumno obdobje, če je mogoče predvideti, da po tem obdobju ne bo več razlogov za anonimnost objave.

Odbor obvešča EBA o vseh globah in periodičnih denarnih kaznih, ki jih naloži v skladu s členoma 38 in 39, ter mu zagotovi informacije o statusu pritožb in njihovih rezultatih.

2.   Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 38 in 39, so upravne narave.

3.   Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 38 in 39, so izvršljive.

Izvršitev urejajo ustrezna postopkovna pravila, ki veljajo v sodelujoči državi članici, na ozemlju katere se opravi izvršitev. Organ, ki ga v ta namen določi vlada vsake od sodelujočih držav članic ter o tem obvesti odbor in Sodišče, odločitvi priloži izvršilni naslov, pri čemer preveri samo verodostojnost odločitve o izvršitvi.

Ko so te formalnosti na zahtevo zadevne stranke izpolnjene, lahko ta zadevo neposredno preda pristojnemu organu in predlaga začetek izvršilnega postopka v skladu z nacionalnim pravom.

Izvršitev se lahko odloži le z odločitvijo Sodišča. Vendar so za odločanje o pritožbah v zvezi z nepravilnostjo izvršilnih dejanj pristojna sodišča zadevne sodelujoče države.

4.   Globe in periodične denarne kazni se dodelijo skladu.

DEL III

INSTITUCIONALNI OKVIR

NASLOV I

ODBOR

Člen 42

Pravni status

1.   Ustanovi se odbor. Odbor je agencija Unije s posebno strukturo, ki ustreza njegovim nalogam. Odbor je pravna oseba.

2.   Odbor v vsaki državi članici uživa najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalno pravo. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je lahko stranka v sodnih postopkih.

3.   Odbor zastopa njegov predsednik.

Člen 43

Sestava

1.   Odbor sestavljajo:

2.   Vsak član, tudi predsednik, ima en glas.

3.   Komisija in ECB imenujeta predstavnika, ki ima pravico, da kot stalni opazovalec sodeluje na izvršnih in plenarnih sejah.

Predstavnika Komisije in ECB imata pravico sodelovati v razpravah ter imata dostop do vseh dokumentov.

4.   Če je v sodelujoči državi članici več kot en nacionalni organ za reševanje, lahko kot opazovalec brez glasovalne pravice sodeluje še en predstavnik.

5.   Upravna in vodstvena struktura odbora zajema:

Člen 44

Skladnost s pravom Unije

Odbor deluje v skladu s pravom Unije, zlasti s sklepi Sveta in Komisije na podlagi te uredbe.

Člen 45

Odgovornost

1.   Odbor za izvajanje te uredbe odgovarja Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji v skladu z odstavki 2 do 8.

2.   Odbor Evropskemu parlamentu, nacionalnim parlamentom sodelujočih držav članic v skladu s členom 46, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču letno predloži poročilo o opravljanju nalog, prenesenih nanj s to uredbo. To poročilo se ob upoštevanju zahtev varovanja poslovne skrivnosti objavi na spletnem mestu odbora.

3.   Predsednik navedeno poročilo javno predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu.

4.   Na zahtevo Evropskega parlamenta predsednik sodeluje na predstavitvi pristojnega odbora Evropskega parlamenta o opravljanju nalog reševanja, ki jih izvaja odbor. Predstavitev se opravi vsaj enkrat letno.

5.   Na podlagi zahteve Sveta lahko le-ta zasliši predsednika v zvezi z opravljanjem nalog reševanja, ki jih izvaja odbor.

6.   Odbor na vprašanja, ki jih nanj naslovita Evropski parlament ali Svet, odgovori v ustni ali pisni obliki v skladu s svojimi postopki, vsekakor pa v petih tednih od prejema vprašanja.

7.   Predsednik ima na zahtevo zaupne ustne razprave za zaprtimi vrati s predsednikom in podpredsedniki pristojnega odbora Evropskega parlamenta, kadar so potrebne za izvajanje pooblastil Evropskega parlamenta v skladu s PDEU. Med Evropskim parlamentom in odborom se sklene sporazum o podrobnostih organizacije razprav, da se zagotovi popolna zaupnost v skladu z zahtevami varovanja poslovne skrivnosti, ki jih odboru nalaga ta uredba, kadar odbor v skladu z zadevnim pravom Unije nastopa v vlogi nacionalnega organa za reševanje.

8.   Odbor med vsemi preiskavami Evropskega parlamenta sodeluje z njim ob upoštevanju PDEU in uredb iz člena 226 PDEU. Odbor in Evropski parlament v šestih mesecih po imenovanju predsednika skleneta ustrezne dogovore o praktičnih ureditvah za izvajanje demokratične odgovornosti in nadzora nad opravljanjem nalog, prenesenih na odbor s to uredbo. Ob upoštevanju pristojnosti Evropskega parlamenta v skladu s členom 226 PDEU ti sporazumi med drugim vključujejo dostop do informacij, vključno s pravili o ravnanju s tajnimi in zaupnimi informacijami in njihovem varovanju, sodelovanjem na predstavitvah, kot je navedeno v členu 45(4) te uredbe, zaupnimi ustnimi razpravami, poročili, odgovori na vprašanja, sodelovanjem v preiskavah ter informacijami o postopku izbire predsednika, podpredsednika in štirih članov iz člena 43(1)(b) te uredbe.

Člen 46

Nacionalni parlamenti

1.   Zaradi posebnih nalog, ki so prenesene na odbor s to uredbo, lahko nacionalni parlamenti sodelujočih držav članic od odbora s svojimi postopki zahtevajo, naj pisno odgovori na vse pripombe in vprašanja, ki mu jih predložijo v zvezi z njegovimi funkcijami v skladu s to uredbo, odbor pa mora odgovoriti.

2.   Ko odbor predloži poročilo iz člena 45(2), ga obenem predloži neposredno nacionalnim parlamentom sodelujočih držav članic. Nacionalni parlamenti lahko na odbor naslovijo obrazložene pripombe na to poročilo. Odbor na vse pripombe ali vprašanja, ki jih nanj naslovijo nacionalni parlamenti sodelujočih držav članic, odgovori v ustni ali pisni obliki v skladu s svojimi postopki.

3.   Nacionalni parlament sodelujoče države članice lahko pozove predsednika, naj sodeluje v izmenjavi mnenj v zvezi z reševanjem subjektov iz člena 2 v navedeni državi članici skupaj s predstavnikom nacionalnega organa za reševanje. Predsednik pa se mora na povabilo odzvati.

4.   Ta uredba ne posega v odgovornost nacionalnih organov za reševanje do nacionalnih parlamentov v skladu z nacionalnim pravom v zvezi z opravljanjem nalog, ki s to uredbo niso prenesene na odbor, Svet ali Komisijo, in za opravljanje dejavnosti, ki jih ti opravljajo v skladu s členom 7(3).

Člen 47

Neodvisnost

1.   Odbor in nacionalni organi za reševanje pri opravljanju nalog, prenesenih nanje s to uredbo, delujejo neodvisno in v splošnem interesu.

2.   Predsednik, podpredsednik in člani iz člena 43(1)(b) opravljajo svoje naloge v skladu z odločitvami odbora, Sveta in Komisije. Delujejo neodvisno in objektivno v interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, vlad države članice ali drugih javnih ali zasebnih organov.

V razpravah in postopkih odločanja v odboru izražajo svoja stališča in glasujejo neodvisno.

3.   Države članice, institucije ali organi Unije ter drugi javni ali zasebni organi ne poskušajo vplivati na predsednika, podpredsednika ali člane odbora.

4.   V skladu s kadrovskimi predpisi uradnikov, določenimi z Uredbo Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (19) (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi) iz člena 87(6) te uredbe predsednika, podpredsednike in člane iz člena 43(1)(b) te uredbe po izteku mandata še vedno zavezuje dolžnost, da glede sprejemanja nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravnajo pošteno in diskretno.

