12.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/349

(1)

Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) je bila večkrat bistveno spremenjena (5). Ker so potrebne dodatne spremembe, bi bilo zaradi jasnosti treba navedeno direktivo prenoviti.

(2)

Namen Direktive Sveta 93/22/EGS (6) je bil vzpostaviti razmere, v katerih bi pooblaščena investicijska podjetja in banke lahko zagotavljale navedene storitve ali ustanavljale podružnice v drugih državah članicah na podlagi dovoljenja in nadzora s strani matične države. Zaradi tega je bil cilj navedene direktive uskladiti začetne zahteve glede dovoljenj in poslovanja investicijskih podjetij, vključno s pravili poslovanja. Uredila je tudi usklajevanje nekaterih pogojev, ki veljajo za delovanje reguliranih trgov.

(3)

V zadnjih letih postaja več vlagateljev aktivnih na finančnih trgih in na voljo imajo še bolj kompleksno široko paleto storitev in instrumentov. Glede na ta razvoj bi moral zakonodajni okvir Unije zajemati celotno paleto dejavnosti v zvezi z investiranjem. V ta namen je treba zagotoviti potrebno stopnjo usklajenosti, da bi lahko vlagateljem ponudili visoko raven zaščite in investicijskim podjetjem omogočili opravljanje storitev v celotnem notranjem trgu Unije, na podlagi nadzora, ki ga opravlja matična država. Direktiva 93/22/EGS je bila zato nadomeščena z Direktivo 2004/39/ES.

(4)

Ob finančni krizi so se pokazale slabosti v delovanju in preglednosti finančnih trgov. Dogajanja na finančnih trgih so pokazala na nujnost okrepitve okvira za regulacijo trgov finančnih instrumentov, tudi kadar trgovanje na takšnih trgih poteka na prostem trgu (OTC), da bi povečali njihovo preglednost, bolje zaščitili vlagatelje, utrdili zaupanje, obravnavali neurejena področja ter zagotovili, da bodo imeli nadzorni organi ustrezna pooblastila za opravljanje svojih nalog.

(5)

Med regulatornimi organi na mednarodni ravni obstaja soglasje, da so k nastanku finančne krize prispevale tudi slabosti v korporativnem upravljanju številnih finančnih institucij, vključno s pomanjkanjem učinkovitega notranjega nadzora. Pretirano in nepreudarno tveganje lahko vodi v propad posameznih finančnih institucij ter povzroči sistemske težave v državah članicah in v svetu. Nepravilno ravnanje podjetij, ki zagotavljajo storitve strankam, lahko povzroči škodo vlagateljem in izgubo njihovega zaupanja. Da bi preprečili potencialno škodljive učinke teh slabosti korporativnega upravljanja, bi bilo treba Direktivo 2004/39/ES dopolniti s podrobnejšimi načeli in minimalnimi standardi. Ta načela in standarde bi bilo treba uporabljati ob upoštevanju narave, obsega in kompleksnosti investicijskih podjetij.

(6)

Skupina strokovnjakov na visoki ravni za finančni nadzor v EU je Unijo pozvala, naj pripravi bolj usklajen sveženj finančnih predpisov. V okviru prihodnje evropske nadzorne strukture je Evropski svet na zasedanju 18. in 19. junija 2009 poudaril tudi potrebo po oblikovanju enotnih evropskih pravil, ki se bodo uporabljala za vse finančne institucije na notranjem trgu.

(7)

Direktivo 2004/39/ES bi bilo zato treba delno prenoviti s to direktivo, delno pa nadomestiti z Uredbo (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Oba pravna instrumenta skupaj bosta tvorila pravni okvir, ki bo urejal zahteve v zvezi z investicijskimi podjetji, reguliranimi trgi, izvajalci storitev sporočanja podatkov in podjetji iz tretjih držav, ki v Uniji opravljajo investicijske storitve ali posle. To direktivo bi zato bilo treba razlagati v povezavi z navedeno uredbo. Ta direktiva bi morala vsebovati določbe o izdajanju dovoljenj podjetjem, pridobitvi kvalificiranega deleža, uveljavljanju svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, pogojih poslovanja investicijskih podjetij, da se zagotovi zaščita vlagateljev, pooblastilih nadzornih organov matične države članice in države članice gostiteljice ter sistemu nalaganja sankcij. Ker je glavni cilj in predmet te direktive poenotenje nacionalnih določb v zvezi z navedenimi področji, bi morala biti njena podlaga člen 53(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Oblika direktive je primerna, da se po potrebi omogoči prilagoditev izvedbenih določb na področjih, ki jih ureja ta direktiva, posebnostim trgov in pravnega sistema vsake države članice.

(8)

Na seznam finančnih instrumentov je ustrezno vključiti izvedene finančne instrumente na blago in druge, ki so oblikovani in s katerimi se trguje na tak način, da se sprožajo ureditvena vprašanja, primerljiva s tradicionalnimi finančnimi instrumenti.

(9)

V področje uporabe finančnih instrumentov bodo vključene pogodbe, ki jih je mogoče poravnati fizično in s katerimi se trguje v organiziranih sistemih trgovanja (OTF), razen tiste, ki jih že ureja Uredba (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Sprejetih je bilo več ukrepov za ublažitev učinka te vključitve na podjetja, ki trgujejo s temi produkti. Ta podjetja so danes izvzeta iz kapitalskih zahtev na podlagi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9), to izvzetje pa bo predmet revizije na podlagi člena 493(1) navedene uredbe pred prenehanjem njegove veljavnosti najpozneje konec leta 2017. Ker so te pogodbe finančni instrumenti, bi se od začetka uporabljala zakonodaja o finančnih trgih, torej bi z datumom začetka uporabe te direktive in Uredbe (EU) št. 600/2014 veljalo omejevanje pozicij, poročanje o poslih in zahteve glede zlorabe trga. Vendar je za uporabo obveznosti kliringa ter zahtev po kritju, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (10), predvideno 42-mesečno postopno uvajanje.

(10)

Omejitev področja uporabe glede izvedenih finančnih instrumentov na blago, s katerimi se trguje v OTF in jih je mogoče poravnati fizično, bi morala biti omejena, da bi preprečili vrzel, ki bi lahko privedla do regulativne arbitraže. Zato je treba predvideti delegirani akt, s katerim bi dodatno opredelili pomen izraza „jih je treba poravnati fizično“, pri tem pa upoštevati vsaj oblikovanje izvršljive in zavezujoče obveznosti za fizično dostavo, ki je ni mogoče odpraviti in pri čemer se ne sme izvesti gotovinska poravnava ali izravnava poslov, razen v primeru višje sile, neizpolnitve obveznosti ali drugih pristnih razlogov za nezmožnost izpolnjevanja obveznosti.

(11)

Na sekundarnih promptnih trgih s pravicami do emisije (v nadaljnjem besedilu: EUA) se je pojavila vrsta goljufivih praks, ki bi lahko ogrozile zaupanje v sistem trgovanja z emisijami, vzpostavljen z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11), pri čemer se sprejemajo ukrepi za izboljšanje sistema registrov EUA in pogojev za odprtje računa za trgovanje z EUA. Da bi okrepili celovitost teh trgov in zaščitili njihovo učinkovito delovanje, vključno s celovitim nadzorom trgovalne dejavnosti, je ustrezno, da se ukrepi, sprejeti na podlagi Direktive 2003/87/ES, dopolnijo tako, da se pravice do emisije opredelijo kot finančni instrumenti in bodo tako v celoti spadali na področje uporabe te direktive ter Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(12)

Namen te direktive je zajeti podjetja, katerih redna dejavnost ali poklic je opravljanje investicijskih storitev ali/in investicijskih poslov na profesionalni podlagi. Njeno področje uporabe torej ne bi smelo zajemati oseb z drugačno poklicno dejavnostjo.

(13)

Treba je vzpostaviti celovit regulativni režim, ki bo veljal za opravljanje poslov s finančnimi instrumenti, ne glede na načine trgovanja, na katere se taki posli sklepajo, da bi zagotovili visoko kakovost opravljanja investicijskih poslov in vzdrževali celovitost in splošno učinkovitost finančnega sistema. Določiti bi bilo treba skladen in na tveganje občutljiv okvir za urejanje glavnih vrst ureditev izvrševanja naročil, ki se trenutno uporabljajo na evropskem finančnem trgu. Priznati je treba nastanek nove generacije sistemov organiziranega trgovanja poleg reguliranih trgov, za katere bi morale veljati obveznosti, namenjene ohranjanju učinkovitega in pravilnega delovanja finančnih trgov, in zagotoviti, da ti sistemi organiziranega trgovanja ne bi izkoriščali regulativnih vrzeli.

(14)

Vsa mesta trgovanja, torej regulirani trgi, večstranski sistemi trgovanja (MTF) in OTF, bi morala določiti pregledna in nediskriminatorna pravila glede dostopa do sistema. Medtem ko bi morali regulirani trgi in MTF še naprej izpolnjevati podobne zahteve glede tega, koga smejo sprejeti kot člana ali udeleženca, bi morali imeti OTF možnost, da med drugim določijo in omejijo dostop potencialnim članom glede na to, kakšno vlogo in obveznosti imajo v razmerju do svojih strank. V zvezi s tem bi morala biti mesta trgovanja zmožna določiti parametre, ki veljajo za sistem, kot je najmanjši zamik, če to poteka odprto in pregledno ter brez diskriminacije s strani upravljavca platforme.

(15)

Centralna nasprotna stranka (CNS) je opredeljena v Uredbi (EU) št. 648/2012 in pomeni pravno osebo, ki posreduje med strankami v pogodbah, s katerimi se trguje na enem ali več finančnih trgih, ter postane kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca. CNS niso zajete v izrazu OTF, kot je opredeljen v tej direktivi.

(16)

Osebe, ki imajo dostop do reguliranih trgov ali MTF, se imenujejo člani ali udeleženci. Oba izraza se lahko uporabljata kot sopomenki. Ta izraza ne zajemata uporabnikov, ki za dostop do mest trgovanja uporabljajo le neposreden elektronski dostop.

(17)

Sistematične internalizatorje bi bilo treba opredeliti kot investicijska podjetja, ki organizirano, pogosto, sistematično in znatno poslujejo za svoj račun, kadar izvršujejo naročila strank zunaj reguliranega trga, MTF ali OTF. Za zagotovitev objektivne in učinkovite uporabe te opredelitve za investicijska podjetja bi moralo biti relevantno vsako dvostransko trgovanje, opravljeno s strankami, oblikovati pa bi bilo treba kvalitativna merila za določanje investicijskih podjetij, ki jih je treba registrirati kot sistematične internalizatorje. Medtem ko so mesta trgovanja sistemi, v katerih se srečuje več nakupnih in prodajnih interesov tretjih oseb, sistematičnemu internalizatorju ne bi smelo biti dovoljeno, da funkcionalno na enak način združuje nakupne in prodajne interese tretjih oseb kot mesto trgovanja.

(18)

Področje uporabe te direktive ne bi smelo zajemati oseb, ki upravljajo svoje lastno premoženje, in podjetij, ki razen poslovanja za svoj račun s finančnimi instrumenti, ki niso izvedeni finančni instrumenti na blago, pravice do emisije ali njihovi izvedeni finančni instrumenti, ne opravljajo investicijskih storitev ali investicijskih poslov, razen če so vzdrževalci trga, člani ali udeleženci reguliranega trga ali MTF ali imajo neposreden elektronski dostop do mesta trgovanja, uporabljajo tehnike visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja ali poslujejo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank.

(19)

V sporočilu finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine G-20 z dne 15. aprila 2011 je navedeno, da bi morali biti udeleženci na trgih izvedenih finančnih instrumentov na blago predmet ustrezne regulacije in nadzora in da bo zato treba spremeniti nekatera izvzetja iz Direktive 2004/39/ES.

(20)

Osebe, ki poslujejo za svoj račun, vključno kot vzdrževalci trga v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, pravicami do emisije in njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti, razen oseb, ki poslujejo za svoj račun z izvrševanjem naročil strank, ali ki opravljajo investicijske storitve v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, pravicami do emisije ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti za stranke ali izvajalce svoje glavne dejavnosti, bi morale biti izvzete iz področja uporabe te direktive, če je ta dejavnost pomožna dejavnost k njihovi glavni dejavnosti na ravni skupine in ta glavna dejavnost ne pomeni opravljanja investicijskih storitev v smislu te direktive ali bančnih dejavnosti v smislu Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13) niti vzdrževanja trga za izvedene finančne instrumente na blago in te osebe ne uporabljajo tehnike visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja. Tehnična merila za določitev, kdaj je dejavnost pomožna dejavnost k taki glavni dejavnosti, bi bilo treba pojasniti v regulativnih tehničnih standardih, ob upoštevanju meril iz te direktive.

S temi merili bi bilo treba zagotoviti, da področje uporabe te direktive zajema nefinančna podjetja, ki s finančnimi instrumenti poslujejo na nesorazmeren način v primerjavi z ravnjo naložb v glavno dejavnost. Pri tem bi morala ta merila upoštevati vsaj potrebo po tem, da pomožne dejavnosti predstavljajo manjšinski delež dejavnosti na ravni skupine, ter velikost njihove dejavnosti trgovanja v primerjavi s celotno trgovalno dejavnostjo v tem razredu finančnih instrumentov. Kadar regulativni organi ali mesta trgovanja v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi zahtevajo obveznost zagotavljanja likvidnosti na mestu trgovanja, je primerno, da bi bili posli, začeti za izpolnitev te obveznosti, izvzeti iz ocene, ali gre za pomožno dejavnost.

