1.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 193/1

(1)

Dodeljevanje državnih sredstev, ki izpolnjuje merila iz člena 107(1) Pogodbe, pomeni državno pomoč, ki jo je treba priglasiti Komisiji v skladu s členom 108(3) Pogodbe. Vendar lahko v skladu s členom 109 Pogodbe Svet določi vrste pomoči, ki so izvzete iz navedene obveznosti priglasitve. Komisija lahko v skladu s členom 108(4) Pogodbe sprejme uredbe glede navedenih vrst pomoči. Na podlagi Uredbe (ES) št. 994/98 je Komisija pooblaščena, da v skladu s členom 109 Pogodbe razglasi, da se lahko nekatere vrste pomoči izvzamejo iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Komisija je na podlagi navedene uredbe sprejela Uredbo Komisije (ES) št. 1857/2006 (2), ki se uporablja do 30. junija 2014.

(2)

Uredba (ES) št. 994/98 je bila 22. julija 2013 spremenjena z Uredbo Sveta (EU) št. 733/2013 (3), ki Komisijo pooblašča, da razširi skupinske izjeme na nove vrste pomoči, v zvezi s katerimi je mogoče določiti jasne pogoje združljivosti. Takšne nove vrste pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju bi morale vključevati pomoč za ohranjanje kulturne dediščine, pomoč za nadomestilo škode zaradi naravnih nesreč in pomoč gozdarstvu, ki je pod nekaterimi pogoji lahko izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe.

(3)

Člen 42 Pogodbe zagotavlja, da se pravila o konkurenci uporabljajo za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino s kmetijskimi proizvodi le v obsegu, ki ga določita Evropski parlament in Svet. Člen 211(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa, da se pravila o državni pomoči ob upoštevanju nekaterih odstopanj uporabljajo za pomoč za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi. Člen 211(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da se pravila o državni pomoči ne uporabljajo za plačila držav članic za ukrepe iz navedene uredbe, ki jih delno ali v celoti financira Unija, in za ukrepe iz členov od 213 do 218 navedene uredbe. Poleg tega se pravila o državni pomoči ne uporabljajo za plačila, ki jih države članice izvršijo v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ali za dodatno nacionalno financiranje iz področja uporabe člena 42 Pogodbe. Taka plačila, katerih namen je zagotoviti dodatno nacionalno financiranje, ki spada v področje uporabe člena 42 Pogodbe, morajo izpolnjevati merila iz Uredbe (EU) št. 1305/2013, da jih lahko Komisija odobri kot del programa razvoja podeželja v določeni državi članici. Kljub temu se pravila o državni pomoči uporabljajo za sofinancirani del v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in dodatno nacionalno financiranje za ukrepe, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe.

(4)

Ker so gospodarski učinki pomoči enaki ne glede na to, ali jo delno financira Unija ali ne oz. v celoti država članica, bi morala biti politika Komisije v zvezi z nadzorom državne pomoči dosledna in skladna s podporo, dodeljeno na podlagi skupne kmetijske politike in politike razvoja podeželja Unije.

(5)

Zato bi bilo treba področje uporabe te uredbe uskladiti s področjem uporabe Uredbe (EU) št. 1305/2013, zlasti v zvezi s pomočjo za gozdarski sektor ter pomočjo za mikro, mala in srednja podjetja (MSP), ki so dejavna na podeželju. Ta uredba bi se morala uporabljati za ukrepe pomoči za gozdarstvo ter MSP, ki so dejavna na podeželju in ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe ter so zajeta v Uredbi (EU) št. 1305/2013, in sicer samo, kadar so navedeni ukrepi vključeni v programe razvoja podeželja ter sofinancirani v okviru EKSRP. Po drugi strani pa se ta uredba ne bi smela uporabljati za pomoč podjetjem na podeželju za dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe, ali za pomoč gozdarskemu sektorju, kadar ne obstajata neposredna povezava s programi razvoja podeželja in sofinanciranje v okviru EKSRP. Vendar bi morala obstajati možnost, da se pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja v gozdarskem sektorju in pomoč za storitve svetovanja v gozdarskem sektorju lahko dodeli zunaj okvira programov za razvoj podeželja, ki jih v celoti financirajo države članice, pod pogojem, da izpolnjujejo zadevne pogoje o združljivosti iz te uredbe.

(6)

Države članice bi morale imeti na voljo poenostavljen postopek, ko morajo pridobiti odobritev za državno pomoč za sofinancirani del in za dodatno financiranje svojih nacionalnih programov razvoja podeželja v skladu s členom 81(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013. Glede na to bi morala biti takšna pomoč izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje ustrezne pogoje o združljivosti iz te uredbe.

(7)

Komisija je s Sporočilom Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Posodobitev področja državnih pomoči EU z dne 8. maja 2012 (6) začela širši pregled pravil o državni pomoči. Glavni cilji te posodobitve so: (i) dosežek trajnostne, pametne in vključujoče rasti na konkurenčnem notranjem trgu ter hkrati prispevanje k prizadevanjem držav članic za učinkovitejšo porabo javnih financ; (ii) osredotočenje predhodnega preverjanja Komisije na primere pomoči z največjim vplivom na notranji trg in hkrati krepitev sodelovanja držav članic pri izvrševanju državne pomoči, ter (iii) racionaliziranje pravil in zagotovitev hitrejšega, bolje informiranega ter verodostojnejšega sprejemanja odločitev na podlagi jasnih ekonomskih razlogov, skupnega pristopa in jasnih obveznosti.

(8)

Ta uredba bi morala omogočati boljše določanje prednostnih nalog izvrševanja in večjo poenostavitev ter zagotoviti večjo preglednost, učinkovito ocenjevanje in nadzor skladnosti s pravili o državni pomoči na nacionalni ravni in na ravni Unije, pri tem pa ohraniti institucionalne pristojnosti Komisije in držav članic. V skladu z načelom sorazmernosti ta uredba ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev navedenih ciljev.

(9)

Komisija je člena 107 in 108 Pogodbe v številnih primerih uporabila za MSP, ki so dejavna v proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov, zlasti v okviru Uredbe (ES) št. 1857/2006, Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 (7) in Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 (8). Zato je na tem področju pridobila znatne izkušnje. Izkušnje so Komisiji po eni strani omogočile, da lahko bolje opredeli pogoje, pod katerimi se nekatere vrste pomoči lahko obravnavajo kot združljive z notranjim trgom, in razširi področje uporabe skupinskih izjem, po drugi strani pa je postalo jasno, da je treba okrepiti preglednost in spremljanje ter omogočiti ustrezno ocenjevanje velikih shem glede na njihov učinek na konkurenco na notranjem trgu.

(10)

Splošne pogoje za uporabo te uredbe bi bilo treba opredeliti na podlagi vrste skupnih načel, ki zagotavljajo, da je pomoč namenjena skupnemu interesu, ima jasen spodbujevalni učinek, je ustrezna in sorazmerna, povsem pregledno dodeljena, je predmet nadzornega mehanizma in rednega ocenjevanja ter ne škodi pogojem trgovanja v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom.

(11)

Pomoč, ki izpolnjuje vse pogoje iz te uredbe, tako splošne pogoje kot pogoje za posamezne zadevne vrste pomoči, bi bilo treba izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Zaradi učinkovitega nadzora in poenostavitve upravnih postopkov, ne da bi Komisija pri tem oslabila spremljanje, bi se morala izvzeta pomoč (sheme pomoči in individualna pomoč) izrecno sklicevati na to uredbo.

(12)

Za državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, ki je ta uredba ne vključuje, se še naprej uporablja obveznost priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Ta uredba ne posega v možnost držav članic, da priglasijo pomoč, katere cilji ustrezajo ciljem, ki jih zajema ta uredba.

(13)

Zaradi večje možnosti vpliva velikih shem na trgovino in konkurenco, bi morale sheme pomoči, katerih povprečni letni proračun državne pomoči presega prag, temelječ na absolutni vrednosti, načeloma biti predmet ocene državne pomoči. Vrednotenje bi moralo biti usmerjeno v preverjanje, ali so bile dosežene predpostavke in pogoji, ki so podlaga za združljivost sheme, kot tudi učinkovitost ukrepa pomoči glede na njegove splošne in posebne cilje, ter zagotoviti navedbe o učinku sheme na konkurenco in trgovino. Da bi se zagotovila enaka obravnava, je treba ocenjevanje državne pomoči izvesti na podlagi načrta ocenjevanja, ki ga odobri Komisija. Čeprav bi bilo tak načrt običajno treba pripraviti ob oblikovanju sheme in odobriti pravočasno, da shema lahko začne veljati, to morda ni mogoče v vseh primerih. Da zato ne bi prišlo do zamude pri začetku njihove veljavnosti, se bo ta uredba uporabljala za take sheme največ šest mesecev. Komisija se lahko odloči, da to obdobje podaljša na podlagi odobritve načrta ocenjevanja. V ta namen bi bilo treba načrt ocenjevanja priglasiti Komisiji v 20 delovnih dneh po začetku veljavnosti sheme. Komisija se lahko izjemoma tudi odloči, da ocena glede na posebnosti primera ni nujna. Komisija bi morala od države članice prejeti potrebne informacije, da bi lahko ocenila načrt ocenjevanja in zahtevala dodatne informacije brez nepotrebnega odlašanja, kar bi državi članici omogočilo, da dopolni manjkajoče elemente, da bi Komisija lahko sprejela odločitev. Glede na novost tega postopka bo Komisija v ločenem dokumentu zagotovila podrobne smernice o postopku, ki se uporablja v obdobju 6 mesecev, predvidenih za odobritev načrta ocenjevanja, in ustrezne predloge, na podlagi katerih bo treba predložiti načrte ocenjevanja. Spremembe shem, ki so predmet ocenjevanja, razen preoblikovanja, ki ne morejo vplivati na združljivost sheme pomoči na podlagi te uredbe ali ne morejo znatno vplivati na vsebino odobrenega načrta ocenjevanja, bi bilo treba oceniti ob upoštevanju rezultatov takega ocenjevanja ter jih izključiti iz področja uporabe te uredbe. Za spremembe, kot so povsem formalna preoblikovanja, upravna preoblikovanja ali spremembe, izvedene v okviru sofinanciranih ukrepov EU, načeloma ne bi smelo veljati, da znatno vplivajo na vsebino odobrenega načrta ocenjevanja.

(14)

Ta uredba se ne bi smela uporabljati za pomoč, ki je odvisna od uporabe domačih proizvodov v breme uvoženih proizvodov, ali pomoč dejavnostim, povezanim z izvozom. Zlasti se ne bi smela uporabljati za pomoč, s katero se financirata vzpostavitev in delovanje distribucijske mreže v drugi državi članici ali tretji državi. Pomoč za kritje stroškov sodelovanja na sejmih, stroškov študija ali svetovalnih storitev, potrebnih za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem trgu v drugi državi članici ali tretji državi, se običajno ne bi smelo šteti za pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom.

(15)

Komisija bi morala zagotoviti, da odobrena pomoč nima škodljivega vpliva na pogoje trgovanja, ki bi bili v nasprotju s skupnim interesom. Zato bi bilo treba iz področja uporabe te uredbe izključiti pomoč, dodeljeno upravičencu, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodnega sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, z izjemo pomoči za odpravo škode zaradi nekaterih naravnih nesreč.

(16)

Pomoč, dodeljeno podjetjem v težavah, bi bilo treba izvzeti iz področja uporabe te uredbe, saj bi bilo takšno pomoč treba oceniti v skladu s Smernicami o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (9) ali smernicami, ki jih nadomeščajo, ter tako preprečiti, da bi se jim izogibali, kar pa v določenih pogojih ne velja za pomoč za nadomestilo škode zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter pomoč za odpravo škode v gozdovih zaradi požarov, naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, škodljivih organizmov na rastlinah, bolezni, katastrofalnih dogodkov in dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami, kot je določeno v tej uredbi. Poleg tega se zaradi varovanja javnega zdravja in ob upoštevanju izrednih razmer v določenih pogojih ne bi smelo razlikovati med ekonomsko situacijo podjetja za pomoč za stroške izkoreninjenja bolezni živali ter za uničenje in odstranjevanje poginulih živali. Zaradi zagotovitve pravne varnosti je primerno za opredelitev, ali gre za podjetje v težavah za namene te uredbe, določiti jasna merila, ki ne zahtevajo ocene vseh posebnosti stanja podjetja.

(17)

Če so državna pomoč ali pogoji, ki veljajo zanjo, vključno z načinom financiranja, kadar je sestavni del pomoči, neločljivo povezani s kršitvijo zakonodaje Unije, pomoči ni mogoče razglasiti za združljivo z notranjim trgom. Ta uredba se torej ne bi smela uporabljati za pomoč, ki je neločljivo povezana s kršitvijo zakonodaje Unije.

(18)

Izvrševanje pravil o državni pomoči je zelo odvisno od sodelovanja držav članic. Zato bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo, vključno s skladnostjo individualnih pomoči, dodeljenih v okviru shem skupinskih izjem.