Člen 48

Sedež

Odbor ima sedež v Bruslju, Belgija.

NASLOV II

PLENARNA SEJA ODBORA

Člen 49

Sodelovanje na plenarnih sejah

Na plenarnih sejah odbora sodelujejo vsi člani odbora iz člena 43(1).

Člen 50

Naloge

1.   Na plenarni seji odbora se:

2.   Na plenarni seji odbora se pri sprejemanju odločitev ravna v skladu s cilji, kot so navedeni v členih 6 in 14.

Za namene točke (c) odstavka 1 se shema za reševanje, pripravljena na izvršni seji, šteje za sprejeto, razen če vsaj en član plenarne seje te ne skliče v treh urah po tem, ko se z izvršne seje plenarni seji predloži osnutek. V tem primeru se odločitev o shemi za reševanje sprejme na plenarni seji.

3.   Odbor na plenarni seji v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov sprejme sklep na podlagi člena 2(1) kadrovskih predpisov in člena 6 pogojev za zaposlitev, pri čemer zadevna pooblastila pristojnega organa za imenovanja prenese na predsednika in določi pogoje, pod katerimi se prenos pooblastil lahko začasno prekine. Predsednik lahko navedena pooblastila prenese naprej.

V izjemnih okoliščinah lahko odbor na plenarni seji s sklepom začasno prekine prenos pooblastil pristojnega organa za imenovanja na predsednika in na osebe, na katere jih je prenesel slednji, ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali na uslužbenca, ki ni predsednik.

Člen 51

Plenarna seja odbora

1.   Predsednik skliče plenarne seje odbora in jim predseduje v skladu s členom 56(2)(a).

2.   Odbor se vsaj dvakrat letno sestane na redni plenarni seji. Poleg tega se sestane na pobudo predsednika ali na zahtevo vsaj tretjine svojih članov. Predstavnik Komisije lahko zahteva, naj predsednik skliče plenarno sejo odbora. Če predsednik seje ne skliče pravočasno, za to predloži pisno utemeljitev.

3.   Odbor lahko, kadar je to ustrezno, poleg opazovalcev, navedenih v členu 43(3), povabi tudi druge opazovalce, naj sodelujejo na njegovih plenarnih sejah na ad hoc osnovi, vključno s predstavnikom EBA.

4.   Odbor zagotovi sekretariat plenarne seje odbora.

Člen 52

Splošne določbe o postopku odločanja

1.   Odbor na plenarni seji sprejema odločitve z navadno večino članov, razen če ta uredba določa drugače. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se odločitve iz člena 50(1)(c) in (d) ter odločitve o vzajemnosti nacionalnih shem financiranja v skladu s členom 78, ki so omejene na uporabo finančnih sredstev, s katerimi razpolaga sklad, sprejemajo z navadno večino članov odbora, ki predstavljajo vsaj 30 % prispevkov. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena se odločitve iz člena 50(1), ki vključujejo zbiranje naknadnih prispevkov v skladu s členom 71, prostovoljno izposojanje med shemami financiranja v skladu s členom 72, odločitve o alternativnih virih financiranja v skladu s členom 73 in členom 74 ter odločitve o vzajemnosti nacionalnih shem financiranja v skladu s členom 78, ki presegajo uporabo finančnih sredstev, ki so na voljo v skladu, sprejemajo z dvotretjinsko večino članov odbora, ki v osemletnem prehodnem obdobju, dokler sklad ni povsem vzajemen, predstavlja vsaj 50 % prispevkov, zatem pa z dvotretjinsko večino članov odbora, ki predstavlja vsaj 30 % prispevkov. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika.

4.   Odbor sprejme in objavi svoj poslovnik. V poslovniku se določi podrobnejša ureditev glede glasovanja, zlasti okoliščine, v katerih lahko član deluje v imenu drugega člana, in po potrebi tudi pravila glede sklepčnosti.

NASLOV III

IZVRŠNA SEJA ODBORA

Člen 53

Sodelovanje na izvršnih sejah

1.   Izvršno sejo odbora sestavljajo predsednik in štirje člani iz člena 43(1)(b). Odbor se na izvršni seji sestaja po potrebi.

Izvršne seje odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo katerega koli člana. Zasedanjem predseduje predsednik.

Odbor lahko, kadar je ustrezno, k sodelovanju na izvršnih sejah poleg opazovalcev iz člena 43(3) povabi tudi druge opazovalce, vključno s predstavnikom EBA, ko razpravlja o skupini, ki ima podrejene družbe ali pomembne podružnice v nesodelujočih državah članicah, pa povabi nacionalne organe za reševanje teh nesodelujočih držav članic. Udeležba je na ad hoc podlagi.

2.   V skladu z odstavkoma 3 in 4 na izvršnih sejah odbora sodelujejo člani odbora iz člena 43(1)(c).

3.   Pri razpravljanju o subjektu iz člena 2 ali skupini subjektov s sedežem v samo eni sodelujoči državi članici v razpravah in postopku odločanja sodeluje tudi član, ki ga je imenovala ta država članica, uporabljajo pa se pravila iz člena 55(1).

4.   Pri razpravljanju o čezmejni skupini v postopku odločanja sodeluje tudi član, ki ga je imenovala država članica, v kateri je organ za reševanje, pristojen na ravni skupine, ter člani, ki so jih imenovale države članice, v katerih ima sedež podrejena družba ali subjekt, ki je vključen v konsolidiran nadzor, uporabljajo pa se pravila iz člena 55(2).

5.   Člani odbora iz člena 43(1)(a) in (b) zagotovijo, da so v okviru vseh različnih sestav izvršnih sej odbora odločitve in ukrepi o reševanju, zlasti glede uporabe sklada, skladni, ustrezni in sorazmerni.

Člen 54

Naloge

1.   Odbor na izvršni seji:

2.   Pri opravljanju nalog na podlagi odstavka 1 tega člena odbor:

3.   Kadar je potrebno zaradi nujnosti, lahko odbor na izvršni seji sprejme nekatere začasne odločitve v imenu plenarne seje odbora, zlasti z zvezi z upravnim vodenjem, vključno s proračunskimi zadevami.

4.   Odbor na izvršni seji obvešča plenarno sejo odbora o odločitvah, ki jih sprejme glede reševanja.

Člen 55

Odločanje

1.   Predsednik in člani iz člena 43(1)(b) pri razpravljanju o posameznem subjektu ali skupini, ki ima sedež v samo eni sodelujoči državi članici, če v roku, ki ga določi predsednik, vsi člani iz člena 53(1) in (3) ne morejo doseči skupnega dogovora s soglasjem, odločitev sprejmejo z navadno večino.

2.   Predsednik in člani iz člena 43(1)(b) pri razpravljanju o čezmejni skupini, če v roku, ki ga določi predsednik, vsi člani iz člena 53(1) in (4) ne morejo doseči skupnega dogovora s soglasjem, odločitev sprejmejo z navadno večino.

3.   Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika.

NASLOV IV

PREDSEDNIK

Člen 56

Imenovanje in naloge

1.   Odboru predseduje predsednik, zaposlen za poln delovni čas.

2.   Predsednik je odgovoren za:

Pri opravljanju nalog iz tega člena predsedniku pomagajo dodeljeni uslužbenci.

3.   Predsedniku pomaga podpredsednik.

Podpredsednik izvaja funkcije predsednika, kadar je slednji odsoten ali utemeljeno zadržan, v skladu s to uredbo.

