(1)

Cilj Unije zagotoviti visoko raven varnosti v okviru območja svobode, varnosti in pravice na podlagi člena 67(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) bi bilo treba med drugim doseči s skupnimi ukrepi v zvezi s prehajanjem notranjih meja in nadzorom zunanjih mejah ter skupno vizumsko politiko kot delom konvergentnega večplastnega sistema, ki bi omogočal izmenjavo podatkov ter popolno spremljanje razmer in ki je namenjen olajšanju zakonitega potovanja in boju proti nezakonitemu priseljevanju.

(2)

Unija potrebuje skladnejši pristop do notranjih in zunanjih vidikov upravljanja migracij in notranje varnosti ter bi morala vzpostaviti soodnosnost med bojem proti nezakonitemu priseljevanju in izboljšanjem varnosti zunanjih meja Unije ter boljše sodelovanje in dialog s tretjimi državami za namene obravnavanja nezakonitega priseljevanja in spodbujanja zakonitih migracij.

(3)

Treba je razviti celovit pristop k vprašanjem, ki se zastavljajo v zvezi z migracijskim pritiskom in prošnjami za azil, pa tudi k upravljanju zunanjih meja Unije, in zagotoviti zadostna proračunska sredstva in ustrezna orodja za obvladovanje izrednih razmer v duhu spoštovanja človekovih pravic in solidarnosti med vsemi državami članicami, pri tem pa se zavedati tudi obveznosti posameznih držav in zagotoviti jasno razdelitev nalog.

(4)

Strategija notranje varnosti Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: strategija notranje varnosti), ki jo je Svet sprejel februarja 2010, predstavlja skupni program za soočanje s tovrstnimi skupnimi varnostnimi izzivi. Komisija je v svojem sporočilu z novembra 2010 z naslovom „Izvajanje strategije notranje varnosti EU“ pretvorila načela in smernice strategije v konkretne ukrepe z določitvijo petih strateških ciljev: razbitje mednarodnih kriminalnih mrež, preprečevanje terorizma ter obravnavanje radikalizacije in rekrutiranja, zvišanje ravni varnosti v kibernetskem prostoru za državljane in podjetja, povečanje varnosti z upravljanjem meja ter povečanje odpornosti Evrope na krize in nesreče.

(5)

V skladu s strategijo notranje varnosti so svoboda, varnost in pravica cilji, za katere bi si bilo treba prizadevati vzporedno, da bi dosegli svobodo in pravico, pa bi si bilo treba za varnost prizadevati v skladu z načeli Pogodb, pravne države in obveznosti Unije na področju temeljnih pravic.

(6)

Solidarnost med državami članicami, jasna razdelitev nalog, spoštovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic ter pravne države, močna osredotočenost na svetovno perspektivo, povezava z zunanjo varnostjo ter popolna skladnost s cilji zunanje politike Unije, kot so določeni v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), bi morala biti ključna načela pri izvajanju strategije notranje varnosti.

(7)

Da se spodbudi izvajanje strategije notranje varnosti in zagotovi njeno delovanje v praksi, bi bilo treba državam članicam zagotoviti dovolj finančne podpore Unije z vzpostavitvijo Sklada za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: Sklad).

(8)

Zaradi pravnih posebnosti, ki veljajo za naslov V PDEU, pravno ni mogoče vzpostaviti Sklada v obliki enotnega finančnega instrumenta. Sklad bi bilo torej treba vzpostaviti v obliki celovitega okvira za finančno podporo Unije na področju notranje varnosti, ki zajema instrument za finančno podporo za zunanje meje in vizume (v nadaljnjem besedilu: instrument), vzpostavljen s to uredbo, in instrument za finančno podporo za policijsko sodelovanje, preprečevanje in boj proti kriminalu ter obvladovanje kriz, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 513/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Ta celoviti okvir bi morala dopolnjevati Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (5), na katero se bi se morala ta uredba sklicevati glede pravil o načrtovanju programov, finančnem poslovodenju, upravljanju in nadzoru, potrditvi obračunov, zaključku programov ter poročanju in ocenjevanju.