(19)

Zaradi velikega tveganja, da bo to negativno vplivalo na pogoje trgovanja, bi morala Komisija po priglasitvi oceniti velike zneske pomoči, dodeljene individualno ali kumulativno. Zato bi bilo treba za nekatere vrste pomoči za naložbe določiti pragove najvišjega zneska pomoči, ki spadajo v področje uporabe te uredbe, in sicer na ravni, ki upošteva zadevno vrsto pomoči ter njen morebiten vpliv na pogoje trgovanja. Vsako pomoč, katere znesek presega navedene pragove, bi bilo treba obvezno priglasiti v skladu s členom 108(3) Pogodbe. Pragovi določeni v tej uredbi, se ne bi smeli zaobiti z umetno delitvijo shem ali projektov pomoči, na primer na več shem ali projektov pomoči, ki imajo podobne značilnosti, cilje ali upravičence. Pod pogojem, da se upoštevajo pogoji o združljivosti in največje vrednosti intenzivnosti pomoči ali najvišji zneski pomoči, opredeljeni v tej uredbi, se druge vrste pomoči ne bi smele šteti za pomoči z visokim tveganjem ali za pomoči s škodljivim vplivom na pogoje trgovanja.

(20)

Zaradi preglednosti, enakega obravnavanja in učinkovitega spremljanja bi bilo treba to uredbo uporabljati le za pomoč, za katero je mogoče vnaprej in brez ocene tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent nepovratnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: pregledna pomoč).

(21)

Za nekatere posebne instrumente pomoči, kot so posojila, jamstva, davčni ukrepi in zlasti vračljivi predujmi, bi morala ta uredba opredeliti, pod kakšnimi pogoji se lahko obravnavajo kot pregledni. Pomoč v obliki jamstev bi bilo treba šteti za pregledno, če je bil bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi premij varnega pristana, določenih za ustrezno vrsto podjetja. Obvestilo Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev za MSP (10) na primer določa ravni letnih premij, nad katerimi se državno jamstvo ne šteje za državno pomoč. Kot pregledno bi bilo treba obravnavati tudi, če je bila metodologija, ki se uporablja za izračun intenzivnosti pomoči državnega jamstva, pred izvajanjem ukrepa priglašena Komisiji in jo je slednja odobrila v skladu z Obvestilom Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev. V tej uredbi se kot pregledna pomoč ne bi smela obravnavati pomoč v obliki ukrepov tveganega financiranja in kapitalskih injekcij.

(22)

Pomoč, ki bi sicer spadala v področje te uredbe, vendar ni pregledna, bi bilo treba vedno priglasiti Komisiji. Komisija bi priglasitve nepreglednih pomoči morala oceniti zlasti glede na merila iz Smernic Unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju 2014–2020 (11) ali drugih zadevnih zakonodajnih okvirov, smernic, sporočil in obvestil.

(23)

Za zagotovitev nujnosti pomoči in njenega spodbujevalnega delovanja na razvoj nadaljnjih dejavnosti ali projektov se ta uredba ne bi smela uporabljati v primeru pomoči za dejavnosti ali projektov, ki bi jih upravičenec izvajal v vsakem primeru, tudi če ne bi bilo pomoči. Pomoč se ne bi smela odobriti za nazaj za dejavnosti ali projekte, ki jih je upravičenec že izvedel. Pomoč bi se morala iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s to uredbo izvzeti samo, kadar se dejavnost ali delo na projektu, ki prejema pomoč, začne po tem, ko je upravičenec predložil pisni zahtevek za pomoč.

(24)

Kar zadeva vsako ad hoc pomoč, ki jo zajema ta uredba in je dodeljena upravičencu, ki je veliko podjetje, bi morale države članice poleg pogojev glede spodbujevalnega učinka, ki se uporabljajo za MSP, zagotoviti tudi, da je upravičenec v notranjem dokumentu analiziral, ali je projekt oziroma dejavnost, ki prejema pomoč, izvedljiva s pomočjo in brez pomoči. Država članica bi morala preveriti, ali ta notranji dokument potrjuje bistveno povečanje obsega projekta ali dejavnosti ali bistveno povišanje skupnega zneska, ki ga je upravičenec porabil za projekt ali dejavnost, ki prejema pomoč, ali bistveno povečanje hitrosti zaključka zadevnega projekta ali dejavnosti. Spodbujevalni učinek bi prav tako moralo biti možno ugotoviti na podlagi dejstva, da se na zadevnem podeželskem območju naložbeni projekt ali dejavnost kot taka ne bi izvedla, če pomoč ne bi bila dodeljena.

(25)

Za samodejne sheme pomoči v obliki davčnih ugodnosti bi moral še naprej veljati poseben pogoj glede spodbujevalnega učinka, saj je pomoč, ki izhaja iz takih shem pomoči, dodeljena v okviru drugačnih postopkov kot pri drugih vrstah pomoči. Navedeni posebni pogoj pomeni, da bi morale biti navedene sheme pomoči sprejete pred začetkom izvajanja dejavnosti ali dela na projektu ali dejavnosti, ki prejema pomoč. Vendar se ta pogoj ne bi smel uporabljati v primeru naslednic davčnih shem, če je bila dejavnost zajeta že v prejšnjih davčnih shemah v obliki davčnih ugodnosti. Za oceno spodbujevalnega učinka takih shem pomoči je ključni trenutek takrat, ko je bil davčni ukrep prvič določen v prvotni shemi, ki jo nato nadomesti naslednica sheme.

(26)

Za pomoč za komasacijo zemljišč, spodbujevalne ukrepe v obliki publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih, pomoč za nadomestilo izgub zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, pomoč za nadomestilo stroškov izkoreninjenja bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter pomoč za nadomestilo izgub zaradi navedenih bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah, pomoč za kritje stroškov odstranitve in uničenja poginulih živali, pomoč za raziskave in razvoj, pomoč za odpravo škode zaradi naravnih nesreč in pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih se spodbujevalni učinek ne bi smel zahtevati ali pa bi se moral šteti za prisotnega, če so izpolnjeni posebni pogoji, določeni za navedene vrste pomoči iz te uredbe.

(27)

Da se zagotovi sorazmernost pomoči in njena omejenost na potrebni znesek, bi bilo treba najvišje zneske pomoči, kadar koli je to mogoče, opredeliti v obliki intenzivnosti pomoči glede na znesek upravičenih stroškov. Kadar največje intenzivnosti pomoči ni mogoče določiti, ker upravičenih stroškov ni mogoče opredeliti, ali da bi zagotovili enostavnejše instrumente za male zneske, bi bilo treba določiti najvišje zneske pomoči, opredeljene v nominalnem smislu, da bi zagotovili sorazmernost pomoči. Glede na izkušnje Komisije bi bilo treba intenzivnost pomoči in najvišje zneske pomoči določiti na ravni, na kateri je zagotovljeno najmanjše izkrivljanje konkurence v sektorju, ki prejema pomoč, pri čemer se ustrezno upošteva cilj v zvezi z olajšanjem razvoja gospodarskih dejavnosti upravičencev v kmetijskem sektorju, na podeželju ali v gozdarskem sektorju. Da bi se dosegla skladnost z ukrepi za razvoj podeželja, ki jih financira Unija, bi bilo treba zgornje meje harmonizirati s tistimi iz Uredbe (EU) št. 1305/2013, pod pogojem, da je to v skladu z načeli državne pomoči.

(28)

V izračun intenzivnosti pomoči bi bilo treba vključiti samo upravičene stroške. Uredba ne bi smela izvzemati pomoči, ki presega ustrezno intenzivnost pomoči, ker so vključeni neupravičeni stroški. Opredelitev upravičenih stroškov bi morala biti podprta z razumljivimi, podrobnimi in najnovejšimi dokumentarnimi dokazili. Upoštevati bi bilo treba vse zneske pred kakršnim koli odbitkom davkov ali drugih dajatev. Pomoč, ki se izplača v več obrokih, se diskontira na vrednost na dan dodelitve pomoči. Na vrednost na dan dodelitve pomoči bi bilo treba diskontirati tudi upravičene stroške. Obrestna mera, ki jo je treba uporabiti za diskontiranje in izračun zneska pomoči v primeru pomoči, ki ni v obliki nepovratnih sredstev, bi morala biti diskontna stopnja oziroma referenčna mera, veljavna na dan odobritve pomoči, kot je določeno v Sporočilu Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (12). Kadar pomoč ni dodeljena v obliki nepovratnih sredstev, bi moral biti znesek pomoči izražen kot bruto ekvivalent nepovratnih sredstev. Kadar je pomoč dodeljena v obliki davčnih ugodnosti, bi morali biti obroki pomoči diskontirani na podlagi diskontnih stopenj, veljavnih na različne dni začetka veljavnosti davčnih ugodnosti. Spodbujati bi bilo treba uporabo pomoči v obliki vračljivih predujmov, saj so taki instrumenti za porazdelitev tveganja ugodni za krepitev spodbujevalnega učinka pomoči. Zato je primerno določiti, da se lahko veljavne intenzivnosti pomoči iz te uredbe povečajo, kadar je pomoč dodeljena v obliki vračljivih predujmov.

(29)

V primeru davčnih ugodnosti za davke, ki jih je treba plačati v prihodnosti, veljavna diskontna stopnja in točni znesek obrokov pomoči morda nista znana vnaprej. Države članice bi morale v takem primeru ob upoštevanju veljavne intenzivnosti pomoči vnaprej določiti najvišjo diskontirano vrednost pomoči. Ko je znesek obroka pomoči na določen dan znan, se nato lahko diskontiranje opravi na podlagi diskontne stopnje, ki se takrat uporablja. Diskontirano vrednost vsakega obroka pomoči bi bilo treba odšteti od skupne zgornje meje (”zgornja mejna vrednost”).

(30)

Da bi ugotovili, ali se spoštujejo pragovi za individualno priglasitev in največje intenzivnosti pomoči ali najvišji zneski pomoči iz te uredbe, bi bilo treba upoštevati skupni znesek državne pomoči za dejavnost ali projekt, ki prejema pomoč. Poleg tega bi bilo treba v tej uredbi podrobno opredeliti okoliščine, v katerih se različne vrste pomoči lahko kumulirajo. Pomoči, ki so s to uredbo izvzete iz obveznosti priglasitve, in vse druge združljive pomoči, izvzete z drugo uredbo ali ki jih odobri Komisija, se lahko kumulirajo, dokler se navedeni podporni ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške. Kadar se različni viri pomoči nanašajo na iste – deloma ali v celoti prekrivajoče se – opredeljive upravičene stroške, bi morala biti kumulacija dovoljena do največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za navedeno pomoč v skladu s to uredbo. S to uredbo bi bilo treba določiti tudi posebna pravila za kumulacijo pomoči z opredeljivimi upravičenimi stroški ali brez njih in za kumulacijo s pomočjo de minimis. Pomoč de minimis se pogosto ne dodeli za specifične opredeljive upravičene stroške in se jim pogosto tudi ne pripisuje. V takšnem primeru bi morala obstajati možnost proste kumulacije pomoči de minimis z državno pomočjo, ki je izvzeta v skladu s to uredbo. Če pa je pomoč de minimis dodeljena za iste opredeljive upravičene stroške kot državna pomoč, izvzeta v skladu s to uredbo, bi se morala kumulacija dovoliti samo do največje intenzivnosti pomoči, kot je določeno v poglavju III te uredbe.

(31)

Finančna sredstva Unije, ki jih centralno upravljajo institucije, agencije, skupna podjetja ali drugi organi Unije, ki niso pod neposrednim ali posrednim nadzorom držav članic, ne pomenijo državne pomoči. Kadar se takšna finančna sredstva Unije kombinirajo z državno pomočjo, je treba pri ugotavljanju, ali se upoštevajo pragovi za priglasitev in največje intenzivnosti ali najvišji zneski pomoči, upoštevati le slednjo, če skupni znesek javnih finančnih sredstev, ki je bil dodeljen v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ne presega najugodnejše stopnje financiranja, kot je določena z veljavnimi predpisi prava Unije.

(32)

Ker je državna pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe načeloma prepovedana, je pomembno, da lahko vse strani preverijo, ali je pomoč dodeljena v skladu z veljavnimi predpisi. Preglednost državne pomoči je zato ključnega pomena za pravilno uporabo pravil Pogodbe in prispeva k večji skladnosti, večji odgovornosti, medsebojnim strokovnim pregledom in nenazadnje k učinkovitejši javni porabi. Da se zagotovi preglednost, bi morale države članice vzpostaviti celovita spletišča o državnih pomočeh na regionalni ali nacionalni ravni s povzetki informacij o vsakem ukrepu pomoči, izvzetem v skladu s to uredbo. Navedena obveznost bi morala biti pogoj za združljivost individualne pomoči z notranjim trgom. V skladu s standardno prakso glede objavljanja informacij iz Direktive 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13) bi bilo treba uporabiti standardno obliko, ki omogoča iskanje po informacijah ter njihov prenos in enostavno objavo na internetu. Povezave na spletišča o državnih pomočeh vseh držav članic bi morale biti objavljene na spletišču Komisije. V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 994/98, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 733/2013, bi bilo treba na spletišču Komisije objaviti povzetek informacij o vsakem ukrepu pomoči, izvzetem na podlagi te uredbe.