4.   Predsednik, podpredsednik in člani iz člena 43(1)(b) so imenovani na podlagi sposobnosti, kvalifikacij, znanja na področju bančništva in financ ter izkušenj, ki so relevantne za finančni nadzor, regulacijo in reševanje bank. Predsednik, podpredsednik in člani odbora iz člena 43(1)(b) se izberejo na podlagi odprtega izbirnega postopka ob upoštevanju načela uravnotežene zastopanosti spolov, izkušenj in kvalifikacij. Evropski parlament in Svet se ustrezno in pravočasno obveščata v vsaki fazi tega postopka.

5.   Mandat predsednika, podpredsednika in članov iz člena 43(1)(b) je pet let. Ob upoštevanju odstavka 7 tega člena mandat ni obnovljiv.

Predsednik, podpredsednik in člani iz člena 43(1)(b) ne opravljajo drugih funkcij na nacionalni ravni, ravni Unije ali mednarodni ravni.

6.   Potem ko je prejela mnenje odbora na plenarni seji, Komisija Evropskemu parlamentu predloži ožji seznam kandidatov za funkcije predsednika, podpredsednika in članov iz člena 43(1)(b) ter o seznamu obvesti Svet.

Z odstopanjem od prvega pododstavka Komisija za imenovanje prvih članov odbora po začetku veljavnosti te uredbe ožji seznam kandidatov predloži brez mnenja odbora.

Komisija predloži Evropskemu parlamentu v odobritev predlog za imenovanje predsednika, podpredsednika in članov iz člena 43(1)(b). Po odobritvi tega predloga Svet sprejme izvedbeni sklep, s katerim imenuje predsednika, podpredsednika in člane iz člena 43(1)(b). Svet odloča s kvalificirano večino.

7.   Z odstopanjem od odstavka 5 je mandat prvega predsednika, imenovanega po začetku veljavnosti te uredbe, tri leta. Ta mandat se lahko obnovi enkrat za obdobje petih let. Predsednik, podpredsednik in člani iz člena 43(1)(b) ostanejo na svojih funkcijah, dokler niso imenovani njihovi nasledniki.

8.   Predsednik, katerega mandat je bil podaljšan, ne sodeluje v novem postopku izbire za isti položaj ob koncu celotnega obdobja.

9.   Če predsednik, podpredsednik ali član iz člena 43(1)(b) ne izpolnjuje več pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje njegovih nalog, ali je bil kriv hujše kršitve, lahko Svet na predlog Komisije, ki ga je odobril Evropski parlament, sprejme izvedbeni sklep, s katerim ga odstavi. Svet odloča s kvalificirano večino.

V te namene lahko Evropski parlament ali Svet obvesti Komisijo, da so po njegovem mnenju izpolnjeni pogoji za odstavitev predsednika, podpredsednika ali članov iz člena 43(1)(b), Komisija pa na to odgovori.

NASLOV V

FINANČNE DOLOČBE

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 57

Sredstva

1.   Odbor je odgovoren, da za opravljanje nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, nameni potrebna finančna sredstva in človeške vire.

2.   Financiranje proračuna odbora ali njegovih dejavnosti reševanja v skladu s to uredbo v nobenem primeru ne sme pomeniti proračunske obveznosti držav članic.

Člen 58

Proračun

1.   Odbor ima samostojen proračun, ki ni del proračuna Unije. Za vsako poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, se pripravijo ocene vseh prihodkov in odhodkov odbora, ki so prikazane v proračunu odbora.

2.   Proračun odbora je uravnotežen v smislu prihodkov in odhodkov.

3.   Proračun je sestavljen iz dveh delov: dela I za vodenje odbora in dela II za sklad.

Člen 59

Del I proračuna za vodenje odbora

1.   Prihodki dela I proračuna so sestavljeni iz letnih prispevkov, potrebnih za kritje ocenjenih letnih odhodkov vodenja.

2.   Odhodki dela I proračuna vključujejo vsaj izdatke za uslužbence, plače, vodenje, infrastrukturo, poklicno usposabljanje in poslovanje.

3.   Ta člen ne posega v pravico nacionalnih organov za reševanje, da v skladu z nacionalnim pravom zaračunavajo pristojbine, povezane z njihovimi odhodki vodenja, ki so takšne vrste, kot so tisti iz odstavkov 1 in 2, vključno z odhodki za sodelovanje z odborom in pomoč odboru.

Člen 60

Del II proračuna za sklad

1.   Prihodki dela II proračuna so sestavljeni zlasti iz naslednjega:

2.   Odhodki dela II proračuna so sestavljeni iz naslednjega:

Člen 61

Priprava in izvajanje proračuna

1.   Predsednik vsako leto do 15. februarja pripravi osnutek proračuna odbora, vključno z izjavo o oceni prihodkov in odhodkov odbora za naslednje leto ter skupaj s kadrovskim načrtom, in ga predloži odboru v sprejetje.

2.   Vsako leto do 31. marca odbor na plenarni seji po potrebi prilagodi osnutek, ki ga je predložil predsednik, in sprejme končni proračun odbora skupaj s kadrovskim načrtom.

Člen 62

Notranja revizija in nadzor

1.   V odboru se vzpostavi notranja revizijska funkcija, ki se opravlja v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi. Notranji revizor, ki ga imenuje odbor, je slednjemu odgovoren za preverjanje pravilnega delovanja sistemov za izvajanje proračuna in proračunskih postopkov odbora.

2.   Notranji revizor svetuje odboru pri obravnavanju tveganj, tako da izdaja neodvisna mnenja o kakovosti sistemov za upravljanje in nadzor ter priporočila za izboljšanje pogojev izvajanja operacij in spodbujanje preudarnega finančnega upravljanja.

3.   Za vzpostavitev sistemov in postopkov notranjega nadzora, ki so ustrezni za opravljanje nalog notranjega revizorja, je odgovoren odbor.

Člen 63

Izvajanje proračuna, predstavitev računovodskih izkazov in razrešnica

1.   Predsednik deluje kot odredbodajalec in izvaja proračun odbora.

2.   Računovodja odbora do 1. marca naslednjega poslovnega leta Računskemu sodišču pošlje začasne računovodske izkaze, skupaj s poročilom o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju med poslovnim letom, da bi nanje podalo pripombe.

Računovodja odbora do 31. marca naslednjega poslovnega leta predloži poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju članom odbora, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

3.   Predsednik vsako leto do 31. marca Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji posreduje začasne računovodske izkaze odbora za preteklo poslovno leto.

4.   Po prejemu pripomb Računskega sodišča na začasne računovodske izkaze odbora predsednik na lastno odgovornost pripravi končne računovodske izkaze odbora in jih pošlje v potrditev odboru na plenarni seji.

5.   Predsednik po odobritvi odbora vsako leto do 1. julija pošlje končne računovodske izkaze za preteklo poslovno leto Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

6.   Kadar Računsko sodišče pošlje pripombe, mu predsednik do 30. septembra pošlje odgovor.

7.   Vsako leto se do 15. novembra v Uradnem listu Evropske unije objavijo končni računovodski izkazi za preteklo poslovno leto.

8.   Odbor na plenarni seji predsedniku podeli razrešnico v zvezi z izvajanjem proračuna.

9.   Predsednik na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta instituciji Unije, ki vloži zahtevo, predloži vse informacije iz računovodskih izkazov odbora, za katere veljajo zahteve varovanja poslovne skrivnosti, določene v tej uredbi.

Člen 64

Finančna pravila

Odbor po posvetovanju z Računskim sodiščem in Komisijo sprejme notranje finančne določbe, v katerih je zlasti določen podroben postopek za pripravo in izvajanje proračuna v skladu s členoma 61 in 63.

Kolikor je skladno s posebno naravo odbora, finančne določbe temeljijo na okvirni finančni uredbi, sprejeti za organe, vzpostavljene na podlagi PDEU v skladu s členom 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (20).

Člen 65

Prispevki za upravne odhodke odbora

1.   Subjekti iz člena 2 prispevajo v del I proračuna odbora v skladu s to uredbo in delegiranimi akti o prispevkih, sprejetimi v skladu z odstavkom 5 tega člena.