(9)

Nova, dvostebrna struktura financiranja na področju notranjih zadev bi morala prispevati k poenostavitvi, racionalizaciji, konsolidaciji in preglednosti financiranja na tem področju. Prizadevati bi si bilo treba za sinergije, skladnost in dopolnjevanje z drugimi skladi in programi, vključno z namenom dodeljevanja sredstev za skupne cilje. Izogniti pa bi se bilo treba prekrivanju med različnimi instrumenti financiranja.

(10)

Sklad bi moral upoštevati potrebo po večji prilagodljivosti in poenostavitvi, ob tem pa spoštovati zahteve glede predvidljivosti ter zagotavljati pravično in pregledno porazdelitev virov, da bo mogoče uresničiti splošne in posebne cilje iz te uredbe.

(11)

Učinkovitost ukrepov in kakovost porabe sta vodilni načeli pri uporabi sredstev Sklada. Sredstva Sklada bi bilo treba uporabljati na čim bolj učinkovit in uporabniku prijazen način.

(12)

Sklad bi moral posebej upoštevati tiste države članice, ki se zaradi svojega zemljepisnega položaja soočajo z nesorazmernimi bremeni migracijskih tokov.

(13)

Solidarnost in delitev odgovornosti med državami članicami in Unijo pri upravljanju zunanjih meja je temeljna sestavina skupne politike za upravljanje zunanjih meja.

(14)

Sklad bi moral izražati solidarnost s finančno pomočjo tistim državam članicam, ki v celoti uporabljajo schengenske določbe o zunanjih mejah, in tistim, ki se pripravljajo na polnopravno sodelovanje v schengenskem pravnem redu, države članice pa bi ga morale uporabljati v interesu skupne politike Unije za upravljanje zunanjih meja.

(15)

Da bi prispevale k doseganju splošnega cilja Sklada, bi morale države članice poskrbeti, da njihovi nacionalni programi zasledujejo posebne cilje instrumenta in da so sredstva, dodeljena posameznim ciljem, sorazmerna z izzivi in potrebami, tako da bo mogoče cilje uresničiti. V primerih, ko nacionalni program ne zasleduje katerega od posebnih ciljev ali je delež sredstev, dodeljen izpolnjevanju nekaterih ciljev nacionalnega programa, manjši kot najnižji delež, določen s to uredbo, bi morala zadevna država članica v sklopu programa to utemeljiti.

(16)

Da bi lahko merili uspešnost Sklada, bi bilo treba za vsak posebni cilj instrumenta določiti skupne kazalnike. Merjenje uspešnosti posebnih ciljev s skupnimi kazalniki ne pomeni, da je izvajanje ukrepov, povezanih s temi kazalniki, obvezno.

(17)

Udeležba države članice ne bi smela sovpadati z njeno udeležbo pri začasnem finančnem instrumentu Unije, ki upravičene države članice med drugim podpira pri financiranju ukrepov na novih zunanjih mejah Unije za izvajanje schengenskega pravnega reda v zvezi z mejami in vizumi ter nadzorom zunanjih meja.

(18)

Instrument bi moral temeljiti na postopku krepitve zmogljivosti, razvitem s pomočjo Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013, ustanovljenega z Odločbo št. 574/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), ter bi ga moral razširiti, da se vključijo novi dosežki.

(19)

Države članice pri izvajanju nalog na zunanjih mejah in konzulatih v skladu s schengenskim pravnim redom o mejah in vizumih izvajajo dejavnosti v interesu in imenu vseh ostalih držav članic v schengenskem območju ter tako opravljajo javno storitev za Unijo. Instrument bi moral prispevati h kritju obratovalnih stroškov, povezanih z nadzorom meja in vizumsko politiko, ter omogočiti državam članicam vzdrževanje zmogljivosti, nujnih za to storitev, za vse. Takšna podpora je v obliki celotnega kritja vrste posebnih stroškov, povezanih s cilji v okviru instrumenta, in bi morala tvoriti sestavni del nacionalnih programov.

