26.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/57

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 427/2014

z dne 25. aprila 2014

o uvedbi postopka za odobritev in certificiranje inovativnih tehnologij za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih gospodarskih vozil na podlagi Uredbe (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Unije za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (1) in zlasti člena 12(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi se spodbudila razvoj ter hitro uvajanje novih in naprednih tehnologij za zmanjšanje emisij CO2 pri vozilih, Uredba (EU) št. 510/2011 proizvajalcem in dobaviteljem omogoča, da zaprosijo za odobritev nekaterih inovativnih tehnologij, ki prispevajo k zmanjšanju emisij CO2 iz novih lahkih gospodarskih vozil. Zato je treba pojasniti merila, na podlagi katerih se določa, katere tehnologije se v skladu z navedeno uredbo štejejo za upravičene kot ekološke inovacije.

(2)

Primerno je, da se upoštevajo izkušnje, pridobljene po uvedbi sistema za inovativne tehnologije za osebna vozila na podlagi Izvedbene Uredbe Komisije (EU) št. 725/2011 (2), in da se za lahka gospodarska vozila uporabljajo enaka merila za upravičenost. Vendar bi bilo treba narediti razliko za gospodarska vozila, ki so izdelana in homologirana v več stopnjah. Za navedena vozila je primerno, da se certificiranje zmanjšanja CO2 omeji na ekološke inovacije, vgrajene v osnovno vozilo.

(3)

V skladu s členom 12(2)(c) Uredbe (EU) št. 510/2011 tehnologije, ki so del celostnega pristopa Unije, opisanega v dveh sporočilih Komisije z dne 7. februarja 2007 (3), in so urejene v zakonodaji Unije, ali druge tehnologije, ki so po zakonodaji Unije obvezne, ne štejejo za upravičene kot ekološke inovacije v skladu z navedeno uredbo. Navedene tehnologije vključujejo sisteme za nadzor tlaka v pnevmatikah, kotalni upor pnevmatik in kazalnike menjanja prestav, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter, v primeru kotalnega upora pnevmatik, Uredbe (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(4)

Tehnologija, ki je že nekaj časa splošno dostopna na trgu, se ne more šteti za inovativno v smislu člena 12 Uredbe (EU) št. 510/2011 in se zato ne bi smela šteti za upravičeno kot ekološko inovacijo. Da se zagotovi popolna primerljivost z Izvedbeno Uredbo (EU) št. 725/2011, je primerno določiti, da se za ekološke inovacije lahko štejejo samo tehnologije, ki so bile vgrajene v 3 % ali manj vseh lahkih gospodarskih vozil, registriranih leta 2009. Navedene mejne vrednosti bi bilo treba pregledati najpozneje leta 2016.

(5)

Da bi se spodbujale tehnologije z največjim potencialom za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih gospodarskih vozil in zlasti razvoj inovativnih pogonskih tehnologij, bi se morale šteti za upravičene le tehnologije, ki so tesno povezane s prevozno funkcijo vozila in ki znatno prispevajo k izboljšanju celotne porabe energije vozila. Tehnologije, ki imajo pri tem namenu postranski pomen ali katerih cilj je izboljšanje udobja voznika ali potnikov, se ne bi smele šteti kot upravičene.

(6)

V skladu z Uredbo (EU) št. 510/2011 lahko prošnjo vložijo proizvajalci in dobavitelji. Prošnja bi morala vključevati potrebna dokazila, da so merila za upravičenost v celoti izpolnjena, vključno z metodologijo za merjenje prihrankov CO2 zaradi inovativne tehnologije.

(7)

Prihranki CO2 zaradi ekološke inovacije bi morali biti merljivi, pri čemer je potrebna zadostna stopnja točnosti. To točnost je mogoče doseči le, če je prihranek 1 g CO2/km ali več.

(8)

Če so prihranki CO2 pri posamezni tehnologiji odvisni od obnašanja voznika ali drugih dejavnikov, ki so zunaj nadzora vlagatelja, se ta tehnologija načeloma ne bi smela šteti za upravičeno kot ekološka inovacija, razen če je mogoče na podlagi tehtnih in neodvisnih statističnih dokazov preverljivo predvideti obnašanje povprečnega voznika.