(33)

V zvezi z objavo informacij o dodeljenih individualnih pomočeh je primerno določiti mejne vrednosti, nad katerimi se takšna objava ob upoštevanju pomembnosti pomoči lahko šteje za sorazmerno. Na podlagi ocen shem pomoči za naložbe v primarni kmetijski sektor z najvišjimi letnimi odhodki, prijavljenimi v okviru letnih poročil iz leta 2013, ki lahko štejejo za bolj izkrivljajoče od preostalih vrst pomoči, je Komisija ugotovila, da je povprečni znesek pomoči na upravičenca znašal 59 596 EUR. Zaradi zmanjšanja upravnega bremena za države članice je zato primerno mejno vrednost za objavo informacij o dodeljenih individualnih pomočeh primarnim kmetijskim proizvajalcem določiti na 60 000 EUR. Ob upoštevanju dejstva, da sta predelava in trženje kmetijskih proizvodov podobna predelavi in trženju industrijskih proizvodov, je primerno, da se pragi za objavo informacij o individualnih pomočeh, dodeljenih upravičencem iz vsakega od navedenih podsektorjev in sektorja gozdarstva, ter za dejavnosti, ki spadajo izven področja uporabe člena 42 Pogodbe, uskladijo s tistimi iz Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 (14).

(34)

Da se zagotovi učinkovito spremljanje, je v skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 994/98 primerno uvesti standardno obliko, v kateri bi morale države članice Komisiji predložiti povzetek informacij vedno, ko se v skladu s to uredbo izvede shema pomoči ali dodeli individualna pomoč, ki ni v okviru katere koli sheme pomoči. Poleg tega je v skladu s členom 5 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (15) in členom 3(4) Uredbe (ES) št. 994/98 primerno določiti pravila v zvezi z letnimi poročili o pomoči, izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s pogoji iz te uredbe, ki jih morajo države članice predložiti Komisiji, vključno s posebnimi zahtevami za nekatere vrste pomoči.

(35)

Zaradi široke razpoložljivosti potrebne tehnologije bi morali biti povzetki informacij in letno poročilo v računalniški obliki ter bi jih bilo treba poslati Komisiji prek elektronskih sistemov Komisije.

(36)

Poleg tega je v skladu s členom 3(3) Uredbe (ES) št. 994/98 in glede na zastaralni rok iz člena 15 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (16) primerno oblikovati pravila v zvezi z evidencami, ki bi jih morale države članice voditi v zvezi s pomočjo, izvzeto iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe na podlagi te uredbe.

(37)

Za večjo učinkovitost pogojev združljivosti iz te uredbe bi morala imeti Komisija možnost, da odvzame ugodnosti skupinskih izjem za prihodnje ukrepe pomoči v primeru neizpolnjevanja teh zahtev. Komisija bi morala imeti možnost, da omeji odvzem ugodnosti skupinske izjeme na nekatere vrste pomoči, nekatere upravičence ali ukrepe pomoči, ki so jih sprejeli nekateri organi, kadar neizpolnjevanje zahtev iz te uredbe vpliva le na omejeno skupino ukrepov nekaterih organov. Takšen ciljno usmerjen odvzem bi moral zagotoviti sorazmerno odpravo težave, neposredno povezane z ugotovljenim neizpolnjevanjem zahtev iz te uredbe. V primeru neizpolnjevanja pogojev o združljivosti iz poglavij I in III dodeljena pomoč ni zajeta s to uredbo in posledično predstavlja nezakonito pomoč, ki jo bo Komisija proučila v okviru ustreznega postopka iz Uredbe (ES) št. 659/1999. V primeru neizpolnjevanja zahtev iz poglavja II odvzem ugodnosti skupinskih izjem za prihodnje ukrepe pomoči ne vpliva na dejstvo, da so za pretekle ukrepe, ki so izpolnjevali zahteve iz te uredbe, veljale skupinske izjeme.

(38)

Ob upoštevanju člena 107(3)(c) Pogodbe pomoč ne bi smela samo nenehno ali periodično zniževati stroškov poslovanja, ki bi jih običajno moral kriti upravičenec, in bi morala biti sorazmerna z ovirami, ki jih je treba premagati, da bi se zagotovile socialno-ekonomske ugodnosti, ki naj bi bile v interesu Unije. Enostransko državno pomoč, katere cilj je samo izboljšanje finančnega stanja proizvajalcev, vendar ne prispeva k razvoju sektorja, ter zlasti pomoč, ki je dodeljena samo na podlagi cene, količine, enote proizvodnje ali enote načina proizvodnje, bi bilo treba obravnavati kot pomoč za tekoče poslovanje, ki ni združljiva z notranjim trgom. Če je takšna pomoč dodeljena v kmetijskem sektorju, lahko vpliva tudi na mehanizme skupnih ureditev trgov. Zato je primerno omejiti področje uporabe te uredbe na nekatere vrste pomoči.

(39)

MSP imajo odločilno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest ter so na splošno dejavnik družbene stabilnosti in gospodarskega zagona. Vendar lahko nedelovanje trga omejuje razvoj MSP, zaradi česar imajo ta podjetja značilne omejitve. MSP imajo pogosto težave pri pridobivanju kapitala ali posojil, saj nekateri finančni trgi niso naklonjeni tveganjem in lahko nudijo zavarovanje zgolj v omejenem obsegu. Njihovi omejeni viri lahko tudi omejijo dostop do informacij, zlasti glede nove tehnologije in potencialnih trgov. S to uredbo bi bilo zato za olajšanje razvoja gospodarskih dejavnosti MSP treba nekatere vrste pomoči za MSP izvzeti iz obveznosti priglasitve v skladu s členom 108(3) Pogodbe.

(40)

Da bi se odpravile razlike, ki bi lahko povzročile izkrivljanje konkurence, olajšalo usklajevanje med različnimi pobudami Unije in nacionalnimi pobudami v zvezi z MSP ter izboljšala jasnost upravnih postopkov in pravna varnost, bi morala opredelitev MSP v tej uredbi temeljiti na opredelitvah iz Priporočila Komisije 2003/361/ES (17).

(41)

Za zagotovitev skladnosti s politiko razvoja podeželja in poenostavitev pravil na podlagi izkušenj, ki jih je Komisija že pridobila pri uporabi Uredbe (EU) št. 1857/2006 in Uredbe (EU) št. 800/2008, je primerno, da se iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe izvzamejo različne vrste pomoči za MSP, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov.

(42)

Navedene vrste pomoči bi morale zlasti zajemati pomoč za naložbe, kot so naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva ali naložbe za premestitev kmetijskih poslopij, pomoč za zagon in poslovne priložnosti, kot so pomoč mladim kmetom in malim kmetijam, pomoč za skupine proizvajalcev ter pomoč za sodelovanje v shemah kakovosti, pomoč za lažji razvoj podjetij, kot so pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja, pomoč za storitve svetovanja, pomoč za promocijske dejavnosti in pomoč za storitve nadomeščanja na kmetijskem gospodarstvu, pomoč za obvladovanje tveganja in krizno upravljanje, kot so pomoč za nadomestilo škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, pomoč za nadomestilo stroškov preprečevanja in izkoreninjenja bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter pomoč za zavarovalne premije, ter pomoč za živinorejski sektor za doseganje skupnih javnih ciljev, kot sta ohranjanje genske kakovosti ter varovanje zdravja živali in ljudi. Navedene pomoči bi morale biti usmerjene predvsem h krepitvi konkurenčnosti in uspešnosti celotnega kmetijskega sektorja.

(43)

Poleg tega bi bilo treba po tej uredbi iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe izvzeti tudi pomoči za MSP, ki so dejavna na podeželju. V zvezi s tem ter da bi se zagotovila skladnost med ukrepi za razvoj podeželja, sofinanciranimi v okviru EKSRP, in ukrepi, financiranimi iz dodatnih nacionalnih virov, bi morala biti pravila iz te uredbe čim bolj skladna s pravili iz Uredbe (EU) št. 1305/2013 ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi navedene uredbe.

(44)

Druge vrste pomoči, kot so pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem in gozdarskem sektorju, pomoč v kmetijskem sektorju za odpravo škode zaradi naravnih nesreč, pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih in pomoč za gozdarstvo, dodeljene tako MSP kot velikim podjetjem, bi bilo treba izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Zlasti v zvezi s pomočjo za gozdarstvo in da bi se zagotovila skladnost med ukrepi za razvoj podeželja, sofinanciranimi v okviru EKSRP, in ukrepi, financiranimi iz dodatnih nacionalnih virov, ali ukrepi, financiranimi izključno z državno pomočjo, bi morala biti pravila iz te uredbe čim bolj skladna s pravili iz Uredbe (EU) št. 1305/2013 ter delegiranih in izvedbenih aktov.

(45)

Pomoč, dodeljena MSP, dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov, pomoč za raziskave in razvoj, pomoč za gozdarski sektor ali pomoč za MSP na podeželju za dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe, so prav tako lahko izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s pogoji iz Uredbe (EU) št. 651/2014. Kadar države članice menijo, da je to primerneje, se lahko odločijo, da dodelijo zgoraj navedene vrste pomoči v skladu s pogoji iz Uredbe (EU) št. 651/2014. Zlasti se lahko države članice odločijo, da MSP, dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji, dodelijo regionalno pomoč za tekoče poslovanje za kritje dodatnih stroškov, razen za stroške prevoza v najbolj oddaljenih regijah, pomoč za svetovanje v korist MSP, pomoč za tvegano financiranje, pomoč za raziskave in razvoj, pomoč za inovacije za MSP, okoljsko pomoč, pomoč za usposabljanje ter pomoč za prikrajšane delavce, v skladu s pogoji iz Uredbe (EU) št. 651/2014. V zvezi s tem in za pojasnitev povezave med področjema uporabe te uredbe in Uredbe (EU) št. 651/2014 bi bilo treba poudariti, da se cilji, vrste pomoči in pogoji za pomoč v obeh uredbah razlikujejo, čeprav so morda namenjeni isti vrsti upravičencev.

(46)

Za izboljšanje gospodarske in okoljske učinkovitosti ter uspešnosti MSP, dejavnih v kmetijskem sektorju, za zagotovitev potrebne infrastrukture za razvoj kmetijstva in spodbujanje naložb neprofitnega značaja, potrebnih za doseganje okoljskih ciljev, bi morala biti pomoč na voljo za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki prispevajo k navedenim ciljem. Navedene naložbe bi morale biti skladne z zakonodajo Unije in nacionalnimi predpisi zadevnih držav članic na področju varstva okolja. Poleg tega bi morala za pomoč za naložbe, v zvezi s katero mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (18), pogojena s tem, da sta bila še pred datumom dodelitve individualne pomoči opravljena navedena presoja in pridobljeno soglasje za izvedbo zadevnega naložbenega projekta.

(47)

Zaradi tveganja izkrivljanja konkurence na podlagi ciljne pomoči za naložbe v sektor primarne kmetijske proizvodnje pomoč za naložbe, ki je po tej uredbi izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, ne bi smela biti omejena na posamezne kmetijske proizvode. Ta pogoj ne bi smel preprečevati državi članici, da bi nekatere kmetijske proizvode izločila iz področja uporabe določene pomoči, zlasti če normalne prodajne možnosti niso na voljo. Poleg tega pomoč za nekatere vrste naložb sama po sebi ne bi smela biti upravičena do izvzetja iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s to uredbo.

(48)

Za zagotovitev primernega ravnovesja med zmanjšanjem izkrivljanja konkurence ter spodbujanjem energijske učinkovitosti in učinkovite rabe virov bi morala v primeru naložb na kmetijskih gospodarstvih, povezanih s primarno kmetijsko proizvodnjo, ta uredba določati, da bi se lahko pomoč dodelila samo za naložbe, ki so povezane s proizvodnjo biogoriv ali energije iz obnovljivih virov na ravni kmetije, in samo kadar proizvodnja ne presega povprečne letne porabe goriv ali energije na kmetiji. V takšnih primerih bi morala biti pomoč za biogoriva v to uredbo vključena samo, če je podeljena za trajnostna biogoriva v skladu z Direktivo 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (19).

(49)

Za spodbuditev prehoda na proizvodnjo naprednejših oblik biogoriv, kot je predvideno v pravilih o horizontalni državni pomoči v zvezi z okoljem in energijo, bi morala biti pomoč za biogoriva na osnovi hrane v primeru pomoči za naložbe v zvezi s predelavo kmetijskih proizvodov izključena iz te uredbe.

(50)

Za spodbujanje mladih kmetov, ki prvič vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo, ter razvoja potencialno gospodarsko uspešnih malih kmetij je primerno, da se pomoč za zagon izvzame iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Za zagotovitev uspešnosti novoustanovljenih kmetijskih dejavnosti bi morala biti pomoč pogojena s predložitvijo poslovnega načrta. Pomoč za zagon bi morala kriti le začetno obdobje obstoja podjetja in ne bi smela postati pomoč za tekoče poslovanje.