(20)

Instrument bi moral dopolnjevati in krepiti dejavnosti, namenjene razvoju operativnega sodelovanja pod okriljem Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: agencija Frontex), ki je bila ustanovljena z Uredbo Sveta (ES) št. 2007/2004 (7), vključno z novimi dejavnostmi, ki izhajajo iz sprememb, uvedenih z Uredbo (EU) št. 1168/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (8), in s tem še bolj utrditi solidarnost med tistimi državami članicami, ki nadzorujejo zunanje meje v interesu in imenu celotnega schengenskega območja. To med drugim pomeni, da bi morale države članice pri pripravi nacionalnih programov upoštevati analitična orodja ter operativne in tehnične smernice, ki jih je oblikovala agencija Frontex, pa tudi program usposabljanja, namreč skupni osnovni program za usposabljanje mejnih policistov, vključno s poglavji o temeljnih pravicah in mednarodni zaščiti. Da bi omogočili dopolnjevanje med misijami agencije Frontex in odgovornostjo držav članic za nadzor in varovanje zunanjih meja, prav tako pa zagotovili doslednost in preprečili stroškovno neučinkovitost, bi se morala Komisija z agencijo Frontex posvetovati o osnutkih nacionalnih programov, ki jih predložijo države članice, zlasti o dejavnostih, ki se financirajo v okviru operativne podpore.

(21)

Instrument bi se moral izvajati ob popolnem upoštevanju pravic in načel, opredeljenih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, in mednarodnih obveznosti Unije ter brez poseganja v uporabo posebnih določb o pravici do azila in mednarodni zaščiti.

(22)

Enoten in visokokakovosten nadzor zunanjih meja je bistven za krepitev območja svobode, varnosti in pravice. Instrument bi moral v skladu s skupnimi standardi Unije podpreti ukrepe, ki so povezani z upravljanjem zunanjih meja in se bodo izvajali v skladu s štiristopenjskim modelom za nadzor pristopa, ki zajema ukrepe v tretjih državah, sodelovanje s sosednjimi državami, ukrepe nadzora meja in nadzorne ukrepe na območju prostega gibanja, da se prepreči nezakonito priseljevanje in čezmejni kriminal v schengenskem območju.

(23)

Skladno s členom 3 PEU bi moral instrument podpirati dejavnosti, ki zagotavljajo zaščito otrok, ki so na zunanjih mejah izpostavljeni nevarnosti. Kadar koli je to mogoče, bi morale države članice pri izvajanju ukrepov identificiranja, neposredne pomoči in napotitve k službam za zaščito posebno pozornost nameniti ogroženim osebam, zlasti otrokom in mladoletnim osebam brez spremstva.

(24)

Za zagotovitev enotnega in visokokakovostnega nadzora zunanjih mejah ter olajšanje zakonitega potovanja prek zunanjih meja v okviru strategije notranje varnosti bi moral instrument prispevati k razvoju skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja meja. Ta sistem vključuje vse ukrepe, ki so jih na različnih ravneh ter v zvezi s politiko, zakonodajo, sistematičnim sodelovanjem, z delitvijo bremena, oceno razmer in spreminjajočih se okoliščin glede mest, kjer mejo prehajajo migranti z neurejenim statusom, osebja, opreme in tehnologije sprejeli pristojni organi držav članic v sodelovanju z agencijo Frontex, s tretjimi državami in po potrebi z drugimi akterji, zlasti Europolom in Evropsko agencijo za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov, med drugim z uporabo štiristopenjskega modela varovanja meja in celovite analize tveganja Unije.

(25)

V skladu s Protokolom št. 5 k Akta o pristopu iz leta 2003 o tranzitu oseb po kopnem med območjem Kaliningrada in drugimi deli Ruske federacije bi moral instrument prevzeti vse dodatne stroške, ki nastanejo pri izvajanju posebnih določb pravnega reda Unije v zvezi s takim tranzitom, tj. Uredbe Sveta (ES) št. 693/2003 (9) in Uredbe Sveta (ES) št. 694/2003 (10). Potreba po nadaljnji finančni podpori zaradi izpada plačil pa bi morala biti odvisna od vizumskega režima Unije, ki velja za Rusko federacijo.

(26)

Instrument bi moral vključevati podporo nacionalnim ukrepom in sodelovanju med državami članicami na področju vizumske politike in drugih predmejnih dejavnosti, ki potekajo pred izvajanjem nadzora zunanjih meja, ter bi moral v celoti izkoristiti vizumski informacijski sistem (VIS). Učinkovito upravljanje dejavnosti, ki jih organizirajo službe držav članic v tretjih državah, je v interesu skupne vizumske politike kot dela večplastnega sistema, namenjenega olajšanju zakonitega potovanja in boju proti nezakonitemu priseljevanju v Unijo, in predstavlja sestavni del skupnega integriranega sistema upravljanja meja.