(21)

Za namene te direktive in Uredbe (EU) št. 600/2014, ki urejata tako izvedene finančne instrumente OTC kot izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na borzi, v smislu Uredbe (EU) št. 600/2014, bi bilo treba posle, za katere naj bi bilo mogoče objektivno izmeriti, da zmanjšujejo tveganja, ki so neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice, in posle znotraj skupine obravnavati v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012.

(22)

Osebe, ki poslujejo z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, pravicami do emisije in iz njih izvedenimi finančnimi instrumenti, lahko v okviru svojih poslovnih zakladniških dejavnosti obvladovanja tveganja poslujejo tudi z drugimi finančnimi instrumenti, da bi se zaščitile pred tveganji, kot so tečajna tveganja. Zato je pomembno pojasniti, da se izvzetja uporabljajo kumulativno. Tako se denimo izvzetje iz točke (j) člena 2(1) lahko uporablja skupaj z izvzetjem iz točke (d) člena 2(1).

(23)

Da pa bi se, kar se tiče izvzetij, izognili vsakršni morebitni zlorabi, bi morali biti vzdrževalci trga s finančni instrumenti, ki niso vzdrževalci trga z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, pravicami do emisijske ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti, če je ta dejavnost pomožna dejavnost k njihovi glavni dejavnosti gledano na ravni skupine in če ne uporabljajo tehnike visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja, vključeni v področje uporabe te direktive in zanje ne bi smela veljati druga izvzetja. Osebe, ki poslujejo za svoj račun z izvrševanjem naročil strank ali uporabljajo tehniko visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja, bi morale biti tudi vključene v področje uporabe te direktive in zanje ne bi smela veljati druga izvzetja.

(24)

Poslovanje za svoj račun pri izvrševanju naročil strank bi moralo vključevati podjetja, ki izvršujejo naročila različnih strank s hkratnim nakupom in prodajo za svoj račun (back to back trading); v tem primeru bi bilo treba šteti, da podjetja delujejo kot naročnik in bi zanje morale veljati določbe te direktive, ki zajemajo tako izvrševanje naročil za račun strank kot poslovanje za svoj račun.

(25)

Izvrševanje naročil v okviru poslovanja s finančnimi instrumenti, ki se opravlja kot pomožna dejavnost med dvema osebama, katerih glavna dejavnost na ravni skupine ne pomeni opravljanja investicijskih storitev v smislu te direktive ali bančnih dejavnosti v smislu Direktive 2013/36/EU, ne bi smelo šteti za poslovanje za svoj račun pri izvrševanju naročil strank.

(26)

V besedilu se izraz „osebe“ nanaša tako na fizične kot na pravne osebe.

(27)

Zavarovalnice, katerih dejavnosti ustrezno spremljajo pristojni organi za nadzor skrbnega in varnega poslovanja in za katere velja Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta (14), bi bilo treba izključiti iz področja uporabe te direktive, kadar opravljajo posle iz navedene direktive.

(28)

Ta direktiva ne bi smela zajemati oseb, ki ne opravljajo storitev za tretje osebe, temveč njihovo poslovanje zajema opravljanje investicijskih storitev samo za njihova obvladujoča podjetja, za njihova odvisna podjetja ali za druga odvisna podjetja njihovih obvladujočih podjetij.

(29)

Nekatera lokalna energetska podjetja in nekateri operaterji industrijskih obratov, zajeti v sistem EU za trgovanje z emisijami, svoje dejavnosti trgovanja združujejo in oddajajo v zunanje izvajanje, da bi zmanjšali poslovna tveganja, katerim so izpostavljena nekonsolidirana odvisna podjetja. Ta mešana podjetja ne opravljajo nobenih drugih storitev in imajo popolnoma isto funkcijo kot osebe iz uvodne izjave 28. Za zagotovitev enakih pogojev, bi moralo biti mogoče iz področja uporabe te direktive izključiti tudi mešana podjetja, če so v skupni lasti lokalnih energetskih podjetij ali operaterjev iz točke (f) člena 3 Direktive 2003/87/ES, ki opravljajo zgolj investicijske storitve za ta lokalna energetska podjetja ali operaterje iz točke (f) člena 3 Direktive 2003/87/ES in pod pogojem, da so ta lokalna energetska podjetja ali ti operaterji izvzeti na podlagi točke (j) člena 2(1), če sami opravljajo te investicijske storitve. Vendar bi morale države članice, ki se odločijo za izvzetje teh skupnih podjetij, zaradi zagotovitve ustreznih zaščitnih ukrepov in ustrezne zaščite vlagateljev za navedene skupine podjetij uporabljati zahteve, ki so vsaj enakovredne zahtevam iz te direktive, zlasti v fazi izdaje dovoljenja tem podjetjem, pri ocenjevanju njihovega ugleda in izkušenj ter ustreznosti delničarjev, pri pregledu pogojev za začetno dovoljenje, nadaljnjem nadzoru, kot tudi pri izpolnjevanju poslovnih obveznosti.

(30)

Tudi osebe, ki v okviru svoje poklicne dejavnosti opravljajo investicijske storitve samo priložnostno, bi morale biti izključene iz področja uporabe te direktive, pod pogojem, da je ta dejavnost urejena in da zadevna pravila ne prepovedujejo priložnostnega opravljanja investicijskih storitev.

(31)

Osebe, ki opravljajo investicijske storitve, ki zajemajo samo upravljanje programov udeležbe zaposlenih, in ki tako ne opravljajo investicijskih storitev za tretje osebe, ne bi smele biti zajete v tej direktivi.

(32)

Iz področja uporabe te direktive je treba izključiti centralne banke in druga telesa, ki opravljajo podobne funkcije, ter javna telesa, ki so zadolžena za upravljanje javnega dolga ali ki posredujejo pri upravljanju javnega dolga, kar zajema tudi njegovo investiranje, razen teles, ki so delno ali v celoti v državni lasti in katerih vloga je poslovna ali povezana s pridobivanjem deležev.

(33)

Da se pojasnijo izvzetja, ki veljajo za Evropski sistem centralnih bank (ESCB), druge nacionalne organe, ki opravljajo podobne funkcije, ter organe, ki posredujejo pri upravljanju javnega dolga, je ustrezno, da se ta izvzetja omejijo na organe in institucije, ki opravljajo svoje naloge v skladu s pravom ene od držav članic ali v skladu s pravom Unije, ter na mednarodne organe, katerih članici sta dve ali več držav članic in katerih namen je aktivirati sredstva in zagotoviti finančno pomoč za svoje članice, ki imajo resne finančne težave ali jim te grozijo, kot je Evropski mehanizem za stabilnost.

(34)

Iz področja uporabe te direktive je treba izključiti kolektivne naložbene podjeme in pokojninske sklade, usklajene na ravni Unije ali ne, in depozitarje ali poslovodje takih podjetij, saj zanje veljajo posebna pravila, ki so neposredno prilagojena njihovim dejavnostim.

(35)

Iz področja uporabe te direktive je treba izvzeti operaterje prenosnega sistema, kakor so opredeljeni v členu 2(4) Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15) ali členu 2(4) Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16), kadar opravljajo svoje naloge v skladu s tema direktivama, v skladu z Uredbo (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (17), v skladu z Uredbo (ES) 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (18) ali v skladu s kodeksi omrežij ali smernicami, sprejetimi na podlagi navedenih zakonodajnih aktov. Operaterji prenosnega sistema imajo v skladu z navedenimi zakonodajnimi akti posebne obveznosti in odgovornosti, zanje velja posebno certificiranje, nadzirajo pa jih organi, pristojni za posamezne sektorje. Operaterji prenosnega sistema bi morali biti upravičeni do takšnega izvzetja tudi, kadar za opravljanje svojih nalog v skladu z navedenimi zakonodajnimi akti ali kodeksi omrežij ali smernicami, sprejetimi v skladu z navedenima uredbama, uporabijo druge osebe, ki delujejo kot izvajalci storitev v njihovem imenu. Operaterji prenosnega sistema ne bi smeli biti upravičeni do takšnega izvzetja, kadar opravljajo investicijske storitve ali posle v zvezi s finančnimi instrumenti, in sicer tudi takrat ne, kadar upravljajo platformo za sekundarno trgovanje s pravicami do finančnega prenosa.

(36)

Da bi zadevna oseba lahko koristila izvzetja iz te direktive, bi morala stalno izpolnjevati pogoje, določene za taka izvzetja. Zlasti če oseba opravlja investicijske storitve ali investicijske posle in je izvzeta iz te direktive, ker so take storitve ali posli te osebe pomožne dejavnosti gledano na ravni skupine, za to osebo ne bi smela več veljati izvzetje v zvezi s pomožnimi storitvami, kadar opravljanje takih storitev ali poslov ni več pomožna dejavnost glede na glavno dejavnost te osebe.

(37)

Osebe, ki opravljajo investicijske storitve in/ali investicijske posle, za katere velja ta direktiva, bi morale imeti dovoljenje svojih matičnih držav članic, da bi zaščitili vlagatelje in stabilnost finančnega sistema.

(38)

Za kreditne institucije, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU, ne bi smelo biti potrebno še eno dovoljenje v okviru te direktive za opravljanje investicijskih storitev ali investicijskih poslov. Če se kreditna institucija odloči opravljati investicijske storitve ali investicijske posle, bi moral pristojni organ pred izdajo dovoljenja v skladu z Direktivo 2013/36/EU preveriti, ali je ta institucija v skladu z zadevnimi določbami te direktive.

(39)

Eden od novejših naložbenih produktov so strukturirane vloge, ki niso zajete v nobenem zakonodajnem aktu za zaščito vlagateljev na ravni Unije, medtem ko so druge strukturirane naložbe v navedenih zakonodajnih aktih urejene. Zato je ustrezno okrepiti zaupanje vlagateljev in bolj poenotiti normativno ureditev glede distribucije različnih paketnih maloprodajnih naložbenih produktov, da se zagotovi ustrezna raven zaščite vlagateljev v celotni Uniji. Zato je ustrezno, da se strukturirane vloge vključijo v področje uporabe te direktive. Pri tem je pomembno pojasniti, da so strukturirane vloge vrsta naložbenega produkta, zato ne vključujejo vlog, ki so vezane samo na obrestne mere, kot sta Euribor ali Libor, ne glede na to, ali je obrestna mera določena vnaprej in ali je fiksna ali spremenljiva. Zato bi morale biti take vloge izključene iz področja uporabe te direktive.

(40)

Uporabo te direktive za investicijska podjetja in kreditne institucije, kadar strankam prodajajo strukturirane vloge ali jim svetujejo v zvezi s temi vlogami, bi bilo treba razumeti tako, kot kadar delujejo v vlogi posrednikov za te produkte, ki jih izdajo kreditne institucije, ki lahko sprejemajo vloge v skladu z Direktivo 2013/36/EU.

(41)

Centralne depotne družbe (CDD) so sistemsko pomembne institucije za finančne trge, ki zagotavljajo prvi vpis vrednostnih papirjev, vodenje računov izdanih vrednostnih papirjev in poravnavo skoraj vseh poslov z vrednostnimi papirji. Zato mora CDD pravo Unije posebej urejati in morajo zanje veljati zlasti izdajanje dovoljenj in nekateri pogoji poslovanja. Vendar pa CDD poleg temeljnih storitev iz drugega prava Unije lahko opravljajo investicijske storitve in posle, ki jih ureja ta direktiva.

Da bi zagotovili, da se za vse subjekte, ki opravljajo investicijske storitve in posle, uporablja isti regulativni okvir, je ustrezno zagotoviti, da se za take CDD ne uporabljajo zahteve iz te direktive v zvezi z izdajanjem dovoljenj in določenimi pogoji poslovanja, temveč da pravo Unije, ki ureja CDD kot take, zagotovi, da se zanje uporabljajo določbe te direktive, kadar poleg storitev, opredeljenih v navedenem pravu Unije, opravljajo investicijske storitve ali investicijske posle.

(42)

Za večjo zaščito vlagateljev v Uniji je ustrezno omejiti pogoje, pod katerimi smejo države članice iz področja uporabe te direktive izključiti osebe, ki opravljajo investicijske storitve za stranke in ki v primeru izključitve niso zaščitene s to direktivo. Zlasti je ustrezno zahtevati, da morajo države članice za navedene osebe uporabljati zahteve, ki so vsaj enakovredne zahtevam iz te direktive, zlasti v fazi izdaje dovoljenja tem osebam, pri ocenjevanju njihovega ugleda in izkušenj ter ustreznosti delničarjev, pri pregledu pogojev za začetno dovoljenje, nadaljnjem nadzoru, kot tudi pri izpolnjevanju poslovnih obveznosti.

Poleg tega bi morale biti osebe, ki so izključene iz uporabe te direktive, zajete v odškodninski shemi za vlagatelje, priznani v skladu z Direktivo 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta (19), ali v zavarovanju poklicne odgovornosti, ki njihovim strankam zagotavlja enakovredno zaščito v razmerah, zajetih z navedeno direktivo.

(43)

Kadar investicijsko podjetje občasno opravlja eno ali več investicijskih storitev, za katere njegovo dovoljenje ne velja, ali opravlja enega ali več investicijskih poslov, za katere njegovo dovoljenje ne velja, ne bi smelo potrebovati dodatnega dovoljenja v okviru te direktive.

(44)

Za namene te direktive bi moralo sprejemanje in posredovanje naročil zajemati tudi povezovanje dveh ali več vlagateljev in s tem omogočanje posla med temi vlagatelji.