2.   Zneski prispevkov se določijo na takšni ravni, da se zagotovi, da so z njimi povezani prihodki načeloma zadostni, da se vsako leto zagotovi uravnoteženost dela I proračuna odbora.

3.   Odbor v skladu z delegiranimi akti iz odstavka 5 tega člena z odločitvijo, naslovljeno na zadevni subjekt, določi in zbere prispevke, ki jih mora plačati vsak subjekt iz člena 2. Odbor uporablja postopkovna pravila, pravila glede poročanja in druga pravila, ki zagotavljajo, da so prispevki plačani v celoti in pravočasno.

4.   Sredstva, zbrana v skladu z odstavki 1, 2 in 3, se uporabljajo le za namene te uredbe.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov o prispevkih v skladu s členom 93, da:

Člen 66

Ukrepi za boj proti goljufijam

1.   Za namene boja proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejanjem v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (21) odbor v šestih mesecih po tem, ko postane operativen, pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah OLAF in nemudoma sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse uslužbence odbora, pri čemer uporabi predlogo iz Priloge k navedenemu medinstitucionalnemu sporazumu.

2.   Računsko sodišče je pristojno revidirati, na osnovi dokumentacije in na kraju samem, upravičence, izvajalce in podizvajalce, ki so prejeli sredstva od odbora.

3.   OLAF lahko v skladu z določbami in postopki, določenimi v Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (22) in Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013, izvaja preiskave, vključno s pregledi na kraju samem in inšpekcijami, da ugotovi, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugega nezakonitega dejanja, ki vpliva na finančne interese Unije, v zvezi s pogodbo, ki jo financira odbor.

POGLAVJE 2

Enotni sklad za reševanje

Oddelek 1

Sestava Sklada

Člen 67

Splošne določbe

1.   Ustanovi se Enotni sklad za reševanje (v tem besedilu: sklad). Napolni se v skladu s pravili o prenosu sredstev, zbranih na nacionalni ravni, v sklad, kot so določeni v sporazumu.

2.   Odbor sklad uporablja le za namene zagotavljanja učinkovite uporabe instrumentov za reševanje in izvajanja pooblastil za reševanje iz naslova I dela II ter v skladu s cilji reševanja in načeli, ki urejajo reševanje, iz členov 14 in 15. Proračun Unije in nacionalni proračuni v nobenem primeru niso odgovorni za odhodke ali izgube sklada.

3.   Sklad je v lasti odbora.

4.   Prispevke iz členov 69, 70 in 71 nacionalni organi za reševanje zbirajo od subjektov iz člena 2 in jih prenesejo v sklad skladno s sporazumom.

Člen 68

Zahteva o vzpostavitvi shem za financiranje reševanja

Sodelujoče države članice vzpostavijo sheme financiranja v skladu s členom 100 Direktive 2014/59/EU in s to uredbo.

Člen 69

Ciljna raven

1.   Do konca prvotnega obdobja osmih let od 1. januarja 2016 oziroma od datuma, na katerega se začne ta odstavek uporabljati na podlagi člena 99(6), razpoložljiva finančna sredstva sklada dosežejo vsaj 1 % zneska kritih vlog vseh kreditnih institucij z dovoljenjem v vseh sodelujočih državah članicah.

2.   V prvotnem obdobju iz odstavka 1 se prispevki v sklad, izračunani v skladu s členom 70 in zbrani v skladu s členom 67(4), časovno razporedijo kar se da enakomerno, dokler ni dosežena ciljna raven, pri čemer pa se ustrezno upoštevata faza poslovnega cikla in morebitni vpliv procikličnih prispevkov na finančni položaj institucij, ki plačujejo prispevke.

3.   Odbor prvotno obdobje iz odstavka 1 podaljša za največ štiri leta, če so skupna izplačila sklada presegla 0,5 % skupnega zneska kritih vlog iz odstavka 1 in kadar so izpolnjena merila iz delegiranega akta iz odstavka 5(b).

4.   Če se po prvotnem obdobju iz odstavka 1 razpoložljiva finančna sredstva zmanjšajo pod ciljno raven iz navedenega odstavka, se redni prispevki, izračunani v skladu s členom 70, zbirajo, dokler ni dosežena ciljna raven. Ko se prvič doseže ciljna raven in kadar se razpoložljiva finančna sredstva nato zmanjšajo na manj kot dve tretjini ciljne ravni, se ti prispevki določijo tako, da se lahko cilj doseže v šestih letih.

Pri rednih prispevkih se ustrezno upoštevata faza poslovnega cikla in morebitni vpliv procikličnih prispevkov na določanje letnih prispevkov v okviru tega odstavka.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 93, da določi naslednje:

Člen 70

Predhodni prispevki

1.   Posamezni prispevek vsake institucije se zbere vsaj na letni osnovi in se izračuna sorazmerno z zneskom njenih obveznosti (kapital ni vključen) brez kritih vlog, glede na celotno obveznost (kapital ni vključen) brez kritih vlog vseh institucij z dovoljenjem na ozemljih vseh sodelujočih držav članic.

2.   Odbor vsako leto po posvetovanju z ECB ali pristojnim nacionalnim organom ter v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi za reševanje izračuna posamezne prispevke, da zagotovi, da prispevki, ki jih morajo plačati vse institucije z dovoljenjem na ozemlju vseh sodelujočih držav članic, ne presegajo 12,5 % ciljne ravni.

Izračun prispevkov posameznih institucij vsako leto temelji na:

Razmerje med pavšalnim prispevkom in tveganju prilagojenimi prispevki upošteva uravnoteženo porazdelitev prispevkov med različnimi vrstami bank.

Celotni znesek posameznih prispevkov vseh institucij z dovoljenjem na ozemljih vseh sodelujočih držav članic, izračunanih v skladu s točkama (a) in (b), v nobenem primeru letno ne presega 12,5 % ciljne ravni.

3.   Razpoložljiva finančna sredstva, ki jih je treba upoštevati, da se doseže ciljna raven iz člena 69, lahko vključujejo nepreklicne zaveze za plačilo, ki so v celoti zavarovane s sredstvi z nizkim tveganjem, ki niso obremenjena z nobenimi pravicami tretjih oseb, pri čemer so na voljo in namenjene izključno uporabi s strani odbora, in sicer za namene iz člena 76(1). Delež teh nepreklicnih zavez za plačilo ne presega 30 % celotnega zneska prispevkov, ki se zberejo v skladu s tem členom.

4.   Ustrezno prejeti prispevki vsakega subjekta iz člena 2 se tem subjektom ne povrnejo.

5.   Kadar so sodelujoče države članice že vzpostavile nacionalne sheme za financiranje reševanja, lahko določijo, da morajo te sheme uporabiti svoja razpoložljiva finančna sredstva, ki so jih med 17. junijem 2010 in datumom začetka veljavnosti Direktive 2014/59/EU zbrale od institucij, da slednjim povrnejo predhodne prispevke, ki jih morajo te morda vplačati v sklad. Takšno povračilo ne posega v obveznosti držav članic iz Direktive 2014/49/EU.

6.   Uporabijo se delegirani akti, v katerih je podrobno pojasnjena prilagoditev prispevkov glede na profil tveganja institucij, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 103(7) Direktive 2014/59/EU.

7.   Svet na predlog Komisije v okviru delegiranih aktov iz odstavka 6 sprejme izvedbene akte za določitev pogojev izvajanja odstavkov 1, 2 in 3 ter zlasti, kar zadeva:

Člen 71

Izredni naknadni prispevki

1.   Kadar razpoložljiva finančna sredstva ne zadoščajo za pokrivanje izgub, stroškov ali drugih odhodkov, ki nastanejo pri uporabi sklada za ukrepe za reševanje, se od institucij z dovoljenjem na ozemlju sodelujočih držav članic za kritje dodatnih zneskov zberejo izredni naknadni prispevki. Ti izredni naknadni prispevki se izračunajo in razporedijo med institucijami v skladu s pravili iz členov 69 in 70.