(27)

Poleg tega bi moral instrument podpirati ukrepe na ozemlju schengenskih držav kot del razvoja skupnega integriranega sistema upravljanja meja, ki krepi celotno delovanje schengenskega območja.

(28)

Instrument bi moral podpirati tudi razvoj informacijskih sistemov s strani Unije, ki temeljijo na obstoječih in/ali novih informacijskih sistemih, s katerimi bi bile države članice ustrezno opremljene za učinkovitejše upravljanje prehajanja državljanov tretjih držav prek meja ter za zagotavljanje temeljitejšega identificiranja in preverjanja potnikov, da se olajša potovanje in poveča varnost meja. V ta namen bi bilo treba v skladu s strategijo upravljanja informacij za notranjo varnost EU oblikovati program, katerega cilj bi bil kriti stroške za razvoj osrednjih in nacionalnih sestavnih delov navedenih sistemov, ki bi zagotovili tehnično usklajenost, interoperabilnost z drugimi informacijskimi sistemi Unije, znižanje stroškov in nemoteno izvajanje v državah članicah. Ti informacijski sistemi bi morali izpolnjevati zahteve glede temeljnih pravic, vključno z varstvom osebnih podatkov.

(29)

Države članice bi morale poskrbeti za potrebno financiranje Evropskega sistema varovanja meja (Eurosur), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1052/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11), da se zagotovi dobro delovanje navedenega sistema.

(30)

Da se zagotovi takojšnja obravnava nepredvidenega migracijskega pritiska in tveganja za obmejno varnost, bi moralo biti omogočeno zagotavljanje nujne pomoči v okviru Uredbe (EU) št. 514/2014.

(31)

Zlasti kadar se s schengenskim ocenjevalnim mehanizmom ugotovijo pomanjkljivosti ali morebitna tveganja, bi morala zadevna država članica zaradi večje solidarnosti na celotnem schengenskem območju ustrezno reagirati, tako da s sredstvi iz svojih nacionalnih programov, kadar je to primerno, najprej dopolni ukrepe nujne pomoči.

(32)

Za okrepitev solidarnosti in delitve odgovornosti bi bilo treba države članice spodbuditi, da del sredstev, ki so jim na voljo v okviru njihovih nacionalnih programov, namenijo posebnim prednostnim nalogam, ki jih določi Unija, na primer nakupu tehnične opreme za potrebe agencije Frontex in razvoju konzularnega sodelovanja za Unijo. Z uporabo, združevanjem in večanjem vpliva javnih in zasebnih finančnih virov bi bilo treba zagotoviti čim večji učinek financiranja s sredstvi Unije. Zagotoviti bi bilo treba čim večjo preglednost, odgovornost in demokratični nadzor inovativnih finančnih instrumentov in mehanizmov, ki zadevajo proračun Unije.

(33)

Da se zaščiti uporaba schengenskega pravnega reda na celotnem schengenskem območju, bi bilo treba v okviru instrumenta podpreti tudi izvajanje Uredbe Sveta (EU) št. 1053/2013 (12) kot bistvenega orodja za izvajanje politik Unije na področju svobode, varnosti in pravice z zagotavljanjem visoke ravni varovanja zunanjih meja in z opustitvijo nadzora meja znotraj schengenska območja.

(34)

Glede na izkušnje, pridobljene s Skladom za zunanje meje ter z razvojem sistemov SIS II in VIS, se zdi primerno do določene stopnje dopustiti prilagodljivost pri morebitnih prenosih sredstev med različnimi orodji za izvajanje ciljev, za katere si prizadeva instrument, brez poseganja v načelo, da se od samega začetka zagotavljajo kritična masa in finančna stabilnost za programe in operativna podpora za države članice, brez poseganja v nadzor s strani Evropskega parlamenta in Sveta.