(45)

Ta direktiva bi morala veljati za investicijska podjetja in kreditne institucije, ki distribuirajo finančne instrumente, ki jih izdajajo same, kadar svojim strankam zagotavljajo investicijsko svetovanje. Zaradi odprave negotovosti in povečanja zaščite vlagateljev je ustrezno določiti uporabo te direktive, kadar investicijska podjetja in kreditne institucije na primarnem trgu distribuirajo finančne instrumente, ki jih izdajajo same, vendar ne zagotavljajo svetovanja. Zato bi bilo treba razširiti opredelitev storitve izvrševanja naročil za račun strank.

(46)

Načeli vzajemnega priznavanja in nadzora s strani matične države članice zahtevata, da pristojni organi držav članic ne izdajo dovoljenja ali ga odvzamejo, kadar dejavniki, kot so vsebina poslovnih načrtov, geografska porazdelitev ali dejansko izvajane dejavnosti, jasno kažejo, da se je investicijsko podjetje odločilo za zakonodajni sistem ene od držav članic, da bi se izognilo strožjim standardom, ki veljajo v drugi državi članici, na ozemlju katere namerava opravljati ali opravlja večji del svojih dejavnosti. Investicijsko podjetje, ki je pravna oseba, bi moralo pridobiti dovoljenje v državi članici, v kateri ima registrirani sedež. Investicijsko podjetje, ki ni pravna oseba, bi moralo pridobiti dovoljenje v državi članici, v kateri ima glavno upravo. Poleg tega bi morale države članice zahtevati, da ima investicijsko podjetje glavno upravo vedno v matični državi članici in da dejansko posluje tam.

(47)

Direktiva 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta (20) določa podrobna pravila za skrbno oceno predlaganih pridobitev v investicijskem podjetju ter postopek njihove uporabe. Da se zagotovi pravna varnost, jasnost in predvidljivost ocenjevalnega postopka ter njegovih rezultatov, je ustrezno potrditi merila in postopek skrbne ocene iz navedene direktive.

Zlasti bi morali pristojni organi oceniti ustreznost bodočega pridobitelja in finančno trdnost predlagane pridobitve ob upoštevanju vseh naslednjih meril: ugled bodočega pridobitelja; ugled in izkušnje vseh, ki bodo zaradi predlagane pridobitve vodili dejavnost investicijskega podjetja; finančna trdnost bodočega pridobitelja; ali bo investicijsko podjetje lahko izpolnilo zahteve v zvezi s skrbno oceno na podlagi te in drugih direktiv, zlasti Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (21) in Direktive 2013/36/EU; ali obstajajo razlogi za utemeljen sum, da gre ali je šlo za pranje denarja ali financiranje terorizma v smislu člena 1 Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (22) ali za poskus teh dejanj in da bi predlagana pridobitev lahko povečala tveganje, da se bodo take dejavnosti izvajale.

(48)

Investicijsko podjetje, ki je pridobilo dovoljenje v svoji matični državi članici, bi moralo imeti pravico do zagotavljanja investicijskih storitev ali opravljanja investicijskih poslov v celi Uniji, ne da bi ji bilo treba zahtevati ločeno dovoljenje s strani pristojnega organa v državi članici, v kateri želi zagotavljati take storitve ali opravljati take posle.

(49)

Ker so določena investicijska podjetja izvzeta iz določenih obveznosti v skladu z Direktivo 2013/36/EU, bi moralo biti zanje obvezno, da imajo minimalni obseg kapitala ali zavarovanje poklicne odgovornosti ali kombinacijo obojega. Pri prilagajanju obsega tega zavarovanja bi bilo treba upoštevati prilagoditve v okviru Direktive 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta (23). To posebno obravnavanje za namene kapitalske ustreznosti ne bi smelo posegati v morebitne odločitve glede ustreznega obravnavanja teh družb v okviru bodočih sprememb prava Unije o kapitalski ustreznosti.

(50)

Ker bi moralo biti področje urejanja skrbnega in varnega poslovanja omejeno na subjekte, ki zaradi tega, ker poklicno vodijo knjige naročil, predstavljajo vir tveganja nasprotne stranke za druge udeležence na trgu, bi morali biti subjekti, ki poslujejo za svoj račun s finančnimi instrumenti, ki niso izvedeni finančni instrumenti na blago, pravice do emisije ali njihovi izvedeni finančni instrumenti, izključeni iz področja uporabe te direktive pod pogojem, da niso vzdrževalci trga, ne poslujejo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank, niso ne člani ne udeleženci reguliranega trga ali MTF, nimajo neposrednega elektronskega dostopa do mesta trgovanja in ne uporabljajo tehnike visokofrekvenčnega algoritemskega.

(51)

Za zaščito vlagateljeve lastninske pravice in drugih podobnih pravic glede vrednostnih papirjev in pravic vlagatelja glede sredstev, zaupanih družbi, bi morale biti zlasti te pravice ločene od pravic družbe. Vseeno pa to načelo ne bi smelo družbi preprečevati, da bi poslovala v svojem imenu, vendar za račun vlagatelja, če to zahteva sama narava posla in se s tem strinja vlagatelj, na primer pri posojanju vrednostnih papirjev.

(52)

Zahteve v zvezi z zaščito sredstev strank so ključno orodje za zaščito strank pri opravljanju storitev in poslov. Te zahteve se lahko izključijo, kadar se celotno lastništvo sredstev in finančnih instrumentov prenese na investicijsko podjetje zaradi kritja obstoječih ali prihodnjih, dejanskih, možnih ali pričakovanih obveznosti. Te široke možnosti izključitve lahko povzročijo negotovost in ogrozijo učinkovitost zahtev v zvezi z zaščito sredstev strank. Zato je vsaj v primerih, ko gre za sredstva neprofesionalnih strank, ustrezno, da se omeji možnost investicijskih podjetij za sklepanje dogovorov o prenosu lastniške pravice na finančnem zavarovanju, kot so opredeljeni v Direktivi 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta (24), ki jih sklepajo z namenom zavarovanja ali drugega kritja svojih obveznosti.

(53)

Okrepiti je treba vlogo upravljalnih organov investicijskih podjetij, reguliranih trgov in izvajalcev storitev sporočanja podatkov pri zagotavljanju zdravega in skrbnega upravljanja podjetij ter spodbujanju celovitosti trga in interesov vlagateljev. Upravljalni organ investicijskega podjetja, reguliranih trgov in izvajalcev storitev sporočanja podatkov bi moral vedno nameniti dovolj časa in imeti ustrezno skupno znanje, spretnosti in izkušnje, da bi lahko razumel dejavnosti podjetja, vključno z glavnimi tveganji. Da bi se preprečilo skupinsko razmišljanje in spodbudila neodvisna mnenja in kritično izpodbijanje, bi morali biti upravljani organi dovolj raznoliki, kar zadeva starost, spol, geografski izvor, izobrazbo in poklicne izkušnje, da se lahko predstavijo različna mnenja in izkušnje. Zastopanost zaposlenih v upravljalnem organu bi se lahko obravnavala tudi kot pozitiven način krepitve raznolikosti, saj prispeva ključno perspektivo in pravo poznavanje notranjega delovanja podjetij. Raznolikost bi zato morala biti eno od meril za sestavo upravljalnih organov. Raznolikost bi bilo treba upoštevati tudi v politiki zaposlovanja podjetij na splošno. V okviru te politike bi bilo treba na primer podjetja spodbujati k izbiri kandidatov obeh spolov iz ožjega izbora. Za skladen pristop h korporativnemu upravljanju bi bilo treba zahteve za investicijska podjetja čim bolj uskladiti s tistimi iz Direktive 2013/36/EU.

(54)

Da bi imel upravljalni organ dejanski pregled in nadzor nad posli investicijskega podjetja, regulirani trgi in izvajalci storitev sporočanja podatkov, bi moral biti pristojen in odgovoren za splošno strategijo podjetja ob upoštevanju dejavnosti podjetja in njegovega profila tveganja. Upravljalni organ bi moral prevzeti jasno odgovornost skozi celoten poslovni cikel podjetja na področjih določanja in opredeljevanja strateških ciljev, strategije tveganja in notranjega upravljanja podjetja, potrjevanja njegove notranje organizacije, vključno z merili za izbor in usposabljanje zaposlenih, učinkovitega nadzora višjega vodstva ter določitve splošne politike za opravljanje storitev in poslov, vključno s plačili prodajalcev in potrjevanjem novih produktov, namenjenih za distribucijo strankam. Redno spremljanje in ocenjevanje strateških ciljev podjetij, njihove notranje organizacije ter politike opravljanja storitev in poslov naj bi omogočilo stalno zmožnost upravljalnega organa za zdravo in skrbno upravljanje, kar je v interesu celovitosti trgov in zaščite vlagateljev. Zaradi združevanja prevelikega števila direktorskih funkcij član upravljalnega organa ne bi mogel nameniti ustreznega časa opravljanju zadevne nadzorne vloge.

Zato je treba omejiti število direktorskih funkcij, ki jih član upravljalnega organa določene institucije lahko istočasno opravlja v različnih subjektih. Ta omejitev se ne bi smela uporabljati za direktorske funkcije v organizacijah, katerih cilji so pretežno neposlovni, kot so neprofitne ali dobrodelne organizacije.

(55)

V državah članicah se uporabljajo različne strukture upravljanja. Večinoma se uporablja enotirni ali dvotirni sistem upravljanja. Namen opredelitev pojmov v tej direktivi je zajeti vse obstoječe strukture, ne da bi kateri od njih dali prednost. Opredelitve so zgolj funkcionalne narave, njihov namen pa je določiti pravila, ki bi privedla do izpolnitve določenega rezultata ne glede na nacionalno pravo družb, ki se v posameznih državah članicah uporablja za institucije. Opredelitve pojmov torej ne bi smele posegati v splošno razdelitev pristojnosti v skladu z nacionalnim pravom družb.

(56)

Naraščajoča paleta dejavnosti, s katerimi se hkrati začnejo ukvarjati številne družbe, je povečala možnost nasprotja interesov med takimi različnimi dejavnostmi in interesi njihovih strank. Zato je treba določiti pravila za zagotovitev, da taka nasprotja ne škodujejo interesom njihovih strank. Dolžnost podjetij je, da sprejmejo učinkovite ukrepe za prepoznavanje ter preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov in blažitev možnih posledic teh tveganj, kolikor je to mogoče. Kadar je kljub temu še vedno prisotno tveganje, ki bi lahko škodilo interesom stranke, bi bilo treba stranki pred začetkom poslovanja za njen račun jasno razkriti splošno naravo in/ali vire nasprotja interesov ter sprejeti ukrepe za blažitev teh tveganj.

(57)

Direktiva Komisije 2006/73/ES (25) državam članicam dovoljuje, da v okviru organizacijskih zahtev, ki veljajo za investicijska podjetja, zahtevajo snemanje telefonskih pogovorov ali evidentiranje elektronskih komunikacij v zvezi z naročili strank. Snemanje telefonskih pogovorov ali evidentiranje elektronskih komunikacij v zvezi z naročili strank je združljivo z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in je upravičeno zaradi okrepitve zaščite vlagateljev, izboljšanja nadzora trgov in povečanja pravne varnosti v interesu investicijskih podjetij in njihovih strank. Na pomen takih evidenc je opozoril tudi Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje v tehničnih priporočilih Komisiji, izdanih 29. julija 2010. S takimi evidencami bi bilo treba zagotoviti, da obstajajo dokazi o pogojih vseh naročil strank in njihovi skladnosti s posli, ki jih opravijo investicijska podjetja, ter odkriti vsakršno ravnanje, ki bi lahko bilo povezano z zlorabo trga, tudi kadar podjetja poslujejo za svoj račun.

V ta namen so potrebne evidence vseh pogovorov predstavnikov podjetja, kadar poslujejo ali nameravajo poslovati za svoj račun. Kadar stranke naročilo oddajo po drugih kanalih in ne po telefonu, bi morala biti takšna komunikacija posredovana na trajnem nosilcu podatkov, kot je pismo, telefaks, elektronsko pismo ali dokumentacija naročil strank, zabeleženih na sestankih. Vsebino ustreznih osebnih pogovorov s stranko bi bilo na primer mogoče zabeležiti v zapisniku ali beležkah. Takšna naročila bi morala biti obravnavana enako kot naročila, prejeta po telefonu. Kadar se naredi zapisnik osebnih pogovorov s strankami, bi morale države članice zagotoviti ustrezna varovala, da stranka ni oškodovana zaradi neustrezno zabeležene komunikacije med stranmi. Takšna varovala ne bi smela pomeniti, da stranka prevzame kakršno koli odgovornost.

Da se zagotovi pravna varnost v zvezi z obsegom obveznosti, jo je treba uporabljati za vso opremo, ki jo priskrbi podjetje ali katere uporabo odobri investicijsko podjetje, ter od investicijskih podjetij zahtevati, da sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se pri opravljanju poslov ne uporablja zasebna oprema. Te evidence bi morale biti pristojnim organom na voljo pri opravljanju nadzornih nalog in izvajanju izvršilnih ukrepov na podlagi te direktive, Uredbe (EU) št. 600/2014, Uredbe (EU) št. 596/2014 in Direktive 2014/57/EU Evropskega Parlamenta in Sveta (26), saj so jim lahko v pomoč pri odkrivanju ravnanj, ki niso skladna s pravnim okvirom, ki ureja dejavnosti investicijskih podjetij. Te evidence bi morale biti na voljo tudi investicijskim podjetjem in strankam, da lahko dokažejo razvoj odnosov v zvezi z naročili strank in posli, ki jih opravijo podjetja. Zaradi navedenih razlogov je ustrezno, da se v tej direktivi določijo načela splošne ureditve glede snemanja telefonskih pogovorov ali evidentiranja elektronskih komunikacij v zvezi z naročili strank.