(51)

Da bi se kmetijski sektor lažje spoprijemal z izzivi zaradi vse večje konkurence in krepitve podrejenih trgov v zvezi s trženjem kmetijskih proizvodov, vključno s tistimi na lokalnih trgih, bi bilo treba spodbujati oblikovanje skupin in organizacij proizvajalcev. Zato je iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe primerno izvzeti pomoč za ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev. Do pomoči bi morale biti upravičene le skupine in organizacije proizvajalcev, ki so opredeljene kot MSP. Za zagotovitev sposobnosti preživetja skupine in organizacije proizvajalcev je predložitev poslovnega načrta pristojnemu organu pogoj, da lahko države članice uradno priznajo skupino proizvajalcev. Da se prepreči zagotavljanje pomoči za tekoče poslovanje in ohrani spodbujevalni učinek pomoči, se ta lahko izplačuje največ pet let.

(52)

Za okrepitev tržnih priložnosti in za doseganje dodane vrednosti pri zadevnih kmetijskih proizvodih je primerno spodbujati MSP k sodelovanju v shemah kakovosti na ravni Unije ali na nacionalni ravni, zaradi česar bi morala biti pomoč za sodelovanje v shemah kakovosti izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Ker v trenutku vstopa v take sheme kakovosti in v prvih letih sodelovanja v njih trg dodatnih stroškov in obveznosti, ki jih imajo MSP v okviru tega sodelovanja, ne povrne v celoti, bi morala biti neposredna pomoč za upravičenca omejena na novo sodelovanje in zajemati obdobje največ petih let. Poleg tega bi morala biti pomoč v obliki subvencioniranih storitev dodeljena za stroške za obvezne nadzorne ukrepe v zvezi s shemami kakovosti ali za kritje stroškov za tržne raziskave ali za pripravo vloge za priznanje sheme kakovosti Unije.

(53)

Za okrepitev konkurenčnosti in učinkovite rabe virov ter za izboljšanje okoljske učinkovitosti, trajnostnega upravljanja in splošne učinkovitosti MSP je primerno pomoč za prenos znanja, dejavnosti informiranja, storitve kmetijskega svetovanja in spodbujevalne ukrepe izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe.

(54)

Dobro obvladovanje tveganja in krizno upravljanje sta ključna za trajnostni in konkurenčen kmetijski sektor. Primarna kmetijska proizvodnja je izpostavljena posebnim naravnim, podnebnim in zdravstvenim tveganjem ter krizam. Zato bi morali biti pomoč za obvladovanje tveganja in krizno upravljanje ter pomoč za živinorejski sektor omejeni na MSP, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji. Državna pomoč za nadomestilo izgub zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, pomoč za boj proti boleznim živali in škodljivim organizmom na rastlinah ter pomoč za plačilo zavarovalnih premij bi morale biti omejene na pomoč upravičencem, ki se spoprijemajo z določenimi težavami kljub ustreznemu prizadevanju, da bi ta tveganja čim bolj omejili. Državna pomoč ne bi smela spodbujati upravičencev k sprejemanju nepotrebnih tveganj. MSP, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, bi morala sama nositi posledice nepreudarne izbire proizvodnih metod ali proizvodov.

(55)

Komisija je člena 107 in 108 Pogodbe uporabila v številnih primerih v zvezi s pomočjo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, zlasti v okviru Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 in Uredbe (ES) št. 1857/2006. V obdobju 2007–2013 je bila pomoč za naložbe za varstvo tradicionalnih krajin in stavb za MSP izvzeta iz obveznosti priglasitve v okviru Uredbe (ES) št. 1857/2006, za pomoč za naložbe za varstvo tradicionalnih krajin in stavb za velika podjetja pa je veljala obveznost priglasitve in jo je Komisija odobrila v skladu s Smernicami Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013. V navedenem obdobju je Komisija ocenila več kot 87 pomoči za naložbe v zvezi z varstvom tradicionalnih krajin in stavb na kmetijskih gospodarstvih. Projekti ohranjanja naravne in kulturne dediščine, tudi če jih izvajajo večja podjetja, običajno ne povzročijo znatnega izkrivljanja konkurence. Zato je primerno, da bi morala Komisija uporabiti pooblastila, ki ji jih daje Uredba (ES) št. 994/98, na področju pomoči za ohranjanje naravne in kulturne dediščine.

(56)

Da se pomoč za ohranjanje kulturne in naravne dediščine izvzame iz obveznosti priglasitve iz te uredbe, bi bilo treba odobriti naložbe v opredmetena sredstva in investicijska dela, katerih cilj je ohranjanje kulturne ali naravne dediščine. Kulturna ali naravna dediščina bi morala biti na kmetijskem gospodarstvu upravičenca, pristojni javni organ v državi članici pa bi jo moral kot tako uradno priznavati. Glede na to, da je prag za priglasitev za to pomoč v skladu s to Uredbo določen na 500 000 EUR na naložbeni projekt, kar se na podlagi Smernic Unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju 2014–2020 šteje za malo infrastrukturo, je primerno, da se v okviru te uredbe intenzivnost pomoči določi na do 100 % upravičenih stroškov.

(57)

Izredne razmere zaradi naravnih nesreč zahtevajo hitro ukrepanje organov za dodeljevanje pomoči. Zato je pomembno zagotoviti hitro izvajanje predvidene pomoči. Komisija je uporabila člena 107 in 108 Pogodbe tudi pri znatnem številu sklepov v zvezi z nadomestilom škode kmetijskemu sektorju zaradi naravnih nesreč. V Smernicah Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gospodarskem sektorju 2007–2013 je bila že zajeta možnost odobritve shem pomoči kot nadomestila škode zaradi naravnih nesreč. Komisija je v obdobju med letoma 2007 in 2012 ter pri uporabi Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 odobrila več kot 25 pomoči v zvezi z nadomestilom škode kmetijskemu sektorju zaradi naravnih nesreč. Izkušnje Komisije kažejo, da je učinkovitost takih ukrepov odvisna od hitrosti njihovega izvajanja. Zato je treba poenostaviti postopek priglasitve za takšne pomoči. Poleg tega ti ukrepi ne povzročajo znatnega izkrivljanja konkurence na notranjem trgu, saj gre za nadomestilo in obstajajo jasna merila za združljivost z notranjim trgom. Zato je primerno, da bi morala Komisija pooblastila, ki ji jih daje Uredba (ES) št. 994/98, uporabiti tudi pri pomoči za nadomestilo škode kmetijskemu sektorju zaradi naravnih nesreč.

(58)

Pomoč za odpravo škode zaradi naravnih nesreč bi zato morala biti na voljo podjetjem v celotnem kmetijskem sektorju ter dodeljena MSP in velikim podjetjem. Pogoji za izvzetje pomoči za odpravo škode zaradi naravnih nesreč so v skladu z že ustaljeno prakso in povezani z uradno potrditvijo organov držav članic, da se je zgodila naravna nesreča, ter obstojem neposredne vzročne povezave med naravno nesrečo in škodo, ki so jo utrpeli upravičenci, ter bi morali preprečiti prekomerna nadomestila. Zlasti bi se morale države članice izogibati prekomernim nadomestilom, ki so posledica kombinacije take pomoči z drugimi nadomestili, ki jih prejmejo upravičenci, vključno s plačili, prejetimi na podlagi zavarovalne sheme.

(59)

Pomoč za raziskave in razvoj lahko prispeva k trajnostni gospodarski rasti in okrepi konkurenčnost. Na podlagi izkušenj Komisije pri uporabi Smernic Komisije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013, Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (20) ter Uredbe (ES) št. 800/2008 v zvezi s pomočjo za raziskave in razvoj v kmetijskem in gozdarskem sektorju je pomoč za raziskave in razvoj, ki izpolnjuje pogoje iz te uredbe, primerno izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Spodbujanje raziskav in razvoja je pomemben cilj skupnega interesa, zato bi morala ta uredba zahtevati, da je raziskovalni projekt v interesu vseh podjetij, dejavnih v določenem kmetijskem ali gozdarskem sektorju ali podsektorju. Informacije o raziskovalnem projektu in njegovih rezultatih bi morale biti objavljene na internetu. Poleg tega bi morali biti rezultati raziskave brezplačno na voljo zainteresiranim podjetjem.

(60)

Gozdarstvo je neločljivo povezano z razvojem podeželja. Komisija je člena 107 in 108 Pogodbe uporabila v številnih sklepih v zvezi s podjetji, dejavnimi v gozdarskem sektorju, zlasti v okviru Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013. Komisija je na podlagi navedenih smernic v obdobju med letoma 2007 in 2012 odobrila 140 pomoči za gozdarski sektor. Glede na znatne izkušnje Komisije pri uporabi navedenih smernic za podjetja, dejavna v gozdarskem sektorju, bi morala Komisija v zvezi s pomočjo za gozdarski sektor za poenostavitev postopkov ter hkratno zagotavljanje učinkovitega nadzora in spremljanja uporabiti tudi pooblastila, ki ji jih daje Uredba (ES) št. 994/98. Po izkušnjah Komisije pomoč v gozdarskem sektorju, dodeljena za ukrepe, ki so del programov razvoja podeželja in so sofinancirani v okviru EKSRP, ali dodeljena kot dodatno nacionalno financiranje k takim sofinanciranim ukrepom, ne izkrivlja znatno konkurence na notranjem trgu. Poleg tega pomoč za prenos znanja v gozdarskem sektorju in pomoč za svetovalne storitve v gozdarskem sektorju ne izkrivljata znatno konkurence na notranjem trgu, čeprav sta dodeljeni zunaj programov razvoja podeželja. V tej uredbi bi bilo treba določiti jasne pogoje za združljivost takih ukrepov z notranjim trgom. Navedeni pogoji bi morali biti čim bolj v skladu s pravili iz Uredbe (EU) št. 1305/2013 ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi navedene uredbe.

(61)

Navedene vrste pomoči bi morale zlasti zajemati pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnega območja, pomoč za kmetijsko-gozdarske sisteme, pomoč za preprečevanje in odpravo škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov, naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, škodljivih organizmov na rastlinah ali katastrofalnih dogodkov, pomoč za naložbe za povečanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov, pomoč za omejitve v zvezi z gozdnimi območji Natura 2000, kot so opredeljene v členu 3 Direktive Sveta 92/43/EGS (21) in členu 3 Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (22), pomoč za gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov, pomoč za prenos znanja in dejavnosti informiranja, pomoč za storitve svetovanja, pomoč za infrastrukturne naložbe ter pomoč za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov. Pomoč gozdarskemu sektorju ne bi smela izkrivljati konkurence in bi morala biti tržno nevtralna.

(62)

Da se zagotovi skladnost z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter poenostavijo pravila za pridobitev odobritve za državno pomoč za sofinancirani del in dodatno financiranje nacionalnih programov razvoja podeželja, bi morala biti pomoč za gozdarski sektor, izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s to uredbo, enaka zadevnim ukrepom za razvoj podeželja, izvzeta pomoč pa bi se morala dodeliti zgolj v skladu s programom razvoja podeželja zadevne države članice. Kljub temu bi intenzivnost pomoči in upravičeni stroški morali biti v skladu s splošnimi načeli in pravili Unije o državni pomoči, ki se uporabljajo za kmetijski sektor. Stroški, kot so obratna sredstva, povezana z novimi naložbami, zato ne bi smeli biti upravičeni za pomoč na podlagi te uredbe. V skladu z zadevnimi programi razvoja podeželja, kot jih odobri Komisija, bi morale naložbene dejavnosti, vključene v ukrepe na področju gozdarstva, vključevati tudi enkratno obdelavo gozda, ki je potrebna za pripravo naložbe, če je to skladno s cilji zadevne določbe o razvoju podeželja. Moralo bi biti možno, da se pomoč za dejavnosti prenosa znanja, pomoč za storitve svetovanja in pomoč za komasacijo gozdnih površin dodelijo ne glede na to, ali je takšna pomoč vključena v nacionalni program razvoja podeželja.

(63)

Gospodarska diverzifikacija in oblikovanje novih gospodarskih dejavnosti sta ključna za razvoj in konkurenčnost podeželja, zlasti za MSP, ki so glavna opora gospodarstva Unije na podeželju. V Uredbi (EU) št. 1305/2013 so zagotovljeni ukrepi za spodbujanje razvoja nekmetijskih podjetij na podeželju, katerih namen je spodbujanje zaposlovanja, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest na podeželju, ohranjanje obstoječih delovnih mest, zmanjšanje sezonskih nihanj v zaposlovanju, razvoj nekmetijskih sektorjev zunaj kmetijstva in živilske predelave ob hkratnem spodbujanju poslovnega vključevanja in lokalnih medsektorskih povezav.