Skupni znesek izrednih naknadnih prispevkov na leto ne presega trikratnika letnega zneska prispevkov, določenega v skladu s členom 70.

2.   Odbor za institucijo v skladu z delegiranimi akti iz odstavka 3 na lastno pobudo po posvetovanju z nacionalnim organom za reševanje ali na predlog nacionalnega organa za reševanje v celoti ali deloma odloži obveznost plačila naknadnih prispevkov v skladu z odstavkom 1, če je to potrebno, da se zaščiti njen finančni položaj. Tak odlog se odobri za največ šest mesecev, vendar se lahko na prošnjo institucije obnovi. Prispevki, odloženi v skladu s tem odstavkom, se plačajo naknadno, ko plačilo ne ogroža več finančnega položaja institucije.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 93, da določi razmere in pogoje, na podlagi katerih se lahko za subjekt iz člena 2 v skladu z odstavkom 2 tega člena deloma ali v celoti odloži plačilo naknadnih prispevkov.

Člen 72

Prostovoljno izposojanje med shemami za financiranje reševanja

1.   Odbor se odloči, da zahteva prostovoljno izposojanje sredstev za sklad iz shem za financiranje reševanja v nesodelujočih državah članicah, če:

2.   Navedene sheme za financiranje reševanja odločijo o taki zahtevi v skladu s členom 106 Direktive 2014/59/EU. Za pogoje izposojanja se uporablja člen 106(4), (5) in (6) Direktive 2014/59/EU.

3.   Odbor se lahko odloči za posojanje drugim shemam za financiranje reševanja v nesodelujočih državah članicah, če je podana zahteva v skladu s členom 106 Direktive 2014/59/EU. Za pogoje posojanja se uporablja člen 106(4), (5) in (6) Direktive 2014/59/EU.

Člen 73

Alternativna sredstva financiranja

1.   Odbor lahko za sklad pridobi posojila ali druge oblike podpore od teh institucij, finančnih institucij ali drugih tretjih oseb, ki ponujajo boljše finančne pogoje, ob najustreznejšem času, da se optimizirajo stroški financiranja in da ohrani svoj ugled, če zneski, zbrani v skladu s členoma 70 in 71, niso takoj dostopni ali ne krijejo izdatkov na podlagi uporabe sklada za ukrepe za reševanje.

2.   Posojila ali druge oblike podpore iz odstavka 1 se v celoti povrnejo v skladu s členi 69, 70 in 71 v obdobju zapadlosti posojila.

3.   Vsi odhodki na podlagi uporabe posojil iz odstavka 1 se krijejo iz dela II proračuna odbora, ne pa iz proračuna Unije ali sodelujočih držav članic.

Člen 74

Dostop do finančnega instrumenta

Kadar zbrani ali razpoložljivi zneski v skladu s členoma 70 in 71 ne zadostujejo za kritje obveznosti sklada, odbor sklepa pogodbe za sheme financiranja sklada, tudi, kadar je mogoče, z javnimi finančnimi shemami, da se zagotovi takojšnja razpoložljivost dodatnih finančnih sredstev, ki se uporabijo v skladu s členom 76.

Oddelek 2

Upravljanje Sklada

Člen 75

Naložbe

1.   Odbor upravlja sklad v skladu s to uredbo in delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z odstavkom 4.

2.   Zneski, prejeti od institucije v postopku reševanja ali premostitvene institucije, obresti in drugi dobički od naložb ter vsi drugi dobički pripadajo izključno skladu.

3.   Odbor vodi preudarno in varno naložbeno strategijo, opredeljeno v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi odstavka 4 tega člena, in zneske, ki jih ima sklad, nalaga v obveznice držav članic ali medvladnih organizacij ali v visoko likvidna sredstva visoke kreditne kvalitete, pri čemer upošteva delegirani akt iz člena 460 Uredbe (EU) št. 575/2013, pa tudi druge ustrezne določbe navedene uredbe. Naložbe so dovolj sektorsko, geografsko in sorazmerno razpršene. Donosi iz navedenih naložb pripadajo skladu.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov o podrobnih pravilih za upravljanje sklada ter splošnih načelih in merilih za njegovo naložbeno strategijo v skladu s postopkom iz člena 93.

Oddelek 3

Uporaba Sklada

Člen 76

Poslanstvo sklada

1.   Pri uporabi instrumentov za reševanje za subjekte iz člena 2 lahko odbor v okviru sheme za reševanje uporablja sklad zgolj v tolikšni meri, kot je potrebno za zagotavljanje učinkovite uporabe instrumentov za reševanje za naslednje namene:

2.   Sklad se lahko uporabi za sprejemanje ukrepov iz odstavka 1, tudi v zvezi s kupcem v okviru instrumenta prodaje poslovanja.

3.   Sklad se ne uporablja neposredno za pokrivanje izgub subjekta iz člena 2 oziroma za dokapitalizacijo takega subjekta. Če uporaba sklada za namene iz odstavka 1 tega člena posredno privede do tega, da se del izgub subjekta iz člena 2 prenese na sklad, se uporabljajo načela iz člena 27, ki urejajo uporabo sklada.

4.   Odbor kapitala, vplačanega v skladu s točko (f) odstavka 1, ne sme imeti dlje kot pet let.

Člen 77

Uporaba sklada

Uporaba sklada je odvisna od sporazuma, s katerim se sodelujoče države članice dogovorijo, da v sklad prenesejo prispevke, zbrane na nacionalni ravni v skladu s to uredbo in z Direktivo 2014/59/EU, in je skladna z načeli, opredeljenimi v tem sporazumu.

Dokler sklad ne doseže ciljne ravni iz člena 69, a največ osem let po začetku uporabe tega člena, odbor pri uporabi sklada ustrezno upošteva načela, temelječa na razdelitvi sklada na nacionalne razdelke, ki ustrezajo sodelujočim državam članicam, pa tudi na postopnem združevanju različnih sredstev, zbranih na nacionalni ravni, ki se dodelijo nacionalnim razdelkom sklada, kot je določeno v sporazumu.

Člen 78

Vzajemnost nacionalnih shem financiranja v primeru reševanja skupine, ki vključuje institucije v nesodelujočih državah članicah

V primeru reševanja skupine, ki na eni strani vključuje institucije s sedežem v eni ali več sodelujočih državah članicah in na drugi strani institucije s sedežem v eni ali več nesodelujočih državah članicah, sklad prispeva k financiranju reševanja skupine v skladu z določbami iz člena 107(2) do (5) Direktive 2014/59/EU.

Člen 79

Uporaba sistemov jamstva za vloge v okviru reševanja

1.   Sodelujoče države članice zagotovijo, da je, kadar odbor sprejme ukrep za reševanje, če ta ukrep vlagateljem še naprej zagotavlja dostop do vlog, sistem jamstva za vloge, v katerega je vključena institucija, odgovoren za zneske, določene v členu 109(1) in (4) Direktive 2014/59/EU.

Ustrezen sistem jamstva za vloge prevzema pravice in obveznosti kritih vlagateljev v likvidacijskem postopku v znesku, ki je enak plačilu.

2.   Določitev zneska, za katerega je sistem jamstva za vloge odgovoren v skladu z odstavkom 1 tega člena, izpolnjuje pogoje iz člena 20.

3.   Preden se v skladu z odstavkom 2 tega člena določi znesek, za katerega je sistem jamstva za vloge odgovoren, se odbor posvetuje z zadevnim imenovanim organom v smislu člena 2(1)(18) Direktive 2014/49/EU, pri čemer v celoti upošteva nujnost zadeve.