(9)

S standardnim poskusnim ciklom, ki se uporablja za merjenje emisij CO2 iz vozil pri homologacijah, se ne prikažejo vsi prihranki, ki jih je mogoče doseči z nekaterimi tehnologijami. Da bi se oblikovale pravilne spodbude za inovacije, bi bilo treba pri izračunu skupnega prihranka CO2 upoštevati le prihranke, ki niso zajeti v standardnem poskusnem ciklu.

(10)

Pri prikazu prihranka CO2 bi bilo treba med seboj primerjati enaka vozila z ekološko inovacijo in brez nje. Metodologija preskušanja bi morala vključevati zanesljive, ponovljive in primerljive meritve. Da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji ter ker ni na voljo dogovorjenega in bolj realnega voznega cikla, bi bilo treba kot skupno referenco uporabiti vozne vzorce iz novega evropskega voznega cikla v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 692/2008 (6). Metodologija preskušanja bi morala temeljiti na meritvah z dinamometrom ali na modeliranju ali simulaciji, kadar bi takšne metodologije zagotovile boljše in natančnejše rezultate.

(11)

Komisija bi morala zagotoviti smernice za pripravo prošnje in metodologij preskušanja, pri čemer bi jih morala redno posodabljati, da se bodo v njih upoštevale izkušnje, pridobljene z ocenjevanjem različnih prošenj.

(12)

Prošnji je treba v skladu z Uredbo (EU) št. 510/2011 priložiti poročilo o preverjanju, ki ga zagotovi neodvisni in priglašeni organ. Ta organ bi moral biti tehnična služba kategorije A ali B iz Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7). Vendar se tehnične službe, imenovane v skladu s členom 41(6) navedene direktive, zaradi zagotavljanja neodvisnosti organa ne bi smele šteti za neodvisni in priglašeni organ v smislu te uredbe. Organ bi moral skupaj s poročilom o preverjanju predložiti ustrezna dokazila o svoji neodvisnosti od vlagatelja.

(13)

Da bi se zagotovila učinkovita registracija in spremljanje posebnih prihrankov pri posameznih vozilih, bi bilo treba prihranke certificirati kot del homologacije vozila, pri čemer bi bilo treba skupni prihranek vpisati v certifikat o skladnosti v skladu z Direktivo 2007/46/ES.

(14)

Komisija bi morala imeti možnost, da občasno preveri certificirane skupne prihranke posameznih vozil. Če se izkaže, da certificirani prihranki niso skladni s stopnjo prihrankov, ki izhaja iz sklepa o odobritvi tehnologije kot ekološke inovacije, bi morala imeti Komisija možnost, da pri izračunu povprečnih specifičnih emisij CO2 ne upošteva certificiranih prihrankov CO2. Vendar bi moral imeti proizvajalec na voljo omejeno časovno obdobje, v katerem lahko dokaže, da so certificirane vrednosti točne.

(15)

Da bi se zagotovil pregleden postopek vlaganja prošenj, bi bilo treba javnosti dati na voljo povzetek informacij o prošnjah za odobritev inovativnih tehnologij in metodologij preskušanja. Potem ko so metodologije preskušanja potrjene, bi morale biti javno dostopne. Po potrebi bi morale veljati izjeme glede pravice dostopa javnosti do dokumentov iz Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(16)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje urejanja

Ta uredba določa postopek, ki ga je treba upoštevati pri prošnjah za odobritev inovativnih tehnologij, s katerimi se zmanjšujejo emisije CO2 iz lahkih gospodarskih vozil na podlagi člena 12 Uredbe (EU) št. 510/2011, ter pri oceni, odobritvi in certificiranju takšnih tehnologij.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Nobena tehnologija, za katero veljajo naslednji ukrepi, se ne šteje kot inovativna tehnologija:

(a)

izboljšanje učinkovitosti klimatskih sistemov;

(b)

sistemi za nadzor tlaka v pnevmatikah, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 661/2009;

(c)

kotalni upor pnevmatik, ki spada v področje uporabe Uredbe (ES) št. 661/2009 in Uredbe (ES) št. 1222/2009;

(d)

kazalniki menjanja prestav, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 661/2009;

(e)

uporaba biogoriv.