(58)

V skladu s sklepi Sveta o okrepitvi evropskega finančnega nadzora, sprejetimi junija 2009, ter zaradi določitve enotnih pravil za finančne trge Unije, nadaljnjega razvoja enakih pogojev za države članice in udeležence na trgih, povečanja zaščite vlagateljev ter izboljšanja nadzora in izvajanja predpisov, se je Unija zavezala, da, kadar je primerno, v največji možni meri omeji diskrecijske pravice držav članic v zvezi s pravom Unije o finančnih storitvah. Poleg tega, da ta direktiva uvaja skupno ureditev za snemanje telefonskih pogovorov in evidentiranje elektronskih komunikacij v zvezi z naročili strank, je ustrezno, da se v nekaterih primerih omeji možnost pristojnih organov za delegiranje nadzornih nalog ter da se omejijo diskrecijske pravice v zvezi z zahtevami glede vezanih zastopnikov in glede poročanja podružnic.

(59)

V zadnjem desetletju se je uporaba trgovalnih programov zelo razvila in jih danes udeleženci na trgu uporabljajo v velikem obsegu. Številni udeleženci na trgu uporabljajo algoritemsko trgovanje, pri katerem računalniški algoritem samodejno določi posamezne vidike naročila z minimalnim človeškim posredovanjem ali brez njega. Tveganja, povezana z algoritemskim trgovanjem, je treba regulirati. Vendar pa uporaba algoritmov pri obdelavi izvršenih poslov po trgovanju ne predstavlja algoritemskega trgovanja. Investicijsko podjetje, ki se ukvarja z algoritemskim trgovanjem v okviru strategije vzdrževanja trga, bi moralo to vzdrževanje trga nadaljevati neprekinjeno v določenem deležu ur trgovanja na tem mestu trgovanja. Z regulativnimi tehničnimi standardi bi bilo treba pojasniti, kaj je določen delež ur trgovanja na mestu trgovanja, in zagotoviti, da gre za znaten delež v primerjavi s skupnimi urami trgovanja, pri tem pa upoštevati likvidnost, obseg in naravo določenega trga in lastnosti finančnega instrumenta, s katerim se trguje.

(60)

Investicijska podjetja, ki se ukvarjajo z algoritemskim trgovanjem zasledujoč strategijo vzdrževanja trga, bi morala imeti ustrezne sisteme in nadzor za te dejavnosti. Taka dejavnost bi morala biti razumljena v skladu z njenim kontekstom in namenom. Opredelitev take dejavnosti je torej neodvisna od opredelitve pojmov, kot je opredelitev „dejavnosti vzdrževanja trga“ iz Uredbe (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (27).

(61)

Posebna podvrsta algoritemskega trgovanja je visokofrekvenčno algoritemsko trgovanje, pri katerem trgovalni sistem zelo hitro analizira podatke ali signale s trga in nato na podlagi te analize v zelo kratkem času pošlje ali posodobi veliko število naročil. Visokofrekvenčno algoritemsko trgovanje lahko zajema zlasti elemente, kot so sprožanje, ustvarjanje, preusmerjanje in izvrševanje naročil, ki jih sistem brez človeškega posredovanja določi za posamezno individualno trgovanje ali naročilo, kratko obdobje za pridobivanje in zapiranje pozicij, visok dnevni promet portfelja, visoko razmerje med naročili in posli tekom dneva in zaključek trgovalnega dne z ničelno pozicijo ali blizu nje. Za visokofrekvenčno algoritemsko trgovanje je med drugim značilno veliko število dnevnih sporočil, ki predstavljajo naročila, ponudbe ali preklice. Pri opredelitvi velikega števila dnevnih sporočil bi bilo treba upoštevati identiteto stranke, ki dejansko opravlja posel, trajanje obdobja opazovanja, primerjavo s celotno dejavnostjo na trgu v tem obdobju in relativno koncentracijo ali fragmentacijo dejavnosti. Visokofrekvenčno algoritemsko trgovanje običajno uporabljajo borzni trgovci, ki za trgovanje uporabljajo lastni kapital; bolj kot za posebno strategijo gre ponavadi za to, da z uporabo naprednih programov izvajajo bolj tradicionalne strategije trgovanja, kot so vzdrževanje trga ali arbitraža.

(62)

Tehnični razvoj je omogočil visokofrekvenčno trgovanje in razvoj poslovnih modelov. Visokofrekvenčno trgovanje lajša skupna namestitev sistemov udeležencev na trgu v neposredno bližino naprave za usklajevanje poslov na mestu trgovanja. Da bi zagotovili pravilne in poštene pogoje trgovanja, je treba od mest trgovanja zahtevati, da te storitve skupne namestitve nudijo na nediskriminatorni, pošteni in pregledni podlagi. Uporaba trgovalnih programov se je povečala tako glede hitrosti, zmogljivosti kot zapletenosti načinov trgovanja, ki jih uporabljajo vlagatelji. Poleg tega je omogočila udeležencem na trgu, da svojim strankam olajšajo neposreden elektronski dostop do trgov z uporabo njihovih sistemov trgovanja, in sicer z neposrednim dostopom do trga ali sponzoriranim dostopom. Trgovalni programi so prinesli splošne koristi za trge in udeležence na trgih, na primer širšo udeležbo na trgih, večjo likvidnost, manjše razpone, manjšo kratkoročno nestanovitnost ter sredstvo za boljše izvrševanje naročil strank. Vendar pa ti trgovalni programi prinašajo tudi več potencialnih tveganj, kot so večje tveganje preobremenitve sistemov mest trgovanja zaradi velike količine naročil ali tveganje, da pri algoritemskem trgovanju pride do podvajanja naročil, napak v naročilih ali drugih slabosti v delovanju, ki lahko povzročijo motnje na trgu.

Prav tako obstaja tveganje, da se začnejo sistemi za algoritemsko trgovanje pretirano odzivati na dogajanja na trgih, kar lahko poslabša nestanovitnost, če ima trg že prej težave. Pri algoritemskem trgovanju ali pri tehniki visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja lahko tako kot pri vseh drugih oblikah trgovanja pride do nekaterih vrst ravnanja, ki je prepovedano z Uredbo (EU) št. 596/2014. Informacijska prednost, ki jo imajo trgovalci pri visokofrekvenčnem trgovanju, bi lahko vlagatelje spodbudila tudi k temu, da bi se odločili za trgovanje na mestu, kjer bi se lahko izognili povezavi s trgovalci, ki sodelujejo pri visokofrekvenčnem trgovanju. Za tehnike visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja, ki imajo nekatere posebne značilnosti, bi moral veljati poseben regulativni nadzor. Četudi gre predvsem za tehnike, namenjene trgovanju za svoj račun, bi moral ta nadzor veljati tudi, kadar je izvrševanje tehnike strukturirano tako, da se preprečuje izvrševanje za svoj račun.

(63)

Ta potencialna tveganja zaradi razširjene uporabe tehnologije je mogoče najbolje omejiti s kombinacijo ukrepov in posebnih oblik nadzora tveganj, namenjenih podjetjem, ki se ukvarjajo z algoritemskim trgovanjem ali tehnikami visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja, ki zagotavljajo neposreden elektronski dostop, in drugimi ukrepi, namenjenimi upravljavcem mest trgovanja, do katerih imajo ta podjetja dostop. Da bi se ob upoštevanju tehničnega razvoja okrepila odpornost trgov, bi bilo treba te ukrepe oblikovati in utemeljiti na tehničnih smernicah Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (28), izdanih februarja 2012, o sistemih in nadzoru v avtomatiziranem trgovalnem okolju za trgovalne platforme, investicijska podjetja in pristojne organe (ESMA/2012/122). Zaželeno je zagotoviti, da imajo vsa podjetja, ki se ukvarjajo z visokofrekvenčnim algoritemskim trgovanjem, dovoljenje. Tako dovoljenje bi moralo zagotoviti, da navedena podjetja izpolnjujejo organizacijske zahteve iz te direktive in so pod ustreznim nadzorom. Vendar pa od subjektov, ki imajo dovoljenje in so pod nadzorom v skladu s pravom Unije na področju finančnega sektorja ter so izvzeti iz te direktive, a se ukvarjajo z algoritemskim trgovanjem ali tehnikami visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja, ne bi smeli zahtevati, da pridobijo dovoljenje v skladu s to direktivo; zanje bi morali veljati zgolj ukrepi in nadzor, namenjeni odpravljanju posebnih tveganj, povezanih s tovrstnim trgovanjem. Pri tem bi moral imeti ESMA pomembno usklajevalno vlogo pri opredelitvi ustreznih korakov kotacije, da se zagotovijo pravilno delujoči trgi na ravni Unije.

(64)

Tako investicijska podjetja kot mesta trgovanja bi morala zagotoviti, da so vzpostavljeni učinkoviti ukrepi, ki zagotavljajo, da visokofrekvenčno trgovanje ali tehnike visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja ne ustvarjajo motenj na trgu in jih ni mogoče izkoristiti za zlorabe. Mesta trgovanja bi morala zagotavljati tudi, da so njihovi sistemi trgovanja trdni in ustrezno preizkušeni za obvladovanje povečanih tokov naročil ali izjemnih razmer na trgih in da so na mestu trgovanja vzpostavljeni sistemi prekinitve trgovanja, tako da je mogoče pri nenadnih in nepričakovanih skokih ali padcih cen trgovanje začasno ustaviti ali omejiti.

(65)

Prav tako je treba zagotoviti, da bodo imela mesta trgovanja pregledne, nediskriminatorne in poštene strukture pristojbin in da te ne bodo oblikovane tako, da bi spodbujale pogoje, ki motijo delovanje trga. Zato je primerno mestom trgovanja omogočiti, da svoje pristojbine za preklicana naročila prilagodijo dolžini obdobja, v katerem je naročilo veljalo, in da pristojbine prilagodijo vsakemu finančnemu instrumentu, za katerega se uporabljajo. Države članice bi morale imeti možnost, da mestom trgovanja omogočijo, da določijo višje pristojbine za oddajo naročil, ki so naknadno preklicana, ali za udeležence, ki oddajo visok delež preklicanih naročil in ki uporabljajo tehniko visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja, da se odrazi dodatno breme za zmogljivost sistema, od katerega drugi udeležence nimajo nujno koristi.

(66)

Poleg ukrepov, povezanih s tehniko algoritemskega in visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja, je ustrezno investicijskim podjetjem prepovedati zagotavljanje neposrednega elektronskega dostopa do trgov za njihove stranke, če za tak dostop ni vzpostavljenih ustreznih sistemov in nadzora. Ne glede na obliko zagotovljenega neposrednega elektronskega dostopa, bi morala podjetja, ki tak dostop zagotovijo, oceniti in pregledati ustreznost strank, ki to storitev uporabljajo, in zagotoviti, da je za uporabo te storitve vzpostavljen nadzor tveganj ter da ta podjetja ostanejo odgovorna za posle, ki jih prek njihovega sistema ali z uporabo njihovih identifikacijskih kod opravijo njihove stranke. Ustrezno je, da se v regulativnih tehničnih standardih natančneje predpišejo podrobne organizacijske zahteve glede teh novih oblik trgovanja. To naj bi zagotavljalo, da se lahko navedene zahteve po potrebi spremenijo zaradi nadaljnjih inovacij in razvoja na tem področju.

(67)

Da se zagotovi učinkovit nadzor in da bi pristojni organi lahko pravočasno sprejeli ustrezne ukrepe zoper pomanjkljive ali zlonamerne algoritemske strategije, je treba vsa naročila, ustvarjena z algoritemskim trgovanjem, označiti. Z označevanjem bi lahko pristojni organi opredelili in ločili naročila, ustvarjena z različnimi algoritmi, ter učinkovito rekonstruirajo in ocenijo strategije trgovcev, ki uporabljajo algoritme. To bi moralo zmanjšati tveganje, da se naročila ne bi nedvoumno uvrstila v posamezno algoritemsko strategijo in pripisala določenemu trgovcu. Z označevanjem se lahko pristojni organi učinkovito in dejansko odzovejo na algoritemske strategije trgovanja, ki povzročajo zlorabe ali pomenijo nevarnost za pravilno delovanje trga.

(68)

Da bi zagotovili, da se glede na tehnološki napredek na finančnih trgih ohrani celovitost trga, bi moral ESMA od nacionalnih strokovnjakov redno dobivati prispevke o razvoju na področju trgovalnih programov, tudi za visokofrekvenčno trgovanje, in o novih praksah, ki bi lahko pomenile zlorabo trga, da bi opredelili in spodbujali učinkovite strategije za preprečevanje in obravnavo takih zlorab.