4.   Kadar se upravičene vloge pri instituciji v postopku reševanja prenesejo na drug subjekt z uporabo instrumenta prodaje poslovanja ali instrumenta premostitvene institucije, vlagatelji ne morejo uveljavljati nobenih zahtevkov v skladu z Direktivo 2014/49/EU do sistema jamstva za vloge v zvezi s katerim koli delom njihovih vlog pri instituciji v postopku reševanja, ki niso prenesene, pod pogojem, da je znesek prenesenih sredstev enak ali večji od skupne ravni kritja iz člena 6 navedene direktive.

5.   Ne glede na odstavke 1do 4 velja, da se, če so razpoložljiva finančna sredstva sistema jamstva za vloge uporabljena v skladu s tem in nato zmanjšana na manj kot dve tretjini ciljne ravni sistema jamstva za vloge, raven rednega prispevka v sistem jamstva za vloge določi tako, da je mogoče ciljno raven doseči v šestih letih.

Odgovornost sistema jamstva za vloge ni višja od 50 % ciljne ravni na podlagi člena 10(2) Direktive 2014/49/EU.

Prispevek sistema jamstva za vloge po tej uredbi v nobenem primeru ni višji od izgub, ki bi jih imel pri prenehanju po običajnem insolvenčnem postopku.

NASLOV VI

DRUGE DOLOČBE

Člen 80

Privilegiji in imunitete

Za odbor in njegove uslužbence se uporablja Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije, priložen k PEU in k PDEU.

Člen 81

Jezikovna ureditev

1.   Za odbor se uporablja Uredba Sveta št. 1 (23).

2.   Odbor odloči o interni uporabi jezikov v odboru.

3.   Odbor lahko odloči, katere uradne jezike uporablja pri pošiljanju dokumentov institucijam ali organom Unije.

4.   Odbor se lahko z vsakim nacionalnim organom za reševanje dogovori o jeziku oziroma jezikih, v katerih se pripravljajo dokumenti, ki jih je treba poslati nacionalnim organom za reševanje oziroma ki jih ti pošljejo.

5.   Prevajalske storitve, potrebne za delovanje odbora, zagotovi Prevajalski center za organe Evropske unije.

Člen 82

Uslužbenci

1.   Za uslužbence odbora se uporabljajo kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev ter pravila, ki jih za njihovo izvajanje skupaj sprejmejo institucije Unije.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se predsednik, podpredsednik oziroma štirje člani iz člena 43(1)(b) glede dohodkov in upokojitvene starosti obravnavajo enako kot podpredsednik, sodnik in sodni tajnik Sodišča, kakor je opredeljeno v Uredbi št. 422/67/EGS, 5/67/Euratom Sveta (24). Zanje ne velja omejitev glede najvišje upokojitvene starosti. Za vidike, ki jih ta uredba ali Uredba št. 422/67/EGS, 5/67/Euratom ne obravnava, se smiselno uporabljajo kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev.

2.   Odbor v dogovoru s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z določbami člena 110 kadrovskih predpisov.

3.   Odbor v odnosu do svojih uslužbencev izvaja pooblastila, ki so na organ za imenovanja prenesena s kadrovskimi predpisi, na organ, pooblaščen za sklepanje pogodb, pa s pogoji za zaposlitev.

Člen 83

Izmenjava uslužbencev

1.   Odbor lahko uporablja napotene nacionalne strokovnjake in druge uslužbence, ki niso zaposleni pri odboru.

2.   Odbor na plenarni seji sprejme ustrezne sklepe, v katerih so določena pravila o izmenjavi uslužbencev iz nacionalnih organov za reševanje z odborom in njihovi napotitvi vanj.

3.   Odbor lahko vzpostavi notranje ekipe za reševanje, ki so sestavljene iz lastnih uslužbencev in uslužbencev nacionalnih organov za reševanje, ter iz opazovalcev iz organov za reševanje nesodelujočih držav članic, kadar je to ustrezno.

4.   Kadar odbor ustanovi notranje ekipe za reševanje, kot je določeno v odstavku 3 tega člena, izmed svojih uslužbencev imenuje koordinatorje teh ekip. Koordinatorji so lahko v skladu s členom 51(3) povabljeni, da se kot opazovalci udeležijo izvršnih sej odbora, na katerih člani, ki jih imenujejo posamezne države članice, sodelujejo v skladu s členom 53(3) in (4).

Člen 84

Notranji odbori

Odbor lahko ustanovi notranje odbore, da mu svetujejo in ga usmerjajo pri opravljanju njegovih funkcij v skladu s to uredbo.

Člen 85

Pritožbena komisija

1.   Odbor ustanovi pritožbeno komisijo za odločanje o pritožbah, vloženih v skladu z odstavkom 3.

2.   Pritožbeno komisijo sestavlja pet uglednih posameznikov iz držav članic, ki so se že izkazali z ustreznim znanjem in strokovnimi izkušnjami, vključno z reševanjem sporov, na ustrezno visoki ravni s področja bančništva ali drugih finančnih storitev, izključujoč trenutne uslužbence odbora in trenutne uslužbence organov za reševanje oziroma drugih nacionalnih institucij, organov, uradov in agencij ali institucij, organov, uradov in agencij Unije, ki so vključeni v opravljanje nalog, prenesenih na odbor s to uredbo. Pritožbena komisija mora imeti dovolj sredstev in strokovnega znanja za strokovno pravno svetovanje o zakonitosti izvajanja pooblastil odbora. Člane pritožbene komisije in dva nadomestna člana imenuje odbor na podlagi javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije, za petletno obdobje, ki ga je mogoče enkrat podaljšati. Pri odločanju niso vezani na navodila.

3.   Vsaka fizična ali pravna oseba, tudi organi za reševanje, se lahko pritoži zoper odločitev odbora iz člena 10(10), člena 11, člena 12(1), členov 38 do 41, člena 65(3), člena 71 in člena 90(3), ki je naslovljena na to osebo oziroma jo neposredno in osebno zadeva.

Pritožba se skupaj z obrazložitvijo v pisni obliki vloži pri pritožbeni komisiji v šestih tednih po dnevu, ko je bila zadevna oseba o odločitvi uradno obveščena, če takega uradnega obvestila ni, pa v šestih tednih po dnevu, ko je bila zadevna oseba seznanjena z odločitvijo.

4.   Pritožbena komisija sprejme odločitev glede pritožbe v roku enega meseca po tem, ko je bila vložena.

Pritožbena komisija odloča na podlagi večine treh izmed petih članov.

5.   Člani pritožbene komisije ravnajo neodvisno in v javnem interesu. V ta namen podajo javno izjavo o zavezah in javno izjavo o interesih, v kateri navedejo vse neposredne ali posredne interese, ki bi utegnili vplivati na njihovo neodvisnost, oziroma, da takšnih interesov nimajo.

6.   Pritožba, ki je vložena v skladu z odstavkom 3, nima odložilnega učinka.

Vendar lahko pritožbena komisija odloži izvajanje sporne odločitve, če meni, da to zahtevajo okoliščine.

7.   Če je pritožba dopustna, pritožbena komisija preuči, ali je utemeljena. Nato stranke povabi na pritožbene postopke, da v določenih rokih pridobi njihove pripombe k svojim uradnim obvestilom ali sporočilom drugih strank v pritožbenih postopkih. Stranke v pritožbenih postopkih imajo pravico do ustnih izjav.

8.   Pritožbena komisija lahko potrdi odločitev odbora ali mu preda zadevo. Odbor zavezuje odločitev pritožbene komisije, sprejme pa tudi spremenjeno odločitev o zadevnem primeru.