2.   V skladu s to uredbo se lahko prošnja za tehnologijo vloži, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

vgrajena je bila v 3 % ali manj vseh lahkih gospodarskih vozil, registriranih leta 2009;

(b)

povezana je z elementi, bistvenimi za učinkovito delovanje vozila, in je združljiva z Direktivo 2007/46/ES.

3.   V primeru dodelanih vozilih se za certificiranje zmanjšanja emisij CO2 v skladu s členom 11 upoštevajo samo ekološke inovacije, vgrajene v osnovno vozilo, ki je pridobilo homologacijo ES kot nedodelano vozilo.

Člen 3

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„inovativna tehnologija“ pomeni tehnologijo ali kombinacijo tehnologij s podobnimi tehničnimi lastnostmi in značilnostmi (sveženj inovativnih tehnologij), pri katerih se lahko z uporabo ene metodologije preskušanja prikažejo prihranki CO2 in pri katerih vsaka posamezna tehnologija, ki je del kombinacije, spada v področje uporabe iz člena 2;

2.

„dobavitelj“ pomeni proizvajalca inovativne tehnologije, ki je odgovoren za zagotavljanje skladnosti proizvodnje, ali njegovega pooblaščenega zastopnika v Uniji ali uvoznika;

3.

„vlagatelj“ pomeni proizvajalca ali dobavitelja, ki vloži prošnjo za odobritev inovativne tehnologije kot ekološke inovacije;

4.

„ekološka inovacija“ pomeni inovativno tehnologijo, preskušeno po metodologiji, ki jo je odobrila Komisija v skladu s to uredbo;

5.

„neodvisni in priglašeni organ“ pomeni tehnično službo kategorije A ali kategorije B iz člena 41(3)(a) in (b) Direktive 2007/46/ES, ki izpolnjuje zahteve iz člena 42 navedene direktive, razen tehničnih služb, imenovanih v skladu s členom 41(6) navedene direktive;

6.

„osnovno vozilo“ pomeni vozilo, ki se uporablja za namen demonstracije prihrankov CO2 zaradi ekoloških inovacij s primerjavo z vozilom, ki ima vgrajeno inovativno tehnologijo.

Člen 4

Prošnja

1.   Prošnja za odobritev inovativne tehnologije kot ekološke inovacije se Komisiji predloži pisno. Prošnja in vsa podporna dokumentacija se predložita tudi po elektronski pošti ali na nosilcu elektronskih podatkov ali naložita na strežnik, ki ga upravlja Komisija. Pisna prošnja mora vsebovati seznam podporne dokumentacije.

2.   Prošnja vsebuje:

(a)

kontaktne podatke vlagatelja;

(b)

opis inovativne tehnologije in način vgradnje v vozilo, vključno z dokazili, da tehnologija spada v področje uporabe iz člena 2;

(c)

kratek opis inovativne tehnologije, vključno s podrobnostmi, ki dokazujejo, da so izpolnjeni pogoji iz člena 2(2), ter metodologij preskušanja iz točke (e) tega odstavka, ki so po predložitvi prošnje Komisiji na voljo javnosti;

(d)

oceno števila posameznih vozil, v katera bi se lahko vgradila inovativna tehnologija ali so namenjena za tako vgradnjo, in oceno zmanjšanja emisij CO2 za ta vozila zaradi inovativne tehnologije;

(e)

metodologijo, ki se uporabi za prikaz zmanjšanja emisij CO2 zaradi inovativne tehnologije, ali, če je Komisija takšno metodologijo že odobrila, sklic na odobreno metodologijo;

(f)

dokazila, da:

(i)

zmanjšanje emisij, doseženo z inovativno tehnologijo, dosega mejno vrednost iz člena 9(1), pri čemer se upošteva morebitno zastaranje tehnologije;

(ii)

inovativna tehnologija ni zajeta v standardni preskusni cikel za merjenje CO2 iz člena 12(2)(c) Uredbe (EU) št. 510/2011 v skladu s členom 9(2) te uredbe;

(iii)

je vlagatelj odgovoren za zmanjšanje emisij CO2 zaradi inovativne tehnologije v skladu s členom 9(3);

(g)

poročilo o preverjanju, ki ga predloži neodvisni in priglašeni organ iz člena 7.