(69)

V Uniji trenutno delujejo številna mesta trgovanja, na katerih se trguje z enakimi finančnimi instrumenti. Da se preprečijo potencialna tveganja za interese vlagateljev, je treba formalizirati in nadalje uskladiti postopke v zvezi s posledicami, ki bi nastale za trgovanje drugih mest trgovanja, če se investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja določeno mesto trgovanja, odloči začasno ustaviti trgovanje ali umakniti določen finančni instrument iz trgovanja. Zaradi pravne varnosti in ustrezne obravnave nasprotja interesov bi bilo treba pri odločanju o začasni ustavitvi trgovanja ali umiku finančnih instrumentov iz trgovanja zagotoviti, da v primeru, ko investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja določeno mesto trgovanja, preneha trgovati zaradi nespoštovanja pravil, drugi sledijo tej odločitvi, če tako odločijo njihovi pristojni organi, razen če je mogoče nadaljnje trgovanje upravičiti zaradi izjemnih okoliščin. Poleg tega je treba formalizirati in izboljšati izmenjavo informacij ter sodelovanje med pristojnimi organi v zvezi z začasno ustavitvijo trgovanja s finančnimi instrumenti in njihovim umikom iz trgovanja na nekem mestu trgovanja. Te ureditve bi bilo treba uporabiti na način, ki preprečuje, da bi mesta trgovanja za poslovne namene uporabljala informacije, ki jih prejmejo pri začasni ustavitvi trgovanja s finančnim instrumentom ali njegovem umiku iz trgovanja.

(70)

V zadnjih letih se število aktivnih vlagateljev na finančnih trgih povečuje, na voljo pa imajo tudi bolj kompleksno paleto storitev in instrumentov, zato je treba zagotoviti poenotenje, ki jim bo omogočalo visoko raven zaščite po celotni Uniji. Ko je bila sprejeta Direktiva 2004/39/ES, je bilo treba zaradi naraščajoče odvisnosti vlagateljev od osebnih priporočil vključiti investicijsko svetovanje kot investicijsko storitev, za katero je potrebno dovoljenje in za katero veljajo posebne obveznosti v zvezi s poslovanjem. Ker se stranke še vedno precej zanašajo na osebna priporočila, storitve in instrumenti pa so vse bolj kompleksni, je treba zaostriti obveznosti v zvezi s poslovanjem in tako okrepiti zaščito vlagateljev.

(71)

Države članice bi morale zagotoviti, da investicijska podjetja delujejo v skladu z interesi svojih strank in so zmožna izpolniti zahteve iz te direktive. Investicijska podjetja bi morala v skladu s tem razumeti značilnosti ponujenih ali priporočenih finančnih instrumentov ter vzpostaviti in pregledovati učinkovite politike in ureditve za prepoznavanje kategorije strank, katerim se bodo produkti in storitve zagotavljali. Države članice bi morale zagotoviti, da investicijska podjetja, ki pripravijo finančne instrumente, zagotovijo, da ti produkti izpolnjujejo potrebe opredeljenega ciljnega trga končnih strank znotraj ustrezne kategorije strank, da sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi zagotovila, da se finančni instrumenti prodajajo na opredeljenem ciljnem trgu, in redno pregledujejo opredelitev ciljnega trga produktov, ki jih ponujajo, in donosnost teh produktov. Investicijska podjetja, ki strankam ponujajo ali priporočajo finančne instrumente, ki jih ne pripravijo sami, bi morala prav tako imeti ustrezno ureditev za pridobivanje in razumevanje ustreznih informacij v zvezi s postopkom odobritve produkta, vključno z opredeljenim ciljnim trgom in značilnostmi produkta, ki ga ponujajo ali priporočajo. Ta obveznost bi morala veljati brez poseganja v oceno ustreznosti ali primernosti, ki jo investicijsko podjetje izvede naknadno po zagotavljanju naložbenih storitev posamezni stranki, in sicer na podlagi njihovih osebnih potreb, značilnosti in ciljev.

Da bi zagotovili, da se finančni instrumenti ponudijo ali priporočijo le, kadar je to v interesu stranke, bi morala investicijska podjetja, ki ponujajo ali priporočajo produkt, ki ga je pripravilo podjetje, za katerega ne veljajo zahteve v zvezi z upravljanjem s produkti iz te direktive, ali podjetja tretjih držav, imeti ustrezno ureditev za pridobivanje zadostnih informacij o finančnih instrumentih.

(72)

Da bi imeli vlagatelji na voljo vse pomembne informacije, je ustrezno zahtevati, da investicijska podjetja, ki se ukvarjajo z investicijskim svetovanjem, razkrijejo ceno svetovanja, pojasnijo, na kakšni podlagi temeljijo njihovi nasveti, predvsem kakšen je nabor produktov, ki jih upoštevajo pri dajanju osebnih priporočil strankam, ali opravljajo dejavnost investicijskega svetovanja samostojno in ali strankam zagotavljajo periodično ocenjevanje ustreznosti priporočenih finančnih instrumentov. Od investicijskih podjetij je ustrezno zahtevati tudi, da svojim strankam pojasnijo razloge za dane nasvete.

(73)

Da bi dalje vzpostavili regulativni okvir za storitve investicijskega svetovanja, hkrati pa investicijskim podjetjem in njihovim strankam omogočili izbiro, je ustrezno določiti pogoje za zagotavljanje teh storitev, kadar podjetje obvesti stranko, da opravlja investicijske storitve kot samostojno dejavnost. Kadar se svetovanje opravlja kot samostojna dejavnost, bi bilo treba pred osebnim priporočilom oceniti zadostni nabor produktov različnih ponudnikov produktov. Svetovalcu ni treba oceniti investicijskih produktov, ki jih na trgu nudijo vsi ponudniki ali izdajatelji produktov, pri čemer nabor finančnih instrumentov ne bi smel biti omejen na finančne instrumente, ki jih izdajo ali predlagajo subjekti, ki so tesno povezani z investicijskim podjetjem ali so z njim v kakšnem drugem pravnem ali gospodarskem razmerju, kot je pogodbeno razmerje, ki je tako tesno, da bi lahko ogrozilo neodvisnost danega nasveta.

(74)

Za večjo zaščito vlagateljev in večjo jasnost glede storitev, ki se zagotavljajo strankam, je ustrezno tudi, da se podjetjem, kadar opravljajo storitve investicijskega svetovanja na samostojni osnovi in storitve upravljanja portfeljev, dodatno omejijo možnosti, da sprejmejo in obdržijo pristojbine, provizije ali druge denarne ali nedenarne koristi od tretjih oseb, zlasti od izdajateljev ali ponudnikov produktov. To pomeni, da mora podjetje vse pristojbine, provizije in denarne ali nedenarne koristi, ki jih plača ali zagotovi tretja stran, v celoti vrniti čim hitreje po prejemu teh plačil, in podjetje pristojbin, ki jih stranka dolguje podjetju, ne bi smelo poravnati s plačili tretje strani. Stranka bi morala biti točno in, kjer je ustrezno, redno obveščena o vseh pristojbinah, provizijah in koristih, ki jih podjetje prejme v zvezi z investicijsko storitvijo, ki se zagotovi stranki in prenese nanjo. Podjetja, ki opravljajo storitve neodvisnega svetovanja ali upravljanja portfeljev, bi morala prav tako v okviru svojih organizacijskih zahtev določiti politiko za zagotavljanje, da so prejeta plačila tretjih oseb dodeljena in prenesena strankam. Dovoljene bi smele biti le manjše nedenarne koristi, pod pogojem, da so jasno razkrite stranki, da so zmožne izboljšati kakovost zagotovljene storitve in da ne bi mogle ogrožati zmožnosti investicijskega podjetja, da deluje v interesu strank.

(75)

Pri zagotavljanju storitve investicijskega svetovanja na samostojni osnovi in storitve upravljanja portfeljev bi morale biti pristojbine, provizije ali nedenarne koristi, ki jih oseba plača ali zagotovi v imenu stranke, dovoljene le, v kolikor se oseba zaveda, da so bila ta plačila izvedena v njenem imenu, o vsoti in pogostosti teh plačil pa se dogovorita stranka in investicijsko podjetje ter jih ne določa tretja stran. Primeri, ki ustrezajo tem zahtevam, so, ko stranka plača račun podjetja neposredno ali ga plača neodvisna tretja stran, ki glede investicijske storitve, zagotovljene stranki, nima povezave z investicijskim podjetjem in deluje le po navodilih stranke, in ko se stranka pogaja o pristojbini za zagotovljeno storitev z investicijskim podjetjem in jo plača. To na splošno velja za računovodje ali odvetnike, ki delujejo v skladu z navodili stranke glede plačila, ali osebe, ki pri plačilu delujejo zgolj kot posredniki.

(76)

Ta direktiva določa pogoje in postopke, ki jih morajo države članice spoštovati pri načrtovanju uvedbe dodatnih zahtev. Te zahteve lahko vključujejo prepoved ali nadaljnjo omejitev ponujanja ali sprejemanja pristojbin, provizij ali denarnih in nedenarnih koristi, ki jih plača ali zagotovi tretja oseba ali oseba, ki v zvezi z zagotavljanjem storitve stranki ukrepa za račun tretje osebe.

(77)

Za boljšo zaščito potrošnikov je treba zagotoviti tudi, da investicijska podjetja svojega osebja ne nagrajujejo ali ocenjujejo njegove uspešnosti na način, ki je v nasprotju z dolžnostjo podjetja za delovanje v najboljšem interesu svojih strank, denimo s plačilom, prodajnimi cilji ali kako drugače, kar daje spodbude za priporočanje ali prodajo določenega finančnega instrumenta, kadar bi drug produkt lahko bolje zadovoljil potrebe stranke.

(78)

Kadar je v skladu z drugim pravom Unije zagotovljenih dovolj informacij o stroških in povezanih izdatkih ali o tveganjih v zvezi s samim finančnim instrumentom, bi morale te informacije šteti kot ustrezne za namene zagotavljanja informacij strankam v skladu s to direktivo. Vendar bi morala investicijska podjetja ali kreditne institucije, ki prodajajo ta finančni instrument, dodatno obvestiti svoje stranke o vseh drugih stroških in povezanih izdatkih v zvezi z njihovim zagotavljanjem investicijskih storitev za ta finančni instrument.

(79)

Glede na kompleksnost investicijskih produktov in stalne inovacije na področju njihove zasnove, je pomembno zagotoviti tudi, da ima osebje, ki nudi svetovanje glede teh produktov ali jih prodaja neprofesionalnim strankam, ustrezno stopnjo znanja in usposobljenosti v zvezi s ponujenimi produkti. Investicijska podjetja bi morala svojemu osebju omogočiti dovolj časa in virov, da pridobijo to znanje in usposobljenost ter da ju potem uporabijo pri zagotavljanju storitev strankam.

(80)

Investicijskim podjetjem je dovoljeno, da opravljajo investicijske storitve, ki zajemajo samo izvrševanje in/ali sprejemanje in posredovanje naročil strank, ne da bi bilo za to treba pridobiti informacije v zvezi z znanjem ali izkušnjami stranke zaradi ocene ustreznosti storitve ali finančnega instrumenta za stranko. Ker je pri teh storitvah zaščita strank ustrezno manjša, je ustrezno, da se pogoji za njihovo opravljanje izboljšajo. Zlasti je ustrezno, da se izključi možnost opravljanja teh storitev v povezavi s pomožno storitvijo, ki zajema dajanje posojil vlagatelju, da bi ta lahko opravil posel, v katerega je vključeno investicijsko podjetje, saj to povečuje zapletenost posla in je zato težje razumeti z njim povezano tveganje. Prav tako je ustrezno bolje opredeliti merila za izbor finančnih instrumentov, na katere naj bi se te storitve nanašale, ter tako izključiti določene finančne instrumente, tudi tiste, ki zajemajo izvedeni finančni instrument ali vključujejo strukturo, zaradi katere stranka težko razume zadevno tveganje, delež v podjemih, ki niso kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (v nadaljnjem besedilu: kolektivni naložbeni podjemi, ki niso KNPVP), ter strukturirane KNPVP iz drugega pododstavka člena 36(1) Uredbe Komisije (EU) št. 583/2012 (29). Obravnava nekaterih KNPVP kot kompleksnih produktov ne bi smela posegati v prihodnje pravo Unije, ki opredeljuje področje uporabe in pravila, ki veljajo za take produkte.

(81)

Navzkrižna prodaja je pogosta strategija ponudnikov finančnih storitev za neprofesionalne stranke v celotni Uniji. Neprofesionalnim strankam lahko prinesejo koristi, vendar pa pri teh praksah interesi stranke niso vedno ustrezno upoštevani. Tako lahko na primer nekatere oblike navzkrižne prodaje, in sicer vezanje produktov, pri katerem se dve ali več finančnih storitev prodaja v svežnju in vsaj ena od teh storitev ni na voljo tudi ločeno, izkrivljajo konkurenco in negativno vplivajo na mobilnost strank ter njihovo sposobnost sprejemanja obveščenih odločitev. Primer vezanja produktov je obvezno odprtje tekočega računa, kadar se investicijska storitev zagotavlja neprofesionalni stranki. Čeprav lahko tudi prakse, pri katerih se dve ali več storitev prodaja v svežnju in se lahko vsaka od teh storitev kupi tudi ločeno, izkrivljajo konkurenco in negativno vplivajo na mobilnost strank in njihovo sposobnost sprejemanja obveščenih odločitev, je izbira vendarle prepuščena stranki, zato te prakse morda pomenijo manjše tveganje, da investicijska podjetja ne bi izpolnjevala svojih obveznosti v skladu s to direktivo. Zaradi spodbujanja konkurence in izbire potrošnikov bi bilo treba uporabo takih praks skrbno oceniti.

(82)

Investicijsko podjetje bi moralo pri investicijskem svetovanju v pisni izjavi o ustreznosti navesti, kako dani nasvet ustreza preferencam, potrebam in drugim značilnostim neprofesionalne stranke. Izjavo je treba zagotoviti na trajnostnem nosilcu podatkov, tudi v elektronski obliki. Investicijsko podjetje mora izvesti oceno primernosti in stranki predložiti natančno poročilo o ustreznosti, treba pa bi bilo vzpostaviti tudi primerno zaščito, s katero se zagotovi, da stranka ne bo oškodovana zaradi nenatančne ali nepravične predstavitve osebnega priporočila v poročilu, vključno s tem, kako je predloženo priporočilo primerno za stranko in kakšne so slabosti predlaganih ukrepov.