9.   Odločitve pritožbene komisije se utemeljijo in posredujejo vključenim stranem.

10.   Pritožbena komisija sprejme svoj poslovnik in ga objavi.

Člen 86

Tožbe pred Sodiščem

1.   Tožba pred Sodiščem se lahko vloži v skladu s členom 263 PDEU zoper odločitve, ki jih je sprejela pritožbena komisija ali, kadar ni pravice do pritožbe pri pritožbeni komisiji, odbor.

2.   Države članice in institucije Unije ter vsaka fizična ali pravna oseba lahko zoper odločitve odbora sprožijo postopek pri Sodišču v skladu s členom 263 PDEU.

3.   Če je odbor zavezan k ukrepanju, vendar ne sprejme odločitve, se lahko pred Sodiščem v skladu s pogoji iz člena 265 PDEU sproži postopek zaradi opustitve ukrepanja.

4.   Odbor sprejme potrebne ukrepe za izvršitev sodbe Sodišča.

Člen 87

Odgovornost odbora

1.   Pogodbeno odgovornost odbora ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

2.   Sodišče je pristojno za izrekanje sodb na podlagi katere koli arbitražne klavzule v pogodbi, ki jo sklene odbor.

3.   V primeru nepogodbene odgovornosti odbor v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic na področju odgovornosti javnih organov, nadomesti vsako škodo, ki jo povzroči sam ali jo povzročijo njegovi uslužbenci pri opravljanju svojih nalog, zlasti nalog reševanja, vključno z dejanji in opustitvami dejanj v podporo tujim postopkom reševanja.

4.   Odbor nacionalnemu organu za reševanje povrne odškodnino, ki jo je slednjemu prisodilo nacionalno sodišče ali ki jo je v dogovoru z odborom sklenil plačati v skladu s poravnavo, in sicer zaradi dejanja ali opustitve dejanja s strani navedenega nacionalnega organa za reševanje v katerem koli postopku reševanja subjektov in skupin iz člena 7(2) ter subjektov in skupin iz člena 7(4)(b) in (5), kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo navedenih odstavkov ali na podlagi drugega pododstavka člena 7(3), v skladu s to uredbo. Ta obveznost ne velja, kadar je navedeno dejanje ali opustitev dejanja pomenilo kršitev te uredbe, druge določbe prava Unije, odločitve odbora, Sveta ali Komisije in če je bilo storjeno namerno ali zaradi očitne in resne napake pri presoji.

5.   Sodišče je pristojno za vse spore v zvezi z odstavkoma 3 in 4. Postopki v zadevah, ki izhajajo iz nepogodbene odgovornosti, zastarajo po petih letih od nastanka kršitve.

6.   Osebno odgovornost uslužbencev do odbora urejajo določbe iz kadrovskih predpisov ali pogojev za zaposlitev, ki veljajo zanje.

Člen 88

Poslovna skrivnost in izmenjava informacij

1.   Za člane odbora, podpredsednika, člane odbora iz člena 43(1)(b), uslužbence odbora in uslužbence, izmenjane s sodelujočimi državami članicami ali napotene z njihove strani, ki izvajajo naloge reševanja, veljajo zahteve varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU in ustreznimi določbami v zakonodaji Unije, tudi po prenehanju njihovih nalog. Zlasti se jim prepove razkrivanje zaupnih informacij, ki so jih prejeli med opravljanjem svojih poklicnih dejavnosti ali od pristojnega organa ali organa za reševanje v zvezi z nalogami iz te uredbe, kateri koli osebi ali organu, razen kadar gre za izvajanje nalog v skladu s to uredbo ali za tako obliko povzetka ali zbirno obliko, da posameznih subjektov iz člena 2 ni mogoče identificirati, oziroma so pridobili izrecno in predhodno soglasje organa ali subjekta, ki je predložil informacije.

Informacije, ki so predmet zahtev varovanja poklicne skrivnosti, se ne razkrijejo drugemu javnemu ali zasebnemu subjektu, razen kadar je razkritje potrebno za namene sodnega postopka.

Te zahteve veljajo tudi za morebitne kupce, s katerimi se naveže stik za pripravo reševanja subjekta v skladu s členom 13(3).

2.   Odbor zagotovi, da za posameznike, ki opravljajo kakršno koli storitev, neposredno ali posredno, redno ali občasno, povezano z opravljanjem njegovih nalog, vključno z uradniki in drugimi osebami, ki jih je pooblastil odbor ali so jih imenovali nacionalni organi za reševanje, da izvajajo inšpekcijske preglede na mestu samem, veljajo enake zahteve varovanja poslovne skrivnosti kot tiste, navedene v odstavku 1.

3.   Zahteve varovanja poslovne skrivnosti iz odstavka 1 veljajo tudi za opazovalce, ki se udeležijo sej odbora, in opazovalce iz nesodelujočih držav članic, ki sodelujejo v notranjih ekipah za reševanje v skladu s členom 83(3).

4.   Odbor sprejme potrebne ukrepe, da bi zagotovil varno obravnavo in obdelavo zaupnih informacij.

5.   Odbor pred razkritjem kakršnih koli informacij zagotovi, da te ne vsebujejo zaupne vsebine, tako da zlasti oceni učinek, ki bi ga razkritje teh informacij utegnilo imeti na javni interes v zvezi s finančno, monetarno ali ekonomsko politiko, na poslovni interes fizičnih in pravnih oseb, na namen inšpekcij, na preiskave ter na revizije. Postopek preverjanja učinkov razkritja informacij zajema posebno oceno učinkov morebitnega razkritja vsebine in podrobnosti načrtov reševanja iz členov 8 in 9, rezultatov morebitnega ocenjevanja, izvedenega v skladu s členom 10, ali sheme za reševanje iz člena 18.

6.   Ta člen odboru, Svetu, Komisiji, ECB, nacionalnim organom za reševanje ali pristojnim nacionalnim organom, vključno z njihovimi zaposlenimi in strokovnjaki, ne preprečuje izmenjave informacij med seboj in s pristojnimi ministrstvi, centralnimi bankami, sistemi jamstva za vloge, odškodninskimi shemami za investitorje, organi, odgovornimi za običajne insolvenčne postopke, organi za reševanje in pristojnimi organi iz nesodelujočih držav članic, EBA ali, ob upoštevanju člena 33, organi tretjih držav, ki opravljajo enake naloge kot organi za reševanje, ali, v skladu s strogimi zahtevami varovanja zaupnosti, s potencialnim kupcem za namene načrtovanja ali izvajanja ukrepa za reševanje.

Člen 89

Varstvo podatkov

Ta uredba ne posega v obveznosti držav članic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (25) ali obveznosti odbora, Sveta in Komisije v zvezi z njihovo obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (26) pri izpolnjevanju njihovih pristojnosti.

Člen 90

Dostop do dokumentov

1.   Za dokumente, ki jih hrani odbor, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (27).

2.   Odbor v šestih mesecih po datumu prvega zasedanja sprejme praktične ukrepe za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001.

3.   Odločitve, ki jih odbor sprejme v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, so lahko predmet pritožbe Evropskemu varuhu človekovih pravic ali postopka pred Sodiščem, in sicer po pritožbi pritožbeni komisiji iz člena 85 te uredbe, če je to ustrezno, v skladu s pogoji iz člena 228 oziroma člena 263 PDEU.

4.   Osebam, za katere velja odločitev odbora, je zagotovljena pravica do vpogleda v spis odbora, pri čemer se upošteva legitimni interes drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica dostopa do spisa ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente odbora.

Člen 91

Pravila o varnosti na področju varstva zaupnih in občutljivih nezaupnih podatkov

Odbor uporablja načela varnosti, opredeljena v varnostnih pravilih Komisije za varstvo zaupnih podatkov Evropske unije in občutljivih nezaupnih podatkov, kakor je določeno v Prilogi k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom (28). Uporaba načel varnosti vključuje uporabo določb o izmenjavi, obdelovanju in shranjevanju takih podatkov.