Člen 5

Osnovno vozilo in ekološko inovativno vozilo

1.   Vlagatelj za namen prikaza emisij CO2 iz člena 8 določi:

(a)

ekološko inovativno vozilo, v katerega se vgradi inovativna tehnologija;

(b)

osnovno vozilo, v katerega se ne vgradi inovativna tehnologija, vendar je v vseh drugih vidikih enako ekološko inovativnemu vozilu.

2.   V primeru inovativne tehnologije, ki je vgrajena v nedodelano vozilo, osnovno vozilo iz odstavka 1 odraža stanje dodelave ekološko inovativnega vozila.

3.   Če vlagatelj meni, da se lahko informacije iz členov 8 in 9 prikažejo brez uporabe osnovnega vozila in ekološko inovativnega vozila iz odstavka 1 tega člena, prošnja vključuje podrobnosti, ki so potrebne za utemeljitev tega mnenja, in metodologijo, s katero se zagotovijo enaki rezultati.

Člen 6

Metodologija preskušanja

1.   Z metodologijo preskušanja iz člena 4(2)(e) se zagotovijo rezultati, ki so preverljivi, ponovljivi in primerljivi. Z njo se lahko realno prikaže koristi inovativne tehnologije v zvezi z emisijami CO2 s pomembnimi statističnimi značilnostmi in, kadar je to pomembno, upošteva medsebojno vplivanje z drugimi ekološkimi inovacijami.

2.   Komisija objavi smernice za pripravo metodologij preskušanja za različne potencialne inovativne tehnologije, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 1.

Člen 7

Poročilo o preverjanju

1.   Poročilo o preverjanju iz člena 4(2)(g) pripravi neodvisni in priglašeni organ, ki ni del družbe vlagatelja ali kako drugače povezan s tem subjektom.

2.   Za namene poročila o preverjanju neodvisni in priglašeni organ:

(a)

preveri, ali so izpolnjena merila za upravičenost iz člena 2(2);

(b)

preveri, ali informacije, zagotovljene v skladu s členom 4(2)(f), izpolnjujejo merila iz člena 9;

(c)

preveri, ali je metodologija preskušanja iz člena 4(2)(e) primerna za certificiranje prihrankov CO2 zaradi inovativne tehnologije za ustrezna vozila iz člena 4(2)(d) in izpolnjuje minimalne zahteve iz člena 6(1);

(d)

preveri, ali je inovativna tehnologija združljiva z ustreznimi zahtevami, določenimi za homologacijo vozila;

(e)

izjavi, da izpolnjuje zahtevo iz odstavka 1.

Za namen točke (c) neodvisni in priglašeni organ predloži preskusne protokole, določene za preverjanje.

3.   Za namene certificiranja prihrankov CO2 v skladu s členom 11 neodvisni in priglašeni organ na zahtevo proizvajalca pripravi poročilo o medsebojnem vplivanju med več ekološkimi inovacijami, vgrajenimi v posamezni tip, varianto ali različico vozila.

V poročilu so opredeljeni prihranki CO2 zaradi različnih ekoloških inovacij, pri čemer se upošteva učinek njihovega medsebojnega vplivanja.

4.   Če vlagatelj svojo vlogo utemelji na podatkih in predvidevanjih, ki jih je Komisija že odobrila ali so vključeni v smernicah iz člena 6(2), je poročilo o preverjanju lahko omejeno samo na preskusne protokole iz drugega pododstavka odstavka 2.

Člen 8

Prikaz emisij CO2

1.   Za več vozil, reprezentativnih za vozila, navedena v skladu s členom 4(2)(d), se prikažejo naslednje emisije CO2:

(a)

emisije CO2 iz osnovnega vozila in ekološko inovativnega vozila z delujočo inovativno tehnologijo, dobljene z uporabo metodologije iz člena 4(2)(e);

(b)

emisije CO2 iz osnovnega vozila in ekološko inovativnega vozila z delujočo inovativno tehnologijo, dobljene z uporabo standardnega preskusnega cikla iz člena 12(2)(c) Uredbe (EU) št. 510/2011.