(83)

Pri določanju, kaj pomeni zagotavljanje informacij pravočasno pred rokom, ki je določen v tej direktivi, bi moralo investicijsko podjetje glede na nujnost razmer upoštevati, da stranka potrebuje dovolj časa, da informacije prebere in jih razume, preden sprejme investicijsko odločitev. Stranka bo za preučitev informacij o kompleksnem ali neznanem produktu ali storitvi ali o produktu ali storitvi, s katerima nima izkušenj, verjetno potrebovala več časa kot stranka, ki se seznanja z enostavnejšim ali bolj znanim produktom ali storitvijo ali ima z njima že predhodne izkušnje.

(84)

Nobena določba v tej direktivi ne bi smela zavezovati investicijskih podjetij, da takoj in hkrati zagotovijo vse zahtevane informacije o investicijskem podjetju, finančnih instrumentih, stroških in povezanih izdatkih ali v zvezi z varovanjem finančnih instrumentov stranke ali sredstev stranke, pod pogojem, da izpolnjujejo splošno obveznost zagotavljanja ustreznih informacij pravočasno pred rokom, ki je določen v tej direktivi. Če stranka informacije prejme pravočasno pred opravljanjem storitve, nobena določba v tej direktivi podjetij ne zavezuje, da jih zagotovijo ločeno ali tako, da jih vključijo v pogodbo s stranko.

(85)

Treba bi bilo šteti, da se storitev zagotovi na pobudo stranke, razen če jo stranka zahteva kot odziv na posamezniku prilagojeno sporočilo s strani ali v imenu družbe, ki vsebuje vabilo ali naj bi vplivalo na stranko v zvezi z nekim instrumentom ali nekim poslom. Za storitev se lahko šteje, da je zagotovljena na pobudo stranke, ne glede na to, da jo stranka zahteva na podlagi kakršnega koli sporočila, ki vsebuje reklamo za finančne instrumente ali ponudbo zanje na kakršen koli način, in ki je po svoji naravi splošna in je naslovljena na javnost ali večjo skupino ali kategorijo strank ali potencialnih strank.

(86)

Eden od ciljev te direktive je zaščititi vlagatelje. Ukrepi za zaščito vlagateljev bi morali biti prilagojeni značilnostim posamezne kategorije vlagateljev (neprofesionalne, profesionalne in nasprotne stranke). Vendar je zaradi okrepitve regulativnega okvira, ki se uporablja za opravljanje storitev ne glede na kategorijo zadevnih strank, ustrezno pojasniti, da načela poštenega, pravičnega in profesionalnega ravnanja ter obveznost, da morajo biti informacije poštene, jasne in nezavajajoče, veljajo za odnos z vsemi strankami.

(87)

Naložbe, ki vključujejo zavarovalne pogodbe, se pogosto ponudijo strankam kot morebitna alternativa k finančnim instrumentom iz te direktive ali nadomestilo zanje. Za dosledno varstvo neprofesionalnih strank in zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev je pomembno, da za zavarovalne naložbene produkte veljajo primerne zahteve. Čeprav bi bilo treba zahteve za zaščito vlagateljev iz te direktive uporabljati enako kot naložbe v obliki zavarovalnih pogodb, je zaradi njihovih različnih tržnih struktur in značilnosti produkta bolj primerno, da se podrobne zahteve namesto v tej direktivi določijo s pregledom Direktive 2002/92/ES, ki je v teku. Prihodnje pravo Unije, ki bo urejalo dejavnosti zavarovalnih posrednikov in zavarovalnic, bi moralo zato primerno zagotoviti dosleden regulativni pristop k porazdelitvi različnih finančnih produktov, ki zadovoljujejo podobne potrebe vlagateljev in predstavljajo primerljive izzive na področju zaščite vlagateljev. Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (30), in ESMA bi morala sodelovati, da bi dosegla kar se da veliko skladnosti standardov poslovanja za te naložbene produkte. Te nove zahteve za zavarovalne naložbene produkte bi bilo treba določiti v Direktivi 2002/92/ES.

(88)

Da bi uskladili pravila glede nasprotja interesov, splošnih načel in obveščanja strank ter da bi državam članicam dovolili omejevati plačila zavarovalnim posrednikom, bi bilo treba Direktivo 2002/92/ES ustrezno spremeniti.

(89)

Zavarovalni naložbeni produkti, ki ne ponujajo naložbenih priložnosti, in depoziti, ki so izpostavljeni izključno obrestnim meram, bi morali biti izključeni iz področja uporabe te direktive. Individualni in poklicni pokojninski produkti, katerih glavni namen je zagotoviti vlagatelju prihodek po upokojitvi, bi morali biti zaradi njihovih posebnosti in ciljev izključeni iz področja uporabe te direktive.

(90)

Z odstopanjem od načela izdajanja dovoljenj, nadzora in uveljavljanja obveznosti v zvezi z delovanjem podružnic s strani matične države članice je ustrezno, da pristojni organ države članice gostiteljice prevzame odgovornost za uveljavljanje nekaterih obveznosti iz te direktive v zvezi s posli, ki se izvajajo prek podružnic na ozemlju, na katerem se nahaja podružnica, saj je ta organ najbliže podružnici in je v boljšem položaju za odkrivanje kršitev pravil, ki veljajo za poslovanje podružnic, in ukrepanje v zvezi z njimi.

(91)

Treba je predpisati učinkovito obveznost „najboljše izvršitve“ za zagotovitev, da investicijska podjetja izvršujejo naročila strank pod pogoji, ki so za stranko najugodnejši. Ta obveznost bi se morala uporabljati, kadar ima podjetje do stranke pogodbene ali posredniške obveznosti.

(92)

Ker je v Uniji sedaj na voljo širša izbira mest izvrševanja, je primerno okrepiti okvir za najboljše izvrševanje za neprofesionalne vlagatelje. Pri uporabi okvira za najboljše izvrševanje bi bilo treba upoštevati napredek v tehnologiji za spremljanje najboljšega izvrševanja naročil v skladu z drugim in tretjim pododstavkom člena 27(1).

(93)

Za določitev najboljše izvršitve pri izvrševanju naročil neprofesionalnih strank bi morali stroški, povezani z izvršitvijo, vključevati provizije ali pristojbine investicijskega podjetja, ki se zaračunajo stranki za omejene namene, kadar je izvršitev določenega naročila mogoče izvršiti na več kot enem mestu, naštetem v politiki podjetja za izvrševanje naročil. V takih primerih bi morale biti pri ocenjevanju rezultatov, ki bi bili za stranko doseženi z izvršitvijo naročila na vsakem takem mestu, za vsako primerno mesto izvršitve upoštevane provizije podjetja in stroški za izvršitev naročila. Vendar pa se s tem od podjetja ne zahteva, naj primerja rezultate, ki bi bili doseženi za stranko na podlagi njene politike izvrševanja naročil ter njenih provizij in pristojbin, z rezultati, ki bi jih lahko za isto stranko doseglo katero koli drugo investicijsko podjetje na podlagi drugačne politike izvrševanja naročil ali drugačne strukture provizij ali pristojbin. Prav tako se od podjetja ne bo zahtevalo, naj primerja razlike v svojih provizijah, ki so posledica razlik v naravi storitev, ki jih podjetje opravlja za stranke.

(94)

Določbe te direktive, ki določajo, naj stroški izvrševanja vključujejo provizije in pristojbine investicijskega podjetja, ki se zaračunajo stranki za opravljanje investicijske storitve, se ne bi smele uporabljati za določanje, katera mesta izvrševanja bi morala biti vključena v politiko podjetja za izvrševanje naročil za namene člena 27(5) te direktive.

(95)

Treba bi bilo šteti, da investicijsko podjetje sestavi ali zaračuna svoje provizije na način, ki nepošteno razlikuje med mesti izvrševanja, če zaračunava različno provizijo ali razmik strankam za izvrševanje na različnih mestih izvrševanja, in da razlika ne prikaže dejanskih razlik med stroški, ki jih ima podjetje za izvršitev na navedenih mestih.

(96)

Zaradi izboljšanja pogojev, pod katerimi investicijska podjetja v skladu s to direktivo izpolnjujejo svojo obveznost izvrševanja naročil pod pogoji, ki so za njihove stranke najugodnejši, je ustrezno zahtevati, da mora za finančne instrumente, za katere velja obveznost trgovanja iz členov 23 in 28 Uredbe (EU) št. 600/2014, vsako mesto trgovanja in vsak sistematični internalizator dati javnosti na razpolago podatke o kakovosti izvrševanja poslov na posameznem mestu, za druge finančne instrumente pa mora to storiti vsako mesto izvrševanja.

(97)

Informacije, ki jih investicijska podjetja dajejo strankam v zvezi s svojo politiko izvrševanja, so pogosto splošne in standardne, tako da stranke ne razumejo, kako bo naročilo izvršeno, in ne morejo preveriti, ali podjetje izpolnjuje obveznost izvrševanja naročil pod pogoji, ki so za stranko najugodnejši. Za večjo zaščito vlagateljev je ustrezno določiti načela glede informacij, ki jih investicijska podjetja dajejo svojim strankam o politiki izvrševanja, ter od podjetij zahtevati, da enkrat letno za vsako kategorijo finančnih instrumentov objavijo pet najprometnejših mest izvrševanja, na katerih so v preteklem letu izvrševala naročila strank, in da te informacije in informacije, ki jih objavijo mesta izvrševanja o kakovosti izvrševanja, upoštevajo v svojih politikah najboljšega izvrševanja.

(98)

Ob vzpostavljanju poslovnega odnosa s stranko bi lahko investicijska podjetja od stranke ali potencialne stranke zahtevala, da hkrati privoli v politiko izvrševanja ter v možnost, da se naročila te osebe izvršujejo zunaj mesta trgovanja.

(99)

Za osebe, ki zagotavljajo investicijske storitve za račun več kot enega investicijskega podjetja, se ne bi smelo šteti, da so vezani zastopniki, temveč da so investicijska podjetja, če zanje velja opredelitev iz te direktive, razen nekaterih oseb, ki so lahko izvzete.

(100)

Ta direktiva ne bi smela posegati v pravico vezanih zastopnikov, da opravljajo dejavnosti, za katere veljajo druge direktive, in sorodne dejavnosti v zvezi s finančnimi storitvami ali proizvodi, za katere ta direktiva ne velja, tudi za račun delov iste finančne skupine.

(101)

Ta direktiva ne bi smela zajemati pogojev opravljanja dejavnosti zunaj prostorov investicijskega podjetja (prodaja od vrat do vrat).

(102)

Pristojni organi držav članic ne bi smeli registrirati ali bi morali razveljaviti registracijo, če dejansko opravljane dejavnosti jasno kažejo, da se je vezani zastopnik odločil za zakonodajni sistem ene od držav članic, da bi se izognil strožjim standardom, ki veljajo v drugi državi članici, na ozemlju katere namerava opravljati ali opravlja večji del svojih dejavnosti.

(103)

Za namene te direktive bi moralo za primerne nasprotne stranke šteti, da delujejo kot stranke.

(104)

Finančna kriza je pokazala, da imajo stranke, ki niso neprofesionalne stranke, omejeno sposobnost razumevanja tveganja, povezanega z njihovimi naložbami. Poleg potrditve, da bi bilo treba okrepiti pravila o poslovanju v zvezi z vlagatelji, ki najbolj potrebujejo zaščito, je ustrezno, da se natančneje prilagodijo tudi zahteve, ki se uporabljajo za različne kategorije strank. V ta namen je ustrezno razširiti nekatere zahteve glede informacij in poročanja tudi na odnos s primernimi nasprotnimi strankami. Zadevne zahteve bi se morale nanašati zlasti na zaščito finančnih instrumentov in finančnih sredstev strank ter na zahteve glede informacij in poročanja v zvezi z bolj zapletenimi finančnimi instrumenti in posli. Zaradi boljše opredelitve klasifikacije občin in lokalnih javnih organov je ustrezno, da se ti subjekti nedvoumno izločijo s seznama primernih nasprotnih strank in strank, ki štejejo za profesionalne, hkrati pa se tem strankam omogoči, da lahko zaprosijo, naj se jih obravnava kot profesionalne stranke.

(105)

Glede poslov med primernimi nasprotnimi strankami bi se morala obveznost razkritja omejenih naročil strank uporabljati samo, kadar nasprotna stranka eksplicitno pošilja omejeno naročilo investicijskemu podjetju v izvršitev.

(106)

Države članice bi morale zagotoviti spoštovanje pravice do varstva osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (31) in Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (32), ki urejata obdelavo osebnih podatkov, opravljeno v okviru uporabe te direktive. Obdelavo osebnih podatkov s strani ESMA v okviru uporabe te direktive ureja Uredba (EU) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (33).

(107)

Investicijska podjetja bi morala vsa imeti enake možnosti vključevanja v regulirane trge v celi Uniji ali dostopa do njih. Ne glede na način, na katerega so posli trenutno organizirani v državah članicah, je pomembno odpraviti tehnične in pravne omejitve dostopa do reguliranih trgov.

(108)

Za lažji zaključek čezmejnih poslov je ustrezno zagotoviti dostop investicijskih podjetij do sistemov obračuna in poravnave v celi Uniji, ne glede na to, ali so posli sklenjeni prek reguliranih trgov v zadevnih državah članicah ali ne. Investicijska podjetja, ki se želijo neposredno vključiti v sisteme poravnave držav članic, bi morala izpolnjevati zadevne operativne in poslovne zahteve za članstvo ter izvajati ukrepe v skladu z načelom skrbnega in varnega poslovanja za vzdrževanje nemotenega in pravilnega delovanja finančnih trgov.