(64)

Da bi se zagotovila skladnost z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter da bi se poenostavila pravila za pridobitev odobritve za državno pomoč za sofinancirani del in dodatno nacionalno financiranje programov razvoja podeželja, bi bilo treba različne vrste pomoči za MSP, ki so dejavna na podeželju, izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s to uredbo. Navedene vrste pomoči bi morale zlasti zajemati pomoč za naložbe, ki zadevajo predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode ali proizvodnjo bombaža, pomoč za zagon nekmetijskih dejavnosti, pomoč za storitve svetovanja, pomoč za prenos znanja in dejavnosti informiranja, pomoč za novo sodelovanje kmetov v shemah kakovosti za bombaž in živila ter spodbujevalne ukrepe za živila. Pomoč, ki se izvzame iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s to uredbo, bi morala biti enaka zadevnim ukrepom za razvoj podeželja, poleg tega pa bi se morala izvzeta pomoč dodeliti zgolj v skladu s programom razvoja podeželja zadevne države članice. Kljub temu bi intenzivnost pomoči in upravičeni stroški morali biti v skladu s splošnimi načeli Unije o državni pomoči in pravili Unije o horizontalni državni pomoči. Stroški, povezani z novimi naložbami, kot so obratna sredstva, zato ne bi smeli biti upravičeni za pomoč na podlagi te uredbe.

(65)

Glede pomoči za naložbe v zvezi s predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode bi moralo biti določeno, da naložbe, povezane s proizvodnjo biogoriva ali energije iz obnovljivih virov, ne bi smele biti upravičene do pomoči na podlagi te uredbe. Načeloma se za take naložbe uporabljajo pravila o horizontalni državni pomoči v zvezi z okoljem in energijo.

(66)

V primeru več vrst pomoči, kot so: (a) pomoč za kritje stroškov za tržne raziskave, zasnovo in oblikovanje proizvodov ter za pripravo vlog za priznanje shem kakovosti; (b) pomoč za kritje stroškov za obvezne nadzorne ukrepe v zvezi s shemami kakovosti; (c) pomoč za ukrepe za prenos znanja in informiranje; (d) pomoč za storitve svetovanja; (e) pomoč za storitve nadomeščanja na kmetijskem gospodarstvu; (f) pomoč za spodbujevalne ukrepe; (g) pomoč za nadomestilo stroškov preprečevanja in izkoreninjenja bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter (h) pomoč za živinorejski sektor, se pomoč končnim upravičencem dodeli posredno, in sicer naravi prek subvencioniranih storitev. V takih primerih bi bilo treba pomoč izplačati ponudniku zadevne storitve ali dejavnosti. Pri izbiri ponudnika bi bilo treba ustrezno upoštevati zadevna veljavna pravila o javnih naročilih ter načela preglednosti, odprtosti in nediskriminacije v izbirnem postopku.

(67)

V skladu z izkušnjami Komisije na tem področju bi bilo načeloma treba politiko državnih pomoči redno revidirati. Obdobje uporabe te uredbe bi bilo zato treba omejiti. Zato je primerno določiti prehodne določbe, vključno s pravili o prilagoditvenem obdobju na koncu obdobja veljavnosti te uredbe, ki se uporabljajo za izvzete sheme pomoči. Taka pravila naj bi dala državam članicam dovolj časa za prilagoditev na morebitne nove ureditve.

POGLAVJE I

POGLAVJE II

POGLAVJE III

Oddelek 1

Oddelek 2

Oddelek 3

Oddelek 4

Oddelek 5

Oddelek 6

POGLAVJE IV

(a)

pomoč za mikro, mala in srednja podjetja (MSP):

(b)

pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih;

(c)

pomoč za nadomestilo škode zaradi naravnih nesreč v kmetijskem sektorju;

(d)

pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem in ribiškem sektorju;

(e)

pomoč za gozdarstvo.

(a)

gozdarski sektor, ki ni sofinancirana v okviru EKSRP ali dodeljena kot dodatno nacionalno financiranje za takšne sofinancirane ukrepe, z izjemo členov 31, 38, 39 in 43;

(b)

MSP za dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe, ki ni sofinancirana v okviru EKSRP ali dodeljena kot dodatno nacionalno financiranje za takšne sofinancirane ukrepe.

(a)

sheme pomoči iz členov 17, 32 in 33, člena 34(5)(a) do (c) ter členov 35, 40, 41 in 44 te uredbe, če povprečni letni proračun državne pomoči presega 150 milijonov EUR, po šestih mesecih od njihovega začetka veljavnosti. Komisija se lahko odloči, da se ta uredba še naprej uporablja za daljše obdobje za vsako od teh shem pomoči, potem ko preuči ustrezne načrte ocenjevanja, ki jih države članice priglasijo Komisiji, in sicer v 20 delovnih dneh od začetka veljavnosti sheme;

(b)

vse spremembe shem iz odstavka 4(a) tega člena, razen preoblikovanj, ki ne morejo vplivati na združljivost sheme pomoči na podlagi te uredbe ali ne morejo znatno vplivati na vsebino odobrenega načrta ocenjevanja;

(c)

pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;

(d)

pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.

(a)

sheme pomoči, ki ne izključujejo izrecno plačil individualne pomoči podjetju, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije, v katerem je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;

(b)

ad hoc pomoč za podjetje, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije, v katerem je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom.

(a)

pomoči za odpravo škode, ki so jo povzročile naravne nesreče, v skladu s členom 30, pomoči za stroške izkoreninjenja bolezni živali v skladu s členom 26(8) in pomoči za odstranitev in uničenje poginulih živali v skladu s členom 27(1)(c), (d) in (e);

(b)

pomoči za naslednje dogodke, pod pogojem, da je podjetje zaradi izgub ali škode, ki jih je povzročil zadevni dogodek, postalo podjetje v težavah:

(a)

pomoč, pri kateri je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo upravičenca, da ima svoj sedež v zadevni državi članici ali da ima tam večino poslovnih enot;

(b)

pomoč, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da upravičenec uporabi doma proizvedeno blago ali storitve;

(c)

pomoč, ki upravičencem omejuje možnost za izkoriščanje rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.

(1)

”pomoč” pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje vse pogoje iz člena 107(1) Pogodbe;

(2)

”MSP” ali ”mikro, mala in srednja podjetja” pomenijo podjetja, ki izpolnjujejo merila iz Priloge I;

(3)

”kmetijski sektor” pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;

(4)

”kmetijski proizvod” pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (23);

(5)

”primarna kmetijska proizvodnja” pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;

(6)

”predelava kmetijskih proizvodov” pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;

(7)

”trženje kmetijskih proizvodov” pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;

(8)

”kmetijsko gospodarstvo” pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;

(9)

”naravne nesreče” pomenijo potrese, snežne plazove, zemeljske plazove in poplave, tornade, hurikane, izbruhe vulkanov in požare v naravi naravnega izvora;

(10)

”shema pomoči” pomeni vsak akt, na podlagi katerega je mogoče brez nadaljnjih izvedbenih ukrepov dodeliti individualno pomoč podjetjem, opredeljenim v aktu na splošen in abstrakten način, ter vsak akt, na podlagi katerega je mogoče enemu ali več podjetjem dodeliti pomoč, ki ni povezana z določenim projektom, za nedoločen čas in/ali v nedoločenem znesku;

(11)

”načrt vrednotenja” pomeni dokument, ki vsebuje vsaj naslednje minimalne elemente: cilje sheme pomoči, ki jih je treba ovrednotiti; vprašanja za vrednotenje; kazalnike rezultatov; predvideno metodologijo, ki se bo uporabila za vrednotenje; zahteve v zvezi z zbiranjem podatkov; predlagani časovni razpored vrednotenja, vključno z datumom predložitve končnega poročila o vrednotenju; opis neodvisnega organa, ki bo opravil vrednotenje, ali merila, ki se bodo uporabila za izbor tega organa, ter način, na katerega se bo zagotovilo obveščanje javnosti o vrednotenju;

(12)

”individualna pomoč” pomeni:

(13)

”ad hoc pomoč” pomeni pomoč, ki ni dodeljena na podlagi sheme pomoči;

(14)

”podjetje v težavah” pomeni podjetje, za katerega velja vsaj ena od naslednjih okoliščin:

(15)

”poginule živali” pomenijo živali z določeno diagnozo ali brez nje, ki so bile usmrčene z evtanazijo ali so poginile, vključno z mrtvorojenimi in nerojenimi živalmi, na kmetiji ali v kakršnem koli drugem prostoru ali med prevozom, vendar niso bile zaklane za prehrano ljudi;

(16)

”slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami,” pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, nevihte in toča, led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki uničijo več kot 30 % povprečne proizvodnje, izračunane na podlagi:

(17)

”druge slabe vremenske razmere” pomenijo neugodne vremenske razmere, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 2(16) te uredbe;

(18)

”škodljivi organizmi na rastlinah” pomenijo škodljive organizme, kot je opredeljeno v členu 2(1)(e) Direktive Sveta 2000/29/ES (25);

(19)

”katastrofalni dogodek” pomeni nepredviden dogodek biotske ali abiotske narave, ki je posledica človekove dejavnosti ter povzroči znatne motnje gozdnih struktur, zaradi česar lahko nastane znatna gospodarska škoda za gozdarski sektor;

(20)

”bruto ekvivalent nepovratnih sredstev” pomeni znesek pomoči, če je bila upravičencu dodeljena v obliki nepovratnih sredstev, pred kakršnim koli odbitkom davkov ali drugih dajatev;

(21)

”opredmetena sredstva” pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;

(22)

”neopredmetena sredstva” pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina;

(23)

”kmetijsko-gozdarski sistemi” pomenijo sisteme rabe zemljišč, na katerih na istem zemljišču rastejo drevesa in se izvaja kmetijstvo;

(24)

”vračljiva predplačila” pomenijo posojilo za projekt, ki se izplača v enem ali več obrokih, pogoji za njegovo vračilo pa so odvisni od rezultata projekta;

(25)

”začetek izvajanja projekta ali dejavnosti” pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati, kar nastopi prej; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti;

(26)

”velika podjetja” pomeni podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Priloge I;

(27)

”naslednica davčne sheme” pomeni shemo v obliki davčnih ugodnosti, ki je spremenjena različica predhodno obstoječe sheme v obliki davčnih ugodnosti in ki jo nadomešča;

(28)

”intenzivnost pomoči” pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;

(29)

”datum dodelitve pomoči” pomeni datum, ko se pravica do prejema pomoči prenese na upravičenca na podlagi veljavnega nacionalnega pravnega režima;

(30)

”standard Unije” pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti;

(31)

”program razvoja podeželja” pomeni program razvoja podeželja, kot je določen v členu 6(1) Uredbe št. 1305/2013;

(32)

”neproizvodna naložba” pomeni naložbo, ki ne povzroči znatnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega gospodarstva;

(33)

”naložbe za skladnost s standardom Unije” pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije;

(34)

”mladi kmet” pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva;

(35)

”najbolj oddaljene regije” pomenijo regije iz prvega odstavka člena 349 Pogodbe;

(36)

”manjši egejski otoki” pomenijo manjše otoke iz člena 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (26);

(37)

”manj razvite regije” pomenijo regije, kjer je bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca nižji od 75 % povprečnega BDP v EU-27;

(38)

”EU-25” pomeni 25 držav članic Unije, ki so bile članice Unije maja 2005;

(39)

”EU-27” pomeni 27 držav članic Unije, ki so bile članice Unije januarja 2007;

(40)

”investicijska dela” pomenijo dela, ki jih opravijo kmet osebno ali kmetovi delavci, da ustvarijo sredstva;

(41)

”biogorivo na osnovi hrane” pomeni biogorivo, proizvedeno iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic, kot je opredeljeno v predlogu Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (27);

(42)

”aktivni kmet” pomeni aktivnega kmeta v smislu člena 9 Uredbe (EU) št. 1307/2013 (28) Evropskega parlamenta in Sveta;

(43)

”skupina in organizacija proizvajalcev” pomeni skupino ali organizacijo, ki je ustanovljena za:

(44)

”stalni stroški, ki nastanejo zaradi sodelovanja v shemi kakovosti” pomenijo stroške, ki nastanejo zaradi vključitve v shemo kakovosti, in letni prispevek za sodelovanje v njej, po potrebi pa tudi odhodke za preglede, ki so potrebni za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami sheme kakovosti;

(45)

”svetovanje” pomeni celotno svetovanje v okviru ene ali iste pogodbe;

(46)

”član kmetijskega gospodinjstva” pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status skupine in njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji;

(47)

”stroški za teste na transmisivno spongiformno encefalopatijo (TSE) in govejo spongiformno encefalopatijo (BSE)” pomenijo vse stroške, vključno s stroški za pribor za testiranje ter stroški za odvzem, prevoz, testiranje, shranjevanje in uničenje vzorcev, ki so potrebni za vzorčenje in laboratorijsko opravljanje testov skladno s poglavjem C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (29);

(48)

”rodovniška knjiga” pomeni vsako knjigo, register, datoteko ali podatkovni medij:

(49)

”zaščitena žival” pomeni katero koli žival, ki je zaščitena z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo;

(50)

”organizacija za raziskave in širjenje znanja” pomeni subjekt (kot so univerze ali raziskovalni inštituti, agencije za prenos tehnologije, posredniki za inovacije ali v raziskave usmerjeni fizični ali virtualni skupni subjekti), ne glede na njegov pravni status (organiziran po javnem ali zasebnem pravu) ali način financiranja, katerega glavni cilj je neodvisna izvedba temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja ali obsežno razširjanje rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja. Kadar tak subjekt opravlja tudi gospodarske dejavnosti, je treba financiranje, stroške in prihodke navedenih gospodarskih dejavnosti knjižiti ločeno. Podjetja, ki imajo lahko vpliv na takšen subjekt, npr. v vlogi delničarjev ali članov, ne smejo imeti prednostnega dostopa do raziskovalnih zmogljivosti tega subjekta ali do njegovih rezultatov;

(51)

”običajni tržni pogoji” pomenijo, da se pogoji transakcij med pogodbenicami ne razlikujejo od tistih, ki bi bili določeni med neodvisnimi podjetji, in ne vsebujejo nobenega elementa nedovoljenega dogovarjanja. Vsaka transakcija, ki je rezultat odprtega, preglednega in nediskriminatornega postopka, izpolnjuje načelo običajnih tržnih pogojev;

(52)

”hitro rastoča drevesa” pomenijo hitro rastoči gozd, v katerem je obdobje do začetka sečnje najmanj 8 let in največ 20 let;

(53)

”panjevci s hitro obhodnjo” pomenijo drevesne vrste z oznako KN 06 02 9041, ki jih določijo države članice in vključujejo lesnate rastline trajnice, pri katerih korenike ali ostanki stebel po žetvi ostanejo v tleh, s poganjki, ki se pojavijo naslednjo sezono, in z najdaljšimi obhodnjami, ki jih določijo države članice;

(54)

”transakcijski stroški” pomenijo dodatne stroške, ki so povezani z izpolnjevanjem obveznosti, vendar jih ni mogoče neposredno pripisati izvajanju teh obveznosti ali vključiti v neposredno povrnjene stroške ali neposredno povrnjen izpad dohodka in ki se lahko izračunajo na podlagi standardnih stroškov;

(55)

”drugi upravljavec zemljišč” pomeni podjetje, ki upravlja zemljišče in ni dejavno v kmetijskem sektorju;

(56)

”predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode” pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, katerega rezultat je proizvod, ki ni zajet v Prilogo I Pogodbe;

(57)

”območja ’a’” pomenijo območja, določena v karti regionalne pomoči, odobrena za obdobje od 1. julija 2014 do 31. decembra 2020, ob uporabi določb iz člena 107(3)(a) Pogodbe;

(58)

”območja ’c’” pomenijo območja, določena v karti regionalne pomoči, odobrena za obdobje od 1. julija 2014 do 31. decembra 2020, ob uporabi določb iz člena 107(3)(c) Pogodbe;

(59)

”redko poseljena območja” pomenijo območja, ki jih je Komisija sprejela/potrdila kot taka v posameznih sklepih o kartah regionalne pomoči za obdobje od 1. julija 2014 do 31. decembra 2020;

(60)

”območja NUTS 3” pomenijo območja, določena na ravni 3 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (30);

(61)

”Območja ’c’, ki niso predhodno opredeljena” pomenijo območja, ki jih države članice po lastni presoji določijo kot območja ”c” pod pogojem, da dokažejo, da ta območja izpolnjujejo nekatera socialno-ekonomska merila in da so določena v odobreni karti regionalne pomoči za obdobje od 1. julija 2014 do 31. decembra 2020 ob uporabi določb člena 107(3)(c) Pogodbe;

(62)

”nekdanja območja ’a’” pomenijo tista območja, ki so kot območja ”a” določena v karti regionalne pomoči za obdobje od 1. januarja 2011 do 30. junija 2014;

(63)

”živila” pomenijo živila, ki niso kmetijski proizvodi in so navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (31).

(a)

pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih, povezanih s primarno kmetijsko proizvodnjo, kot je navedeno v členu 14: 500 000 EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

(b)

pomoč za naložbe v zvezi s premestitvijo kmetijskega poslopja z namenom modernizacije objektov in naprav ali povečanja proizvodne zmogljivosti, kot je navedeno v členu 16(4): 500 000 EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

(c)

pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, kot je navedeno v členu 17: 7,5 milijona EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

(d)

pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih, kot je navedeno v členu 29: 500 000 EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

(e)

pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem in gozdarskem sektorju, kot je navedeno v členu 31: 7,5 milijona EUR na projekt;

(f)

pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnega območja, kot je navedeno v členu 32: 7,5 milijona EUR na projekt vzpostavitve;

(g)

pomoč za kmetijsko-gozdarske sisteme, kot je določeno v členu 33: 7,5 milijona EUR na projekt vzpostavitve kmetijsko-gozdarskega sistema;

(h)

pomoč za naložbe za povečanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov, kot je navedeno v členu 35: 7,5 milijona EUR na naložbeni projekt;

(i)

pomoč za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo in prilagajanjem gozdarskega sektorja, kot je navedeno v členu 40: 7,5 milijona EUR na naložbeni projekt;

(j)

pomoč za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov, kot je navedeno v členu 41: 7,5 milijona EUR na naložbeni projekt;

(k)

pomoč za naložbe v zvezi s predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode ali proizvodnjo bombaža, kot je navedeno v členu 44: 7,5 milijona EUR na naložbeni projekt.

(a)

pomoč v obliki nepovratnih sredstev in subvencioniranih obrestnih mer;

(b)

pomoč v obliki posojil, kadar se bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračuna na podlagi referenčne mere, ki velja ob dodelitvi nepovratnih sredstev;

(c)

pomoč v obliki jamstev:

(d)

pomoč v obliki davčnih ugodnosti, kadar ukrep določa najvišjo vrednost, s katero se zagotovi, da veljavni prag ni presežen;

(e)

pomoč v obliki vračljivih predujmov, če skupni nominalni znesek vračljivih predujmov ne presega pragov, ki se uporabljajo v skladu s to uredbo, ali če je bila pred izvajanjem ukrepa metodologija za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev vračljivih predujmov sprejeta po priglasitvi Komisiji.

(a)

pomoč v obliki kapitalskih injekcij;

(b)

pomoč v obliki ukrepov za financiranje tveganja.

(a)

ime in velikost podjetja;

(b)

opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;

(c)

lokacijo projekta ali dejavnosti;

(d)

seznam upravičenih stroškov;

(e)

vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost.

(a)

bistveno razširitev obsega projekta ali dejavnosti zaradi pomoči;

(b)

bistveno povečanje skupnega zneska, ki ga je upravičenec porabil za projekt ali dejavnost zaradi pomoči;

(c)

bistveno povečanje hitrosti zaključka zadevnega projekta ali dejavnosti;

(d)

v primeru ad hoc pomoči za naložbe se na zadevnem podeželskem območju projekt ali dejavnost kot taka ne bi izvedla ali ne bi bila dovolj donosna za upravičenca, če pomoč ne bi bila dodeljena.

(a)

ukrep v skladu z objektivnimi merili vzpostavlja pravico do pomoči, ne da bi se država članica nadalje odločala po lastnem preudarku, in

(b)

ukrep je bil sprejet in je v veljavi, preden se je projekt ali dejavnost začel izvajati, razen za sheme, ki so naslednice davčnih shem, kadar je dejavnost že zajeta v prejšnjih shemah v obliki davčnih ugodnosti.

(a)

sheme pomoči za komasacijo zemljišč, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 15 ali člena 43 in kadar:

(b)

pomoč za spodbujevalne ukrepe v obliki publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 24(2)(b);

(c)

pomoč za nadomestilo izgub zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 25;

(d)

pomoč za nadomestilo stroškov izkoreninjenja bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter pomoč za nadomestilo izgub zaradi navedenih bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 26(9) in (10);

(e)

pomoč za kritje stroškov odstranitve in uničenja poginulih živali, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 27(1)(c), (d) in (e);

(f)

pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih v skladu s členom 29;

(g)

pomoč za odpravo škode zaradi naravnih nesreč, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 30;

(h)

pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem in gozdarskem sektorju, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 31;

(i)

pomoč za odpravo škode v gozdovih zaradi požarov, naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, škodljivih organizmov na rastlinah, bolezni živali, katastrofalnih dogodkov in dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami, v skladu s členom 34(5)(d), kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 34.

(a)

z vsako drugo državno pomočjo, če se navedeni ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške;

(b)

z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, samo če se s tako kumulacijo ne preseže največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu s to uredbo.

(a)

povzetek informacij iz odstavka 1 ali povezava nanj;

(b)

celotno besedilo vsake pomoči iz odstavka 1, vključno z njegovimi spremembami, ali povezavo, ki zagotavlja dostop do celotnega besedila;

(c)

informacije iz Priloge III k tej uredbi o vsaki dodelitvi individualne pomoči, ki presega spodnje zneske:

(a)

0,06–0,5 izključno za primarno kmetijsko proizvodnjo;

(b)

0,5–1;

(c)

1 do 2;

(d)

2 do 5;

(e)

5 do 10;

(f)

10 do 30 ter

(g)

30 in več.

(a)

povzetek informacij iz odstavka 1;

(b)

povezave do spletišč vseh držav članic o državni pomoči iz odstavka 2.

(a)

boleznih živali ali škodljivih organizmih na rastlinah iz člena 26;

(b)

meteorološke informacije o vrsti, času, relativni obsežnosti in lokaciji vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, iz člena 25 ali naravnih nesreč v kmetijskem sektorju iz člena 30.

(a)

izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;

(b)

izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije;

(c)

vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo;

(d)

doseganje kmetijsko-okoljsko-podnebnih ciljev, vključno s stanjem ohranjenosti biotske raznovrstnosti vrst in habitatov ter povečevanjem javne uporabnosti območja Natura 2000 ali drugih sistemov visoke naravne vrednosti, opredeljenih v nacionalnih ali regionalnih programih razvoja podeželja držav članic, če so naložbe neproizvodne;

(e)

obnova proizvodnega potenciala, prizadetega zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali in škodljivih organizmov na rastlinah, ter preprečevanje škode zaradi navedenih dogodkov.

(a)

stroške gradnje, nakupa, vključno z zakupom, ali izboljšanja nepremičnin, pri čemer so zemljišča upravičena le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

(b)

nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(c)

splošne stroške v zvezi z izdatki iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev ter honorarji, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnostnosti, vključno s študijami izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi, kadar na podlagi njihovih rezultatov niso nastali izdatki na podlagi točk (a) in (b);

(d)

pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;

(e)

stroške za neproizvodne naložbe v zvezi s cilji iz odstavka 3(d);

(f)

v primeru namakanja stroške, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

Vendar v povezavi s točko (f) naložbe, ki vplivajo na podtalnico ali površinsko vodo, katerih status je bil v zadevnem načrtu upravljanja povodij iz razlogov, povezanih s količino vode, opredeljen kot manj kot dober, in naložbe, katerih posledica je neto povečanje namakalnega območja, ki vpliva na podtalnico ali površinsko vodo, niso upravičene do pomoči v skladu s tem členom.

Pogoji iz zgornje točke (f)(i) in (ii) se ne uporabljajo za naložbe v obstoječe objekte in pripadajočo opremo za namakanje, ki vplivajo le na energijsko učinkovitost, naložbe v izgradnjo vodnih zbiralnikov ali naložbe v uporabo reciklirane vode, ki ne vplivajo na telo podzemnih ali površinskih voda;

(g)

v primeru naložb, katerih cilj je obnova kmetijskega proizvodnega potenciala, prizadetega zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah, so upravičeni stroški lahko stroški za obnovo kmetijskega proizvodnega potenciala do ravni, kakršna je bila pred pojavom navedenih dogodkov;

(h)

v primeru naložb, katerih cilj je preprečevanje škode zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah, so upravičeni stroški lahko stroški posebnih preventivnih ukrepov.

(a)

nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin;

(b)

zasaditev letnih rastlin;

(c)

dela v zvezi z odvodnjavanjem;

(d)

naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja;

(e)

nakup živali, z izjemo pomoči, dodeljene za naložbe v skladu z odstavkom 3(e).

(a)

75 % zneska upravičenih stroškov v najbolj oddaljenih regijah;

(b)

75 % zneska upravičenih stroškov na manjših egejskih otokih;

(c)

50 % zneska upravičenih stroškov v manj razvitih regijah in vseh regijah, v katerih je bil BDP na prebivalca v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 manjši od 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, vendar je njihov BDP na prebivalca večji od 75 % povprečnega BDP v EU-27;

(d)

40 % zneska upravičenih stroškov v drugih regijah.