Prikaz emisij CO2 v skladu s točkama (a) in (b) prvega pododstavka se izvede pod preskusnimi pogoji, ki so enaki za vse preskuse.

2.   Skupni prihranek za posamezno vozilo je razlika med emisijami, prikazanimi v skladu s točko (a) prvega pododstavka odstavka 1.

Če obstaja razlika med emisijami, prikazanimi v skladu s točko (b) prvega pododstavka odstavka 1, se ta razlika odšteje od skupnega prihranka, prikazanega v skladu s točko (a) prvega pododstavka odstavka 1.

Člen 9

Merila za upravičenost

1.   Minimalno zmanjšanje, doseženo z inovativno tehnologijo, je 1 g CO2/km. Da je mejna vrednost dosežena, se šteje, če skupni prihranek zaradi inovativne tehnologije ali svežnja inovativne tehnologije, prikazan v skladu s členom 8(2), znaša 1 g CO2/km ali več.

2.   Če skupni prihranek zaradi inovativne tehnologije ne vključuje nobenih prihrankov, prikazanih v okviru standardnega preskusnega cikla v skladu s členom 8(2), se šteje, da inovativna tehnologija ali sveženj inovativne tehnologije nista zajeta v standardnem preskusnem ciklu.

3.   Tehnični opis inovativne tehnologije iz člena 4(2)(b) vsebuje potrebne podrobnosti, ki dokazujejo, da učinkovitost tehnologije pri zmanjšanju emisij CO2 ni odvisna od nastavitev ali izbir, na katere vlagatelj ne more vplivati.

Če opis temelji na predpostavkah, so te preverljive ter temeljijo na tehtnih in neodvisnih statističnih dokazih, ki podpirajo te predpostavke in njihovo uporabnost po vsej Uniji.

Člen 10

Ocena prošnje za odobritev ekološke inovacije

1.   Komisija ob prejemu prošnje objavi povzetek opisa inovativne tehnologije in metodologije preskušanja iz člena 4(2)(c).

2.   Komisija oceni prošnjo in v devetih mesecih od prejema popolne prošnje inovativno tehnologijo odobri kot ekološko inovacijo skupaj z metodologijo preskušanja, razen v primeru ugovorov v zvezi z upravičenostjo tehnologije ali primernostjo metodologije preskušanja.

V sklepu o odobritvi inovativne tehnologije kot ekološke inovacije so navedene informacije, potrebne za certificiranje prihrankov CO2 v skladu s členom 11 te uredbe, pri čemer veljajo izjeme glede pravice do dostopa javnosti do dokumentov iz Uredbe (ES) št. 1049/2001.

3.   Komisija lahko zahteva prilagoditve predlagane metodologije preskušanja ali zahteva uporabo odobrene metodologije preskušanja, ki je drugačna od metodologije, ki jo predlaga vlagatelj. Glede predlagane prilagoditve ali izbire metodologije preskušanja se posvetuje z vlagateljem.

4.   Ocenjevalno obdobje se lahko podaljša za pet mesecev, če Komisija meni, da prošnje zaradi zapletenosti inovativne tehnologije in pripadajoče metodologije preskušanja ali zaradi obsega in vsebine prošnje ni mogoče ustrezno oceniti v ocenjevalnem obdobju devetih mesecev.

Komisija vlagatelja v 40 dneh od prejema prošnje obvesti, če se bo ocenjevalno obdobje podaljšalo.

Člen 11

Certificiranje prihrankov CO2 zaradi ekoloških inovacij

1.   Proizvajalec, ki želi izkoristiti ugodnosti, ker je zmanjšal povprečne specifične emisije CO2, da bi izpolnil cilj v zvezi s specifičnimi emisijami s prihranki CO2 zaradi ekoloških inovacij, zaprosi pri homologacijskem organu v smislu Direktive 2007/46/ES za certifikat o ES-homologaciji za dodelano ali nedodelano vozilo, v katerega je vgrajena ekološka inovacija. Vloga za pridobitev certifikata poleg dokumentov, ki zagotavljajo potrebne informacije iz člena 6 Direktive 2007/46/ES, vsebuje sklic na sklep Komisije o odobritvi ekološke inovacije v skladu s členom 10(2) te uredbe.