Člen 92

Računsko sodišče

1.   Računsko sodišče pripravi posebno poročilo za vsako 12-mesečno obdobje, ki se začne 1. aprila.

2.   V vsakem poročilu se preuči, ali:

3.   Poročilo na podlagi odstavka 1 se pripravi v roku šestih mesecev po koncu obdobja, na katerega se nanaša.

4.   Po obravnavi zaključnega računa, ki ga pripravi odbor v skladu s členom 63, Računsko sodišče po vsakem proračunskem letu do 1. decembra strne ugotovitve v poročilu. Računsko sodišče zlasti poroča o morebitnih pogojnih obveznostih (za odbor, Svet, Komisijo ali drugih), nastalih zaradi opravljanja nalog odbora, Sveta in Komisije v okviru te uredbe.

5.   Evropski parlament in Svet lahko zahtevata, naj Računsko sodišče preuči druge ustrezne zadeve, ki spadajo med njune pristojnosti iz člena 287(4) PDEU.

6.   Poročila iz odstavkov 1 in 4 se posredujejo odboru, Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter se nemudoma objavijo.

7.   Komisija v roku dveh mesecev od datuma objave posameznega poročila iz odstavka 1 posreduje natančen pisni odgovor, ki se objavi.

Odbor, Svet in Komisija v roku dveh mesecev od datuma objave posameznega poročila iz odstavka 4 vsak posebej posredujejo natančen pisni odgovor, ki se objavi.

8.   Računsko sodišče ima pooblastila, da od odbora, Sveta in Komisije pridobi informacije, ki pridejo v poštev pri opravljanju njegovih nalog, ki so nanj prenesene s tem členom. Odbor, Svet in Komisija posredujejo ustrezne zahtevane informacije v roku, ki ga določi Računsko sodišče.

DEL IV

IZVRŠILNA POOBLASTILA IN KONČNE DOLOČBE

Člen 93

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je na Komisijo preneseno v skladu s pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo iz člena 19(8), člena 65(5), člena 69(5), člena 71(3) in člena 75(4) se prenese za nedoločen čas od relevantnih datumov iz člena 99.

3.   Komisija zagotavlja skladnost delegiranih aktov, sprejetih v skladu s to uredbo, in delegiranih aktov, sprejetih v skladu z Direktivo 2014/59/EU.

4.   Pooblastilo iz člena 19(8), člena 65(5), člena 69(5), člena 71(3) in člena 75(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tem sklepu. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem naveden. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 19(8), členom 65(5), členom 69(5), členom 71(3) in členom 75(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

7.   Komisija ne sprejme delegiranih aktov, če ima Evropski parlament zaradi parlamentarnih počitnic za pregled, vključno s podaljšanjem, na voljo manj kot pet mesecev časa.

Člen 94

Pregled

1.   Komisija do 31. decembra 2018 in vsaka tri leta po tem objavi poročilo o izvajanju te uredbe, v katerem je poseben poudarek namenjen spremljanju morebitnih učinkov na nemoteno delovanje notranjega trga. V tem poročilu so ocenjeni:

2.   Poročilo se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija po potrebi priloži ustrezne predloge.

3.   Komisijo se poziva, naj ob pregledu Direktive 2014/59/EU ustrezno pregleda tudi to uredbo.

Člen 95

Sprememba Uredbe (EU) št. 1093/2010

Uredba (EU) št. 1093/2010 se spremeni:

Člen 96

Nadomestitev nacionalnih shem za financiranje reševanja

Od datuma začetka uporabe iz člena 99(2) in (6) te uredbe se sklad šteje kot shema za financiranje reševanja v sodelujočih državah članicah iz členov 99 do 109 Direktive 2014/59/EU.

Člen 97

Sporazum o sedežu in pogoji delovanja

1.   Potrebne ureditve glede nastanitve, ki se mora zagotoviti odboru v državi članici gostiteljici, v kateri je sedež, in prostorov, ki jih mora zagotoviti slednja, pa tudi posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za predsednika, člane plenarne seje odbora, uslužbence odbora in člane njihovih družin, se določijo v sporazumu o sedežu med odborom in zadevno državo članico, sklenjenem po odobritvi s strani odbora na plenarni seji, in sicer najpozneje do 20. avgusta 2016.

2.   Država članica gostiteljica, v kateri je sedež odbora, zagotovi čim boljše pogoje za zagotovitev ustreznega delovanja odbora, vključno z večjezičnim šolanjem z evropsko vsebino in ustreznimi prometnimi povezavami.

Člen 98

Začetek dejavnosti odbora

1.   Odbor začne v celoti delovati do 1. januarja 2015.

2.   Dokler odbor nima operativnih zmogljivosti za izvajanje lastnega proračuna, je za vzpostavitev in prvotno delovanje odbora odgovorna Komisija. V ta namen:

3.   Začasni predsednik lahko odobri vsa plačila, krita z odobritvami v proračunu odbora, in lahko sklepa pogodbe, vključno s pogodbami uslužbencev.

Člen 99

Začetek veljavnosti

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Z izjemami iz odstavkov 3 do 5, se ta uredba uporablja od 1. januarja 2016.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena se določbe iz členov 8 in 9 v zvezi s pooblastili odbora za zbiranje informacij in sodelovanje z nacionalnimi organi za reševanje pri načrtovanju reševanja in vse druge s tem povezane določbe uporabljajo od 1. januarja 2015.

4.   Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena se členi 1 do 4, 6, 30, 42 do 48, 49, člen 50(1)(a), (b) in (g) do (p), člen 50(3), člen 51, člen 52(1) in (4) člen 53(1) in (2), členi 56 do 59, 61 do 66, 80 do 84, 87 do 95, 97 in 98 uporabljajo od 19. avgusta 2014.

5.   Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena se člen 69(5), člen 70(6) in (7) ter člen 71(3), s katerimi se na Svet prenaša pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov in na Komisijo za sprejemanje delegiranih aktov, uporabljajo od 1. novembra 2014.

6.   Odbor od 1. januarja 2015 Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pošilja mesečno poročilo, ki ga pred tem potrdi na plenarni seji, o tem, ali so izpolnjeni pogoji za prenos prispevkov v sklad.

Kadar je iz poročil razvidno, da pogoji za prenos prispevkov v sklad niso izpolnjeni, se od 1. decembra 2015 uporaba določb iz odstavka 2 vsakič preloži za en mesec. Odbor ob koncu tega meseca vsakič predloži nadaljnje poročilo.

(1)  UL C 109, 11.4.2014, str. 2.

(2)  UL C 67, 6.3.2014, str. 58.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. aprila 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 14. julija 2014.

(4)  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

(5)  Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/ES, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (OJ L 173, 12.6.2014, str. 190).

(6)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(7)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(8)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(9)  Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1).

(10)  Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149).

(11)  Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

(12)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(13)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(14)  Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26.3.1997, str. 22).

(15)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(16)  Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (UL L 82, 22.3.2001, str. 16).

(17)  Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(18)  Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L 166, 11.6.1998, str. 45).

(19)  Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o kadrovskih predpisih za uradnike in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti in o posebnih ukrepih, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

(20)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(21)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(22)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(23)  Uredba Sveta št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL 17, 6.10.1958, str. 385).

(24)  Uredba Sveta št. 422/67/EGS, št. 5/67/Euratom z dne 25. julija 1967 o določitvi prejemkov predsednika in članov Komisije, predsednika, sodnikov, generalnih pravobranilcev in sodnega tajnika Sodišča, predsednika, članov in sodnega tajnika Splošnega sodišča ter predsednika, članov in sodnega tajnika Sodišča za uslužbence Evropske unije (UL L 187, 8.8.1967, str. 1).

(25)  Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(26)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(27)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(28)  Sklep Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratomz dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega poslovnika (UL L 317, 3.12.2001, str. 1).