(a)

mlade kmete, ki so bili vzpostavljeni v petih letih pred zahtevkom za pomoč;

(b)

kolektivne naložbe, kot so na primer skladišča, ki jih uporablja skupina kmetov, ali objekti in naprave za pripravo kmetijskih proizvodov pred trženjem, in integrirane projekte, ki vključujejo več ukrepov iz Uredbe (EU) št. 1305/2013, vključno s tistimi, ki so povezane z združitvijo organizacij proizvajalcev;

(c)

naložbe na območjih z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami;

(d)

dejavnosti, ki se podpirajo v okviru evropskega partnerstva za inovacije (EIP), na primer naložba v nov hlev, ki omogoča preizkušanje nove prakse za uhlevitev živali, ki jo je razvila operativna skupina, v kateri sodelujejo kmetje, znanstveniki in nevladne organizacije za dobrobit živali;

(e)

naložbe za izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, kot je določeno v odstavku 3(b); v tem primeru se povečana stopnja iz tega odstavka uporablja le za dodatne stroške, ki so potrebni za preseganje ravni veljavnih standardov Unije in ki ne povzročijo povečanja proizvodne zmogljivosti.

(a)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer so zemljišča upravičena le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

(b)

nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(c)

splošne stroške v zvezi z odhodki iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev ter honorarji, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnostnosti, vključno s študijami izvedljivosti; študije izvedljivosti so upravičeni odhodki tudi, kadar na podlagi njihovih rezultatov niso nastali odhodki na podlagi točk (a) in (b);

(d)

nakup ali razvoj računalniške programske opreme ter nakupi patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.

(a)

75 % zneska upravičenih stroškov v najbolj oddaljenih regijah;

(b)

75 % zneska upravičenih stroškov na manjših egejskih otokih;

(c)

50 % zneska upravičenih stroškov v manj razvitih regijah in vseh regijah, v katerih je bil BDP na prebivalca v obdobju 2007–2013 manjši od 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, vendar je njihov BDP na prebivalca večji od 75 % povprečnega BDP v EU-27;

(d)

40 % zneska upravičenih stroškov v drugih regijah.

(a)

povezane z združitvijo organizacij proizvajalcev ali

(b)

ki se podpirajo v okviru programa za podjetništvo in inovativnost.

(a)

v primeru pomoči za zagon za mlade kmete:

(b)

v primeru pomoči za zagon za razvoj malih kmetij:

(a)

organizacijam proizvajalcev, subjektom ali organom, kot so podjetja ali zadruge, katerih cilj je upravljanje enega ali več kmetijskih gospodarstev, pri čemer so navedene organizacije dejansko samostojni proizvajalci;

(b)

kmetijskim združenjem, ki opravljajo naloge, kot so vzajemna pomoč, zagotavljanje nadomeščanja na kmetiji in pomoč pri upravljanju kmetij, ki so namenjene članom, če se ne ukvarjajo s skupnim prilagajanjem oskrbe trga;

(c)

skupinam proizvajalcev, organizacijam ali združenjem, katerih cilji so nezdružljivi s členom 152(1)(c) in (3) ter členom 156 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(a)

pomoč za novo sodelovanje v shemah kakovosti, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 6 tega člena in iz poglavja I;

(b)

pomoč za kritje stroškov za obvezne nadzorne ukrepe v zvezi s shemami kakovosti, ki jih je sprejel pristojni organ v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo ali so bili sprejeti v njegovem imenu, kadar takšna pomoč izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2, 4, 6, 7 in 8 tega člena in iz poglavja I;

(c)

pomoč za kritje stroškov za tržne raziskave, zasnovo in oblikovanje proizvodov ter za pripravo vlog za priznanje shem kakovosti, kadar takšna pomoč izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2, 6, 7 in 8 tega člena in iz poglavja I.

(a)

sheme kakovosti, vzpostavljene na podlagi naslednjih uredb in določb:

(b)

sheme kakovosti za kmetijske proizvode, vključno s shemami certificiranja kmetij, za katere države članice priznavajo, da so v skladu z naslednjimi merili:

(c)

prostovoljne sheme certificiranja za kmetijske proizvode, za katere zadevna država članica priznava, da upoštevajo zahteve iz Sporočila Komisije – Smernice EU o najboljši praksi za prostovoljne sheme certificiranja za kmetijske proizvode in živila (38).

(a)

stroške organizacije poklicnega usposabljanja, dejavnosti pridobivanja strokovnih znanj, vključno z usposabljanji, delavnicami in inštruiranjem, ter stroške predstavitvenih dejavnosti ali dejavnosti informiranja;

(b)

stroške potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev;

(c)

stroške zagotavljanja storitev nadomeščanja med odsotnostjo udeležencev;

(d)

v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami:

(a)

obveznosti, ki izhajajo iz ene ali več predpisanih zahtev ravnanja ali standardov za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja iz poglavja I naslova VI Uredbe (EU) št. 1306/2013;

(b)

po potrebi kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, kot so določene v poglavju 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013, ter vzdrževanje kmetijske površine iz člena 4(1)(c) navedene uredbe;

(c)

ukrepe, katerih cilj so modernizacija, večanje konkurenčnosti, sektorsko vključevanje, inovacije, tržna naravnanost in spodbujanje podjetništva;

(d)

zahteve, kot jih opredelijo države članice, za izvajanje člena 11(3) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES;

(e)

zahteve, kot jih opredelijo države članice, za izvajanje člena 55 Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (39), zlasti za skladnost s splošnimi načeli integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, kot je določeno v členu 14 Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (40);

(f)

po potrebi standarde varstva pri delu ali standarde varstva v zvezi s kmetijo;

(g)

posebno svetovanje kmetom, ki prvič vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo, vključno s svetovanjem o ekonomski in okoljski trajnostnosti.

(a)

organizacije tekmovanj, sejmov ali razstav ter udeležbe na njih;

(b)

publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih.

(a)

sheme kakovosti iz člena 20(2)(a), če takšna navedba natanko ustreza označbi, zaščiteni v Uniji;

(b)

sheme kakovosti iz člena 20(2)(b) in (c), če je takšna navedba sekundarna v sporočilu.

(a)

stroške udeležbe;

(b)

potne stroške in stroške prevoza živali;

(c)

stroške publikacij in spletnih mest, v katerih je dogodek napovedan;

(d)

najemnine razstavnih prostorov in stojnic ter stroške njihove postavitve in razstavljanja;

(e)

simbolične nagrade do vrednosti 1 000 EUR na nagrado in zmagovalca tekmovanja.

(a)

stroške tiskanih in elektronskih publikacij, spletišč in spotov v elektronskih medijih, na radiu ali televiziji, namenjenih predstavljanju dejanskih informacij o upravičencih iz določene regije ali proizvajalcih določenega kmetijskega proizvoda, če so informacije nevtralne in imajo zadevni upravičenci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji;

(b)

stroške širjenja znanstvenih spoznanj in dejanskih informacij o:

(a)

v naravi ali

(b)

na podlagi vračila dejanskih stroškov, ki jih je imel upravičenec.

(a)

pristojni organ države članice je uradno potrdil značaj razmer kot slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in

(b)

obstaja neposredna vzročna zveza med slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in škodo, ki je nastala podjetju.

(a)

izpad dohodka zaradi popolnega ali delnega uničenja kmetijske proizvodnje in proizvodnih sredstev, kot je opisan v odstavku 6;

(b)

materialno škodo, kot je opisana v odstavku 7.

(a)

količine kmetijskih proizvodov, proizvedenih v letu slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ali v vsakem naslednjem letu, v katerem so prisotne posledice popolnega ali delnega uničenja proizvodnih sredstev, pomnožene s povprečno prodajno ceno v navedenem letu,

odšteje od

(b)

povprečne letne količine kmetijskih proizvodov, proizvedene v triletnem obdobju pred slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ali triletnega povprečja, osnovanega na petletnem obdobju pred slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, brez najvišjega in najnižjega vnosa, pomnožene s povprečno prodajno ceno.

(a)

v zvezi z boleznimi živali ali škodljivimi organizmi na rastlinah, za katere na ravni Unije ali na nacionalni ravni obstajajo pravila, ki so določena v zakonih ali drugih predpisih, in

(b)

kot del:

(a)

zdravstvene preglede;

(b)

analize, vključno z in vitro diagnostiko;

(c)

testiranja in druge ukrepe sistematičnega pregledovanja, vključno s testiranji na TSE in BSE;

(d)

nakup, hrambo, uporabo in distribucijo cepiv, zdravil, snovi za zdravljenje živali in fitofarmacevtskih sredstev;

(e)

preventivni zakol ali izločitev živali ali uničenje živalskih proizvodov in rastlin ter čiščenje in dezinfekcija poslopij in opreme.

(a)

testiranja in druge ukrepe sistematičnega pregledovanja v primerih bolezni živali, vključno s testiranji na TSE in BSE;

(b)

nakup, hrambo, uporabo in distribucijo cepiv, zdravil, snovi za zdravljenje živali in fitofarmacevtskih sredstev;

(c)

zakol ali izločitev in uničenje živali ter uničenje z njimi povezanih proizvodov ali uničenje rastlin, vključno s tistimi, ki odmrejo ali so uničene kot posledica vakcinacije ali drugih ukrepov, ki jih predpišejo pristojni organi, ter čiščenje in dezinfekcija poslopij in opreme.

(a)

tržne vrednosti živali, ki so bile zaklane ali izločene ali so poginile, ali z njimi povezanih proizvodov ali rastlin, ki so bile uničene:

Tržna vrednost se določi na podlagi vrednosti živali, proizvodov in rastlin tik pred pojavom kakršnega koli suma ali potrditvijo bolezni živali ali prisotnosti škodljivega organizma na rastlinah;

(b)

izpad dohodka zaradi obveznosti karantene, težav pri obnovi sestoja ali ponovnem sajenju in obveznega kolobarjenja, ki so bile uvedene v okviru javnega programa ali ukrepa iz odstavka 2(b).

(a)

uradno potrdil izbruh v primeru bolezni živali ali

(b)

uradno potrdil njihovo navzočnost v primeru škodljivih organizmov na rastlinah.

(a)

odstavkov 7(d) in 8(b) v primeru bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter

(b)

odstavkov 7(e) in 8(c) v primeru škodljivih organizmov na rastlinah ter za čiščenje in dezinfekcijo poslopij in opreme.

(a)

pomoč v višini do 100 % upravnih stroškov za uvedbo in vodenje rodovniških knjig;

(b)

pomoč v višini do 70 % stroškov testov za ugotavljanje genske kakovosti ali donosa živine, ki jih opravijo tretje strani ali se opravijo v njihovem imenu, razen nadzora, ki ga izvede lastnik živine, in razen rednega nadzora nad kakovostjo mleka;

(c)

pomoč v višini do 100 % stroškov za odstranitev poginulih živali in 75 % stroškov za uničenje takšnih poginulih živali ali pomoč do enakovredne intenzivnosti pomoči za kritje stroškov premij, ki jih kmetje plačajo za zavarovanje, ki krije stroške odstranitve in uničenja poginulih živali;

(d)

pomoč v višini do 100 % za stroške odstranitve in uničenja poginulih živali, če je pomoč financirana s pristojbinami ali obveznimi prispevki, določenimi za financiranje uničenja takšnih poginulih živali, pod pogojem, da so takšne pristojbine ali prispevki omejeni na sektor mesa in neposredno naloženi sektorju mesa;

(e)

pomoč v višini 100 % za stroške odstranitve in uničenja poginulih živali, če velja obveznost izvajanja testiranja zadevnih poginulih živali na TSE ali v primeru izbruha bolezni živali iz člena 26(4).

(a)

si sledijo po podjetju, dejavnem v živinorejskem sektorju, in

(b)

opravljajo storitve v zvezi z odstranitvijo in uničenjem poginulih živali.

(a)

ne ovira delovanja notranjega trga zavarovalniških storitev;

(b)

ni omejena na zavarovanje, ki ga ponuja eno samo zavarovalniško podjetje ali skupina podjetij;

(c)

ni pogojena s tem, da se zavarovalna pogodba sklene z zavarovalnico, ki ima sedež v zadevni državi članici.

(a)

naravnih nesreč;

(b)

slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in drugih slabih vremenskih razmer;

(c)

bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah;

(d)

zaščitenih živali.

(a)

krije le stroške za nadomestitev izgub iz odstavka 3;

(b)

ne zahteva ali določa vrste ali količine prihodnje kmetijske proizvodnje.

(a)

stroški naložbe v opredmetena sredstva;

(b)

investicijska dela.

(a)

pristojni organ države članice je uradno potrdil značaj razmer kot naravno nesrečo ter

(b)

obstaja neposredna vzročna zveza med naravno nesrečo in škodo, ki je nastala podjetju.

(a)

materialno škodo na sredstvih, kot so stavbe, oprema, stroji, stalež ali proizvodna sredstva;

(b)

izpad dohodka zaradi popolnega ali delnega uničenja kmetijske proizvodnje in sredstev za kmetijsko proizvodnjo.