(35)

Prav tako bi bilo treba povečati obseg ukrepov in zgornjo mejo za sredstva, ki ostajajo na voljo Uniji (v nadaljnjem besedilu: ukrepi Unije), ter s tem povečati zmožnost Unije, da v določenem proračunskem letu izvede več ukrepov na področju upravljanja zunanjih meja in skupne vizumske politike, in sicer v interesu celotne Unije ter kadar in v kakršnem koli obsegu je potrebno. Taki ukrepi Unije vključujejo študije in pilotne projekte za pospeševanje upravljanja zunanjih mejah in skupne vizumske politike in njune uporabe, usposabljanje mejnih policistov glede varstva človekovih pravic, ukrepe ali ureditve v tretjih državah za obravnavanje migracijskih pritiskov iz teh držav, s katerimi bi se zagotovilo optimalno upravljanje migracijskih tokov v Unijo, ter učinkovito organizacijo s tem povezanih nalog na zunanjih mejah in konzulatih.

(36)

Ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi, ki so podprti z instrumentom, bi bilo treba izvajati v sinergiji in skladno z drugimi ukrepi zunaj Unije, ki so podprti z drugimi geografskimi in tematskimi instrumenti Unije za zunanjo pomoč. Pri izvajanju takih ukrepov bi bilo treba zlasti dosledno upoštevati načela in splošne cilje zunanjega delovanja ter zunanje politike Unije, ki se nanašajo na posamezno državo ali regijo. Instrument ne bi smel biti namenjen podpori ukrepov, ki so neposredno usmerjeni v razvoj, in bi moral po potrebi dopolnjevati finančno pomoč, zagotovljeno z instrumenti zunanje pomoči. Potrebna bo tudi skladnost s humanitarno politiko Unije, zlasti pri izvajanju ukrepov v izrednih razmerah.

(37)

Financiranje iz proračuna Unije bi moralo biti usmerjeno na dejavnosti, pri katerih lahko za razliko od samostojnega ukrepanja držav članic posredovanje Unije zagotovi dodano vrednost. Ker je Unija v boljšem položaju kot države članice, da zagotovi okvir za izražanje svoje solidarnosti na področjih nadzora meja, vizumske politike in upravljanja migracijskih tokov ter da vzpostavi platformo za oblikovanje skupnih informacijskih sistemov za podporo tem politikam, bo finančna podpora v okviru te uredbe prispevala zlasti k okrepitvi nacionalnih zmogljivosti in zmogljivosti Unije na teh področjih.

(38)

V tej uredbi bi bilo treba določiti osnovne zneske za dodelitev državam članicam. Osnovni znesek za posamezno državo članico bi bilo treba izračunati na podlagi sredstev, ki so ji bila v letih 2010–2012 dodeljena iz Sklada za zunanje meje, deljenih s skupnim zneskom odobritev, razpoložljivih za deljeno upravljanje v teh treh letih. Ta izračun je v skladu z merili za razdelitev iz Odločbe št. 574/2007/ES.

(39)

Komisija bi morala v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) št. 514/2014 in z uporabo ključnih kazalnikov za oceno rezultatov in učinkov spremljati izvajanje instrumenta. Kazalniki, vključno z ustreznimi referenčnimi vrednostmi, bi morali zagotoviti minimalno osnovo za oceno, v kakšnem obsegu so bili doseženi cilji instrumenta.

(40)

Za dopolnitev ali spremembo določb iz te uredbe v zvezi z opredelitvijo posebnih ukrepov v okviru nacionalnih programov bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(41)

Komisija bi se morala pri uporabi te uredbe, pa tudi pri pripravi delegiranih aktov, posvetovati s strokovnjaki iz vseh držav članic.

(42)

Za zagotovitev enotne, učinkovite in pravočasne uporabe določb o operativni podpori iz te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(43)

Ker cilja te uredbe, in sicer zagotovitve solidarnosti in delitve odgovornosti med državami članicami in Unijo na področju upravljanja zunanjih meja in vizumske politike, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(44)

Odločbo št. 574/2007/ES bi bilo treba razveljaviti, ob upoštevanju prehodnih določb iz te uredbe.

(45)

Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (14), ki spadajo na področje iz točk A in B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (15).

(46)

Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (16), ki spadajo na področje iz točk A in B člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (17).

(47)

Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn, o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (18), ki spadajo na področje iz točk A in B člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (19).

(48)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali bo to uredbo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(49)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (20). Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(50)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (21). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(51)

Obdobje uporabe te uredbe je primerno prilagoditi obdobju uporabe Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (22). Zato bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2014 –