(109)

Za storitve, ki jih v Uniji opravljajo podjetja iz tretjih držav, se uporabljajo nacionalne ureditve in zahteve. Podjetja, ki so pooblaščena v skladu z njimi, ne morejo svobodno opravljati storitev in imajo pravico do ustanavljanja le v državi članici, v kateri imajo sedež. Kadar država članica meni, da je mogoče ustrezno raven varstva neprofesionalnih strank ali neprofesionalnih strank, ki so zaprosile, naj se jih obravnava kot profesionalne stranke, doseči z ustanovitvijo podružnice podjetja iz tretje države, je zato primerno uvesti minimalni skupni regulativni okvir na ravni Unije v zvezi z zahtevami, ki se uporabljajo za te podružnice in na podlagi načela, da se podjetij iz tretjih držav ne bi smelo obravnavati na ugodnejši način kot podjetja Unije.

(110)

Države članice bi morale pri izvajanju določb te direktive ustrezno upoštevati priporočila Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) v zvezi z jurisdikcijami s pomanjkljivostmi na področju strateških ukrepov proti pranju denarja in boja proti financiranju terorizma ter tistimi, za katera se uporabljajo protiukrepi ali jurisdikcijami s pomanjkljivostmi na področju strateških ukrepov proti pranju denarja in boja proti financiranju terorizma, na katerih ni bil dosežen zadosten napredek pri obravnavi pomanjkljivosti ali ki se niso zavezala akcijskemu načrtu za obravnavanje pomanjkljivosti, pripravljenemu skupaj s FATF.

(111)

Določba iz te direktive, ki ureja opravljanje investicijskih storitev ali poslov v Uniji s strani podjetij iz tretjih držav, ne bi smela vplivati na možnost oseb s sedežem v Uniji, da uporabljajo investicijske storitve podjetij iz tretjih držav izključno na lastno pobudo. Kadar podjetje iz tretje države opravlja storitve izključno na lastno pobudo osebe s sedežem v Uniji, se ne bi smelo šteti, da se te storitve opravljajo na ozemlju Unije. Kadar podjetje iz tretje države v Uniji pridobiva stranke ali potencialne stranke ali če v Uniji promovira ali oglašuje investicijske storitve ali posle skupaj s pomožnimi dejavnostmi, se ne bi smelo šteti, da se storitve opravljajo izključno na lastno pobudo stranke.

(112)

Dovoljenje za upravljanje reguliranega trga bi moralo biti razširjeno na vse dejavnosti, ki so neposredno povezane z objavljanjem, obdelavo, izvršitvijo in potrditvijo naročil ter poročanjem o njih od takrat, ko so taka naročila na reguliranem trgu sprejeta, do takrat, ko so posredovana v kasnejši zaključek, in na dejavnosti v zvezi z sprejemom finančnih instrumentov v trgovanje. Tu bi morali biti zajeti tudi posli, sklenjeni prek posredovanja vzdrževalcev trga, ki jih imenuje regulirani trg, ter izvršeni v okviru njegovih sistemov in v skladu s pravili, ki veljajo za te sisteme. Ne šteje se, da so vsi posli, ki jih sklenejo člani ali udeleženci reguliranega trga, MTF ali OTF, sklenjeni v okviru sistemov reguliranega trga, MTF ali OTF. Posli, ki jih člani ali udeleženci sklenejo dvostransko in ki ne izpolnjujejo obveznosti, določene za reguliran trg, MTF ali OTF v okviru te direktive, bi se morale šteti za posle, sklenjene zunaj reguliranega trga, MTF ali OTF, za namene opredelitve sistematičnega internalizatorja. V takem primeru bi se morala uporabljati obveznost investicijskega podjetja, da objavi zavezujoče ponudbe, če so izpolnjeni pogoji iz te direktive in Uredbe (EU) št. 600/2014.

(113)

Glede na pomen zagotavljanja likvidnosti za pravilno in učinkovito delovanje trgov bi morala imeti investicijska podjetja, ki se ukvarjajo z algoritemskim trgovanjem in delujejo v okviru strategije vzdrževanja trga, z mesti trgovanja sklenjene pisne sporazume, v katerih so jasno opredeljene njihove obveznosti glede zagotavljanja likvidnosti za trg.

(114)

Nič v tej direktivi ne bi smelo zahtevati, da pristojni organi odobrijo ali preučijo vsebino pisnega dogovora med reguliranim trgom in investicijskim podjetjem, ki je potreben zaradi udeležbe v sistemu vzdrževanja trga. Ne preprečuje jim niti, da to storijo, če takšna odobritev ali preučitev temelji le na spoštovanju obveznosti iz člena 50 s strani reguliranih trgov.

(115)

Za storitve zagotavljanja osnovnih podatkov o trgih, ki so za uporabnike nujni, da dobijo želeni vpogled v dejavnosti trgovanja na finančnih trgih Unije, za pristojne organe pa, da dobijo točne in celovite informacije o zadevnih poslih, bi bilo treba pridobiti dovoljenje in bi morale biti urejene s predpisi, da se zagotovi ustrezna raven kakovosti.

(116)

Uvedba sistemov odobrenih objav (APA) naj bi izboljšala kakovost informacij o preglednosti trgovanja, ki se objavljajo na mestih OTC, in znatno prispevala k zagotavljanju, da se ti podatki objavljajo na način, ki olajšuje njihovo konsolidacijo s podatki, ki jih objavljajo mesta trgovanja.

(117)

Ker je zdaj vzpostavljena tržna struktura, ki omogoča konkurenco med več mesti trgovanja, je bistvenega pomena, da začne čim prej delovati učinkovit in celovit sistem stalnih informacij. Uvedba tržne rešitve za sistem stalnih informacij za lastniške in lastniškim podobne finančne instrumente bi morala prispevati k vzpostavitvi bolj povezanega evropskega trga in olajšati udeležencem na trgu dostop do konsolidiranih informacij o preglednosti trgovanja, ki so na voljo. Predvidena rešitev temelji na izdaji dovoljenja ponudnikom, ki delajo po vnaprej določenih in nadzorovanih parametrih in si med seboj konkurirajo, z namenom pridobiti tehnično zelo napredne in inovativne rešitve, ki bodo čim bolje služile trgu in zagotavljale razpoložljivost skladnih in natančnih tržnih podatkov. Zahteva, da vsi ponudniki stalnih informacij (CTP) konsolidirajo podatke iz vseh sistemov odobrenih objav (APA) in z vseh mest trgovanja, bo zagotovila konkurenco na podlagi kakovosti storitev za stranke, ne pa obsega zajetih podatkov. Kljub temu je primerno že zdaj določiti vzpostavitev sistema stalnih informacij s postopkom javnega naročanja, če predvideni mehanizem ne privede do pravočasne vzpostavitve učinkovitega in celovitega sistema stalnih informacij za lastniške lastniškim podobne finančne instrumente.

(118)

Vzpostavitev sistema stalnih informacij za nelastniške finančne instrumente velja za težavnejšo kot za lastniške finančne instrumente, zato bi morali imeti potencialni izvajalci možnost, da si pridobijo izkušnje s slednjimi, preden začnejo vzpostavljati sistem stalnih informacij za nelastniške finančne instrumente. Da se omogoči pravilna vzpostavitev sistema stalnih informacij za nelastniške finančne instrumente, je zato ustrezno zagotoviti daljše obdobje za prenos zadevne določbe v nacionalne ukrepe. Kljub temu je primerno že zdaj določiti vzpostavitev sistema stalnih informacij s postopkom javnega naročanja, če predvideni mehanizem ne privede do pravočasne vzpostavitve učinkovitega in celovitega sistema stalnih informacij za nelastniške finančne instrumente.

(119)

Pri določanju mest trgovanja in APA, kar zadeva nelastniške finančne instrumente, ki morajo biti vključeni v informacije po trgovanju, ki jih posredujejo CTP, bi moral ESMA zagotoviti, da bo dosežen cilji vzpostavitve integriranega trga Unije za te finančne instrumente ter nediskriminatorno obravnavo APA in mest trgovanja.

(120)

Pravo Unije o zahtevah po lastnih sredstvih bi moralo določiti minimalne kapitalske zahteve, ki bi jih morali izpolnjevati regulirani trgi za pridobitev dovoljenja, pri čemer bi bilo treba upoštevati posebno naravo tveganj v zvezi s takimi trgi.

(121)

Upravljavci reguliranega trga bi morali biti sposobni upravljati tudi MTF in/ali OTF v skladu z zadevnimi določbami te direktive.

(122)

Določbe te direktive v zvezi z sprejemom finančnih instrumentov v trgovanje v skladu s pravili, ki jih določa regulirani trg, ne bi smele posegati v uporabo Direktive 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta (34) in Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta (35). Reguliranemu trgu ne bi smeli preprečiti uporabe strožjih zahtev v zvezi z izdajatelji finančnih instrumentov, ki jih obravnava glede sprejema v trgovanje, kot jih predpisuje ta direktiva.

(123)

Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da imenujejo različne pristojne organe za uveljavitev široke palete obveznosti iz te direktive. Taki organi bi morali biti javni zaradi zagotovitve njihove neodvisnosti od gospodarskih nosilcev in zaradi preprečitve nasprotja interesov. Države članice bi morale zagotoviti ustrezno financiranje pristojnega organa v skladu z nacionalno zakonodajo. Imenovanje javnega organa ne bi smelo izključevati prenosa funkcij na odgovornost pristojnega organa.

(124)

Da se zagotovi učinkovita in pravočasna komunikacija med pristojnimi organi v zvezi z začasno ustavitvijo, umikom, motnjami, pogoji trgovanja, ki motijo delovanje trga, in okoliščinami, ki lahko pomenijo zlorabo trga, je potrebno učinkovito komuniciranje in usklajevanje med pristojnimi nacionalnimi organi, ki se doseže na podlagi ureditve ESMA.

(125)

Skupina G-20 se je na zasedanju v Pittsburghu 25. septembra 2009 odločila izboljšati regulacijo, delovanje in preglednost finančnih trgov in blagovnih borz, da se odpravi pretirana nestanovitnost cen blaga. Sporočili Komisije z dne 28. oktobra 2009 o bolje delujoči verigi preskrbe s hrano v Evropi in z dne 2. februarja 2011 o reševanju izzivov na blagovnih borzah in na področju surovin vsebujeta ukrepe, ki naj bi bili sprejeti v okviru revizije direktive 2004/39/ES. Septembra 2011 je Mednarodna organizacija komisij za vrednostne papirje objavila načela za ureditev in nadzor trgov izvedenih finančnih instrumentov na blago. Ta načela je 4. novembra 2011 podprl vrh G-20 v Cannesu, ki je pozval k temu, da bi imeli regulatorji trgov formalna pooblastila za upravljanje pozicij, vključno s pooblastilom za določitev predhodnih omejitev pozicij, kot je primerno.

(126)

Pooblastila, ki so na razpolago pristojnim organom, bi bilo treba dopolniti z izrecnimi pooblastili, da lahko pristojni organi od katere koli osebe pridobijo podatke o velikosti in namenu pozicije v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih na blago ter da lahko od osebe zahtevajo, da sprejme ukrepe za zmanjšanje pozicije v pogodbah na izvedene finančne instrumente.

(127)

Potreben je usklajen režim omejitev pozicij, da se zagotovita boljše usklajevanje in doslednost pri uporabi sporazuma G-20, zlasti za pogodbe, s katerimi se trguje po vsej Uniji. Zato bi bilo treba pristojnim organom podeliti izrecna pooblastila za določanje omejitev pozicij – na podlagi metodologije, ki jo določi ESMA – glede pozicij katere koli osebe ali združene skupine oseb, kadar koli, v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih v zvezi z blagom, da se preprečijo zlorabe trga, tudi ustvarjanje prevladujočega položaja, in podpirajo nemoteno določanje cen in pogoji za poravnavo, vključno s preprečevanjem pozicij, ki izkrivljajo trg. Takšne omejitve bi morale spodbujati celovitost trga za izvedene finančne instrumente in osnovno blago brez poseganja v oblikovanje cen na trgu za osnovno blago ter se ne bi smele uporabljati za pozicije, ki objektivno zmanjšujejo tveganja, ki so neposredno povezana s poslovnimi dejavnostmi v zvezi z blagom. Razjasniti bi bilo treba tudi razlikovanje med promptnimi pogodbami za blago in pogodbami na izvedene finančne instrumente na blago. Za vzpostavitev usklajene ureditve je primerno tudi, da ESMA spremlja izvajanje omejitev pozicij in da pristojni organi vzpostavijo ureditev sodelovanja, vključno z medsebojno izmenjavo ustreznih podatkov, ter omogočijo spremljanje in izvrševanje omejitev.

(128)

Vsa mesta trgovanja, ki ponujajo trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, bi morala imeti vzpostavljen ustrezen nadzor upravljanja pozicij, ki zagotavlja potrebne pristojnosti vsaj za spremljanje informacij o pozicijah v izvedenih finančnih instrumentih na blago in dostopanje do teh informacij, za zahtevanje zmanjšanja ali prenehanja takšnih pozicij in za zahtevanje, da se na trgu ponovno zagotovi likvidnost, da se zmanjšajo učinki velike ali prevladujoče pozicije. ESMA bi moral vzdrževati in objavljati seznam s povzetki vseh omejitev pozicij in nadziranja upravljanja pozicij, ki se izvajajo. Te omejitve in ureditve bi bilo treba uporabljati dosledno ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega trga. Jasno bi bilo treba določiti, kako se uporabljajo, in navesti ustrezne količinske prage za te omejitve oziroma prage, pri katerih začnejo veljati druge obveznosti.