(a)

količine kmetijskih proizvodov, proizvedenih v letu naravne nesreče, ali v vsakem naslednjem letu, v katerem so prisotne posledice popolnega ali delnega uničenja proizvodnih sredstev, pomnožene s povprečno prodajno ceno v navedenem letu,

odšteje od

(b)

povprečne letne količine kmetijskih proizvodov, proizvedene v triletnem obdobju pred naravno nesrečo, ali triletnega povprečja, osnovanega na petletnem obdobju pred naravno nesrečo, brez najvišjega in najnižjega vnosa, pomnožene s povprečno prodajno ceno.

(a)

da se bo projekt, ki prejema pomoč, izvedel;

(b)

namen projekta, ki prejema pomoč;

(c)

približen datum objave pričakovanih rezultatov projekta, ki prejema pomoč;

(d)

spletno mesto, na katerem bodo objavljeni pričakovani rezultati projekta, ki prejema pomoč;

(e)

navedba, da bodo rezultati projekta, ki prejema pomoč, brezplačno na voljo vsem podjetjem, dejavnim v določenem zadevnem kmetijskem ali gozdarskem sektorju ali podsektorju.

(a)

stroški osebja v zvezi z raziskovalci, tehniki in drugim podpornim osebjem v obsegu njihove zaposlitve v raziskovalnem projektu;

(b)

stroški instrumentov in opreme v obsegu in za obdobje uporabe v projektu. Kadar se ti instrumenti in oprema ne uporabljajo samo za projekt skozi njihovo celotno življenjsko dobo, se štejejo za upravičene samo stroški amortizacije, izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel, ki ustrezajo trajanju projekta;

(c)

stroški stavb in zemljišča v obsegu in za obdobje, kot se uporabljajo za projekt. Pri stavbah veljajo za upravičene samo stroški amortizacije, ki ustrezajo obdobju trajanja projekta, kot so izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel. Pri zemljiščih se štejejo za upravičene stroški komercialnega prenosa ali dejanski stroški kapitala;

(d)

stroški pogodbenih raziskav, znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo zanje pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih, ter stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za projekt;

(e)

dodatni režijski stroški in drugi operativni stroški, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, nastali neposredno kot posledica projekta.

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

(a)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je zemljišče upravičeno le do 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

(b)

nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(c)

splošne stroške v zvezi z izdatki iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev ter honorarji, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnostnosti, vključno s študijami izvedljivosti; študije izvedljivosti so upravičeni izdatki tudi, kadar na podlagi njihovih rezultatov ne nastanejo izdatki na podlagi točk (a) in (b);

(d)

pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;

(e)

stroške oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentov.

(a)

stroški sadik in razmnoževalnega materiala;

(b)

stroški nasada in stroški, ki so neposredno povezani z nasadom;

(c)

stroški drugih povezanih dejavnosti, kot so shranjevanje in obdelava sadik s potrebnimi zaščitnimi sredstvi in sredstvi za preprečevanje;

(d)

stroški potrebnega ponovnega sajenja v prvem letu pogozdovanja.

(a)

panjevcev s hitro obhodnjo;

(b)

božičnih drevesc ali

(c)

hitro rastočih dreves za proizvodnjo energije.

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

(a)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je zemljišče upravičeno le do 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

(b)

nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(c)

splošne stroške v zvezi z izdatki iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev ter honorarji, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnostnosti, vključno s študijami izvedljivosti; študije izvedljivosti so upravičeni izdatki tudi, kadar na podlagi njihovih rezultatov ne nastanejo izdatki na podlagi točk (a) in (b);

(d)

pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;

(e)

stroške oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentov.

(a)

stroški vzpostavitve kmetijsko-gozdarskega sistema s sajenjem dreves, vključno s stroški sadik in razmnoževalnega materiala, sajenjem, shranjevanjem in obdelavo sadik s potrebnimi zaščitnimi sredstvi in sredstvi za preprečevanje;

(b)

stroški vzpostavitve kmetijsko-gozdarskega sistema s preoblikovanjem obstoječih gozdov ali gozdnih površin, vključno s sekanjem dreves, redčenjem in obrezovanjem ter zaščito pred pašnimi živalmi;

(c)

drugi stroški, ki so neposredno povezani z vzpostavitvijo kmetijsko-gozdarskega sistema, kot so stroški študij izvedljivosti, načrta za vzpostavitev, raziskav stanja tal ter priprava in zaščita tal;

(d)

stroški namakanja in zaščitnih objektov v silvopastoralnih, tj. pašnih sistemih;

(e)

stroški nujne obdelave, povezane z vzpostavitvijo kmetijsko-gozdarskega sistema, vključno z namakanjem in sečnjo;

(f)

stroški ponovnega sajenja v prvem letu po vzpostavitvi kmetijsko-gozdarskega sistema.

(a)

lokalne pedoklimatske in okoljske pogoje;

(b)

gozdne vrste in

(c)

potrebo po zagotavljanju trajnostne rabe zemljišč v kmetijske namene.

(a)

80 % upravičenih stroškov za naložbene dejavnosti in stroškov za vzpostavitev iz odstavkov 5 in 7; in

(b)

100 % letne premije iz odstavka 8.

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

(a)

vzpostavitev zaščitne infrastrukture;

(b)

lokalne dejavnosti majhnega obsega za preprečevanje požarov ali drugih naravnih nesreč, vključno z uporabo pašne živine;

(c)

ustanovitev in izboljšanje zmogljivosti za spremljanje gozdnih požarov, škodljivih organizmov na rastlinah in bolezni ter opremo za obveščanje;

(d)

obnovitev potenciala gozdov, ki so bili poškodovani v požarih, naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, drugih slabih vremenskih razmerah, zaradi škodljivih organizmov na rastlinah, katastrofalnih dogodkov in dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami.

(a)

se je zgodil požar, naravna nesreča, slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravno nesrečo, druge slabe vremenske razmere, napad škodljivih organizmov na rastlinah, katastrofalni dogodek ali dogodek, povezan s podnebnimi spremembami, ter

(b)

da je bilo zaradi dogodka iz točke (a) tega odstavka, vključno z ukrepi za izkoreninjenje ali preprečitev širjenja škodljivega organizma na rastlinah, sprejetimi v skladu z Direktivo 2000/29/ES, uničenih vsaj 20 % zadevnega potenciala gozdov.

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

(a)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je zemljišče upravičeno le do 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

(b)

nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(c)

splošne stroške v zvezi z izdatki iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev ter honorarji, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnosti, vključno s študijami izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi, kadar na podlagi njihovih rezultatov niso nastali izdatki na podlagi točk (a) in (b);

(d)

pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;

(e)

stroške oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentov.

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

(a)

gozdna območja Natura 2000 v skladu s členom 3 Direktive 92/43/EGS in členom 3 Direktive 2009/147/ES;

(b)

značilnosti krajine, ki prispevajo k izvajanju člena 10 Direktive 92/43/EGS; navedena območja ne presegajo 5 % območij, ki so vključena v omrežje Natura 2000 in jih pokriva ozemlje, na katerem se uporablja zadevni program razvoja podeželja.

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

(a)

stroške organizacije in izvajanja dejavnosti prenosa znanja ali informiranja;

(b)

v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami:

(c)

stroške potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev.

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

(a)

dostopom do gozdnih zemljišč;

(b)

komasacijo in izboljšanjem zemljišč;

(c)

oskrbo z energijo in vodo.

(a)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je zemljišče upravičeno le do 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

(b)

nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(c)

splošne stroške v zvezi z izdatki iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev ter honorarji, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnostnosti, vključno s študijami izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi, kadar na podlagi njihovih rezultatov niso nastali izdatki na podlagi točk (a) in (b);

(d)

pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;

(e)

stroške oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi in enakovrednih instrumentov.

(a)

75 % zneska upravičenih stroškov naložb v najbolj oddaljenih regijah;

(b)

75 % zneska upravičenih stroškov naložb na manjših egejskih otokih;

(c)

50 % zneska upravičenih stroškov naložb v manj razvitih regijah in vseh regijah, v katerih je bil BDP na prebivalca v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 manjši od 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, vendar je njihov BDP na prebivalca večji od 75 % povprečnega BDP v EU-27;

(d)

40 % zneska upravičenih stroškov naložb v drugih regijah.

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

(a)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je zemljišče upravičeno le do 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

(b)

nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(c)

splošne stroške v zvezi z izdatki iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev ter honorarji, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnostnosti, vključno s študijami izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi, kadar na podlagi njihovih rezultatov niso nastali izdatki na podlagi točk (a) in (b);

(d)

pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;

(e)

stroške oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi in enakovrednih dokumentov.

(a)

75 % zneska upravičenih stroškov naložb v najbolj oddaljenih regijah;

(b)

75 % zneska upravičenih stroškov naložb na manjših egejskih otokih;

(c)

50 % zneska upravičenih stroškov naložb v manj razvitih regijah in vseh regijah, v katerih je bil BDP na prebivalca v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 manjši od 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, vendar je njihov BDP na prebivalca večji od 75 % povprečnega BDP v EU-27;

(d)

40 % zneska upravičenih stroškov naložb v drugih regijah.

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

(a)

”ohranjanje in situ” pomeni ohranjanje genskega materiala v ekosistemih in naravnih habitatih ter ohranjanje in obnavljanje za preživetje sposobnih populacijskih vrst v njihovem naravnem okolju;

(b)

”ohranjanje na gozdarskih gospodarstvih” pomeni ohranjanje in situ in razvoj na ravni gozdarskega gospodarstva;

(c)

”ohranjanje ex situ” pomeni ohranjanje genskega materiala za gozdarstvo zunaj njegovega naravnega habitata;

(d)

”zbirka ex situ” pomeni zbirko genskega materiala za gozdarstvo, ki se ohranja zunaj njegovega naravnega habitata.

(a)

usmerjeni ukrepi: ukrepi za spodbujanje ohranjanja in situ in ex situ, karakterizacijo, zbiranje in uporabo genskih virov v gozdarstvu, vključno s spletnimi popisi genskih virov, ki so trenutno ohranjeni in situ, vključno z ohranjanjem na gozdnih posestvih, ter z zbirkami in bazami podatkov ex situ;

(b)

usklajeni ukrepi: ukrepi za spodbujanje izmenjave informacij za ohranjanje, karakterizacijo, zbiranje in uporabo genskih virov v gozdarstvu Unije med pristojnimi organizacijami v državah članicah;

(c)

spremljevalni ukrepi: ukrepi informiranja, razširjanja in svetovanja, ki vključujejo nevladne organizacije in druge ustrezne deležnike, usposabljanja in priprava tehničnih poročil.

(a)

zasebnim lastnikom gozdov, ki so MSP, ter

(b)

za in samo za pravne in upravne stroške, vključno z stroški geodetskih pregledov, ter

(c)

do 100 % dejanskih nastalih stroškov.

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

(a)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer so zemljišča upravičena le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

(b)

nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(c)

splošne stroške v zvezi z izdatki iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev ter honorarji, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnosti, vključno s študijami izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi, kadar na podlagi njihovih rezultatov niso nastali izdatki na podlagi točk (a) in (b);

(d)

pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.

(a)

v najbolj oddaljenih regijah:

(b)

v manj razvitih regijah:

(c)

na območjih ”c”:

(d)

10 % zneska upravičenih stroškov naložb v drugih regijah.

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

(a)

kmetom ali članom kmetijskega gospodinjstva na podeželju za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti;

(b)

mikro in malim podjetjem na podeželju in

(c)

fizičnim osebam na podeželju.

(a)

začetni gospodarski položaj upravičenca;

(b)

mejnike in cilje za razvoj novih dejavnosti upravičenca;

(c)

podrobnosti o ukrepih, ki so potrebni za razvoj dejavnosti upravičenca, kot so podrobnosti o naložbah, usposabljanju in svetovanju.

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

(a)

stroške organizacije in izvajanja dejavnosti prenosa znanja ali informiranja;

(b)

v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami:

(c)

stroške potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev.

(a)

60 % upravičenih stroškov v primeru srednjih podjetij;

(b)

70 % upravičenih stroškov v primeru mikro in malih podjetij.

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

(a)

shemah kakovosti za bombaž in živila iz Uredbe (EU) št. 1151/2012;

(b)

shemah kakovosti za bombaž ali živila, vključno s shemami certificiranja, za katere države članice priznavajo, da so v skladu z naslednjimi merili:

(c)

prostovoljnih shemah certificiranja za živila, za katere zadevna država članica priznava, da upoštevajo zahteve iz Sporočila Komisije – Smernice EU o najboljši praksi za prostovoljne sheme certificiranja za kmetijske proizvode in živila.

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

(a)

oblikovani so za spodbujanje potrošnikov k nakupu živil ali bombaža, vključenih v shemo kakovosti iz člena 48(4) te uredbe;

(b)

usmerjajo pozornost na posebne lastnosti ali prednosti živila ali bombaža, povezane z zadevno shemo kakovosti, predvsem na kakovost, posebne metode proizvodnje, visoke standarde glede dobrobiti živali in spoštovanje okolja.