2.   Certificirani prihranki CO2 zaradi ekološke inovacije, prikazani v skladu s členom 8 te uredbe, se navedejo ločeno v dokumentaciji o homologaciji in certifikatu o skladnosti v skladu z Direktivo 2007/46/ES na podlagi preskusov, ki jih izvedejo tehnične službe v skladu s členom 11 navedene direktive z uporabo odobrene metodologije preskušanja.

Če so prihranki CO2 zaradi ekološke inovacije za posamezen tip, varianto ali različico manjši od mejne vrednosti iz člena 9(1), se ne certificirajo.

3.   Če je v vozilo vgrajena več kot ena ekološka inovacija, se prihranki CO2 prikažejo ločeno za vsako ekološko inovacijo v skladu s postopkom iz člena 8(1). Vsota dobljenih prihrankov, določenih v skladu s členom 8(2) za vsako ekološko inovacijo, pomeni skupni prihranek CO2 za namene certificiranja zadevnega vozila.

4.   Če medsebojnega vplivanja med več ekološkimi inovacijami, vgrajenimi v eno vozilo, ni mogoče izključiti zaradi njihove očitne različne narave, proizvajalec to navede v prošnji homologacijskemu organu ter predloži poročilo neodvisnega in priglašenega organa o medsebojnem vplivu na prihranke zaradi ekoloških inovacij v vozilu v skladu s členom 7(3).

Če je zaradi tega medsebojnega vpliva skupni prihranek manjši od 1 g CO2/km, pomnoženo s številom ekoloških inovacij, se za izračun skupnega prihranka v skladu z odstavkom 3 tega člena upoštevajo le prihranki zaradi ekološke inovacije, ki dosegajo mejno vrednost iz člena 9(1).

Člen 12

Pregled certifikatov

1.   Komisija zagotovi, da se certifikati in prihranki CO2, opredeljeni za posamezna vozila, občasno preverjajo.

Če Komisija ugotovi, da obstaja razlika med certificiranimi prihranki CO2 in prihranki, ki jih je preverila z ustrezno metodologijo ali metodologijami preskušanja, o svojih ugotovitvah obvesti proizvajalca.

Proizvajalec lahko v 60 dneh po prejemu obvestila Komisiji predloži dokazila, da so certificirani prihranki CO2 točni. Na zahtevo Komisije se predloži poročilo o medsebojnem vplivanju različnih ekoloških inovacij iz člena 7(3).

2.   Komisija se lahko odloči, da certificiranih prihrankov CO2 ne upošteva pri izračunu povprečnih specifičnih emisij tega proizvajalca za naslednje koledarsko leto, če dokazila iz odstavka 1 niso predložena v navedenem času ali če meni, da predložena dokazila niso zadovoljiva.

3.   Proizvajalec, pri katerem se certificirani prihranki CO2 ne upoštevajo več, lahko zaprosi za novo certificiranje zadevnih vozil v skladu s postopkom iz člena 11.

Člen 13

Razkrivanje informacij

Vlagatelj, ki zahteva, da se informacije, predložene v skladu s to uredbo, obravnavajo kot zaupne, pojasni, zakaj se uporablja posamezna izjema iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. aprila 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1)  UL L 145, 31.5.2011, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 725/2011 z dne 25. julija 2011 o uvedbi postopka za odobritev in certificiranje inovativnih tehnologij za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 194, 26.7.2011, str. 19).

(3)  Sporočilo Komisije (COM(2007)19 final) – Rezultati pregleda strategije Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil in lahkih tovornih vozil ter Sporočilo Komisije (COM(2007)22 final) – Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo v 21. stoletju.

(4)  Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 200, 31.7.2009, str. 1).

(5)  Uredba (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre (UL L 342, 22.12.2009, str. 46).

(6)  Uredba Komisije (ES) št. 692/2008 z dne 18. julija 2008 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 199, 28.7.2008, str. 1).

(7)  Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).

(8)  Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).