(129)

Mesta trgovanja, bi morala objavljati zbirni tedenski pregled pozicij različnih kategorij oseb za različne pogodbe za izvedene finančne instrumente na blago, pravice do emisije in iz njih izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na njihovih platformah. Pristojnemu organu bi bilo treba vsaj vsakodnevno dati na voljo celovit in podroben pregled pozicij vseh oseb. Ureditev poročanja v skladu s to direktivo bi morala, kadar je primerno, upoštevati že veljavne zahteve glede poročanja iz člena 8 Uredbe (EU) št. 1227/2011.

(130)

Medtem ko metodologija, ki se uporablja za izračun omejitev pozicij, ne bi smela ustvarjati novih ovir za razvoj novih izvedenih finančnih instrumentov na blago, bi moral ESMA pri oblikovanju metodologije za izračun zagotoviti, da se razvoj novih izvedenih finančnih instrumentov na blago ne bo mogel uporabljati za izogibanje režimu omejitev pozicij.

(131)

Omejitev pozicije bi bilo treba določiti za vsako posamezno pogodbo za izveden finančni instrument na blago. Da se prepreči izogibanje režimu omejitev pozicij s stalnim razvijanjem novih pogodb za izvedene finančne instrumente na blago, bi moral ESMA zagotoviti, da metodologija za izračun preprečuje vsako izogibanje z upoštevanjem splošne odprte pozicije v drugih izvedenih finančnih instrumentih na blago za enako osnovno blago.

(132)

Zaželeno je, da se malim in srednjim podjetjem (MSP) olajša dostop do kapitala in da se omogoči nadaljnji razvoj specializiranih trgov, prilagojenih potrebam malih in srednjih izdajateljev. Ti trgi, ki so v okviru te direktive običajno dejavni kot MTF, so splošneje znani kot zagonski trgi MSP, zagonski trgi ali mladi trgi. Vzpostavitev nove podkategorije zagonskih trgov MSP znotraj kategorije MTF in registracija teh trgov naj bi povečala njihovo prepoznavnosti in pomen ter prispevala k razvoju skupnih normativnih standardov v Uniji za te trge. Pozornost bi bilo treba osredotočiti na to, kako naj bi ureditev v prihodnosti dodatno spodbujala in podpirala uporabo tega trga, da bi bil privlačen za vlagatelje, ter zagotavljala zmanjšanje upravnega bremena in dodatne spodbude za MSP, da bi na kapitalske trge dostopala prek zagonskih trgov MSP.

(133)

Zahteve, ki veljajo za to novo kategorijo trgov, morajo omogočati zadostno prožnost, da lahko zajamejo celotno paleto uspešnih modelov trgov, ki trenutno obstajajo v Evropi. Prav tako morajo zagotoviti ustrezno ravnotežje med ohranjanjem visoke ravni zaščite vlagateljev, ki je nujna za spodbujanje zaupanja vlagateljev v izdajatelje, in zmanjšanjem nepotrebnega upravnega bremena za izdajatelje na teh trgih. Predlaga se, da se v delegiranih aktih ali tehničnih standardih predpišejo dodatne podrobnosti o zahtevah za zagonske trge MSP, na primer glede meril za sprejem v trgovanje na takih trgih.

(134)

Ker je pomembno, da te zahteve ne bodo imele negativnih posledic za uspešne obstoječe trge, bi bilo treba upravljavcem trgov, namenjenih malim in srednjim izdajateljem, omogočiti, da lahko še naprej upravljajo take trge v skladu z zahtevami te direktive in ni nujno, da se registrirajo kot zagonski trg MSP. Od izdajatelja, ki je MSP, se ne bi smelo zahtevati, da mora zaprositi za sprejem svojih finančnih instrumentov v trgovanje na zagonskem trgu MSP.

(135)

Da bi ta nova kategorija trgov prinesla koristi MSP, bi moralo biti vsaj 50 % izdajateljev, s finančnimi instrumenti katerih se trguje na zagonskem trgu MSP, MSP. To bi se moralo oceniti vsako leto. Navedeno merilo vsaj 50 % izdajateljev bi bilo treba izvajati prožno. Začasno neizpolnjevanje tega merila ne bi smelo pomeniti, da se mestu trgovanja takoj odvzame dovoljenje ali se mu zavrne izdajo dovoljenja, da deluje kot zagonski trg MSP, če se upravičeno pričakuje, da bo leto zatem izpolnilo merilo 50 %. Ocena o tem, ali je izdajatelj podjetje kategorije MSP, bi morala temeljiti na tržni kapitalizaciji predhodnih treh koledarskih let. Na ta način naj bi tem izdajateljem zagotovili nemoten prehod s specializiranih trgov na glavne trge.

(136)

Morebitne zaupne informacije, ki jih prejme kontaktna točka ene države članice prek kontaktne točke druge države članice, ne bi smele veljati za popolnoma domače.

(137)

Treba je povečati konvergenco pooblastil pristojnih organov, da bi utrli pot k enakomerni intenzivnosti uveljavljanja po integriranem finančnem trgu. Splošni minimalni niz pooblastil, skupaj s primernimi viri, bi moral zagotavljati učinkovitost nadzora. V tej direktivi bi bilo zato treba določiti minimalni sklop nadzornih in preiskovalnih pooblastil, ki bi se morala podeliti pristojnim organom držav članic v skladu z nacionalno zakonodajo. Kadar to zahteva nacionalna zakonodaja, bi bilo treba ta pooblastila izvajati z vložitvijo zahteve pri pristojnem sodnem organu. Pristojni organi bi morali pri izvajanju pooblastil v okviru te direktive delovati objektivno in nepristransko ter odločati neodvisno.

(138)

Ta direktiva določa minimalen sklop pooblastil, ki bi jih morali imeti pristojni organi, pri čemer se morajo ta pooblastila izvajati v okviru celotnega sistema nacionalne zakonodaje, ki zagotavlja spoštovanje temeljnih pravic, vključno s pravico do zasebnosti. Za izvajanje teh pooblastil, ki lahko resno posežejo v pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, stanovanja ter komunikacij, bi države članice morale imeti na voljo učinkovite varnostne ukrepe proti zlorabam, na primer predhodno dovoljenje sodnega organa zadevne države članice, če je to ustrezno. Države članice bi morale pristojnim organom omogočiti izvajanje pooblastil, ki pomenijo grob poseg v zasebnost, kolikor je to potrebno za ustrezno preiskavo resnih primerov, za katere ni enakovrednih načinov za učinkovito doseganje enakih rezultatov.

(139)

Noben pristojni organ ali ESMA pri opravljanju svojih nalog s svojim ukrepanjem ne bi smel neposredno ali posredno diskriminirati nobene države članice ali skupine držav članic kot mesta za izvajanje investicijskih storitev ali poslov v kateri koli valuti.

(140)

Zaradi pomembnega vpliva in tržnih deležev, ki so si jih pridobili različni MTF, je ustrezno zagotoviti, da se sklenejo ustrezni dogovori o sodelovanju med pristojnim organom za MTF in pristojnim organom v državi, v kateri MTF opravlja storitve. To ureditev bi bilo treba razširiti tudi na OTF zaradi morebitnega podobnega razvoja v prihodnosti.

(141)

Za zagotovitev, da investicijska podjetja, upravljavci trga, ki imajo dovoljenje za upravljanje MTF ali OTF, regulirani trgi, APA, CTP ali odobreni mehanizmi poročanja (ARM), organi, ki dejansko nadzorujejo njihovo poslovanje, ter člani upravljalnih organov investicijskih podjetij in reguliranih trgov izpolnjujejo obveznosti iz te direktive in Uredbe (EU) št. 600/2014 ter da se v Uniji obravnavajo na podoben način, bi morale države članice določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije in ukrepe. Upravne sankcije in ukrepi, ki jih določijo države članice, bi morali izpolnjevati nekatere bistvene zahteve v zvezi z naslovniki, merili, ki jih je treba upoštevati pri uporabi sankcije ali ukrepa, objavo, ključnimi pooblastili za naložitev sankcij in višino upravnih denarnih kazni.

(142)

Pristojni organi bi morali biti zlasti pooblaščeni za nalaganje denarnih kazni, ki so dovolj visoke, da ustrezajo koristim, ki jih je mogoče pričakovati, in odvračilne tudi za večje institucije in njihovo vodstvo.

(143)

Pristojni organi morajo imeti tudi možnost dostopa do prostorov fizičnih in pravnih oseb, in sicer v skladu z nacionalnim pravom in Listino. Možnost vstopa v te prostore je nujna v primeru utemeljenega suma, da obstajajo dokumenti in drugi podatki, povezani z vsebino preiskave, ki so lahko pomembni za dokazovanje kršenja te direktive ali Uredbe (EU) št. 600/2014. Poleg tega je dostop do takih prostorov potreben, kadar oseba v celoti ali delno ni izpolnila že predložene zahteve po informacijah ali kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da zahteva po informacijah, če bi bila predložena, ne bi bila izpolnjena ali da bi bili zahtevani dokumenti ali informacije odstranjeni, spremenjeni ali uničeni. Če je potrebno predhodno dovoljenje sodnega organa zadevne države članice, bi se morala v skladu z nacionalnim pravom takšna pooblastila za dostop do prostorov uporabiti šele po pridobitvi predhodnega dovoljenja sodnih organov.

(144)

Obstoječi posnetki telefonskih pogovorov in evidence o podatkovnem prometu investicijskih podjetij, ki izvršujejo in dokumentirajo izvršitve poslov, pa tudi obstoječe evidence telekomunikacijskih operaterjev o telefonskem in podatkovnem prometu predstavljajo bistveni in včasih edini dokaz za odkrivanje in dokazovanje obstoja zlorabe trga ter za preverjanje, če podjetja upoštevajo varstvo vlagateljev in druge zahteve iz te direktive ali iz Uredbe (EU) št. 600/2014. Zato bi morali imeti pristojni organi možnost zahtevati obstoječe posnetke telefonskih pogovorov, evidence elektronskih komunikacij in podatkovnega prometa, ki jih hrani investicijsko podjetje ali kreditna institucija. Dostop do podatkovnih in telefonskih evidenc je potreben za odkrivanje in sankcioniranje zlorab trga ali kršitev zahtev iz te direktive ali iz Uredbe (EU) št. 600/2014.

Za uvedbo enakih konkurenčnih pogojev v Uniji, kar zadeva dostop do telefonskih evidenc in obstoječih evidenc o podatkovnem prometu, ki jih ima telekomunikacijski operater, ali obstoječih posnetkov telefonskih pogovorov in podatkovnega prometa, ki jih ima investicijsko podjetje, bi morali imeti pristojni organi v skladu z nacionalnim pravom možnost zahtevati obstoječe telefonske evidence in obstoječe evidence o podatkovnem prometu, ki jih ima telekomunikacijski operater, kolikor je to dovoljeno v okviru nacionalnega prava, obstoječe posnetke telefonskih pogovorov in evidence podatkovnega prometa, ki jih hrani investicijsko podjetje, pa v primerih, ko obstaja utemeljen sum, da utegnejo biti teke evidence, ki so povezane z vsebino inšpekcijskega pregleda ali preiskave, pomembne za dokazovanje ravnanja, ki je prepovedano z Uredbo (EU) št. 596/2014, ali kršenja zahtev iz te direktive ali Uredbe (EU) št. 600/2014. Dostop do telefonskih evidenc in evidenc o podatkovnem prometu, ki jih hrani telekomunikacijski operater, ne bi smel vključevati vsebine govorne komunikacije prek telefona.

(145)

Za zagotovitev dosledne uporabe sankcij po Uniji bi morale imeti države članice obveznost zagotavljanja, da pristojni organi pri določanju vrste upravnih sankcij ali ukrepov in višine upravnih denarnih kazni upoštevajo vse ustrezne okoliščine.

(146)

Za zagotovitev, da odločitve pristojnih organov na splošno odvračilno vplivajo na javnost, bi jih bilo treba praviloma objaviti. Objava odločitev je tudi pomembno orodje, s katerim pristojni organi obveščajo udeležence na trgu o tem, katera ravnanja štejejo za kršitev te direktive, in spodbujajo splošno dobro ravnanje udeležencev na trgu. Če taka objava povzroči nesorazmerno škodo vpletenim osebam, ogrozila stabilnost finančnih trgov ali preiskavo, ki je v teku, bi moral pristojni organ sankcije in ukrepe objaviti v anonimni obliki in skladno z nacionalnim pravom ali objavo preložiti.

Pristojni organi bi morali imeti možnost, da sankcij ne objavijo, kadar šteje, da anonimna ali odložena objava ni dovolj za zagotovitev, da stabilnost trgov ni ogrožena. Prav tako za pristojne organe ni obvezno, da objavijo ukrepe, za katere šteje, da so manjšega obsega, če bi bila objava nesorazmerna. Ustrezno je zagotoviti mehanizem za poročanje neobjavljenih sankcij ESMA, da bi jih pristojni organi lahko upoštevali pri nadzoru, ki ga izvajajo. S to direktivo se ne zahteva, pa tudi ne preprečuje, objava kazenskih sankcij, naloženih zaradi kršenja te direktive ali Uredbe (EU) št. 600/2014.

(147)

Za ugotavljanje morebitnih kršitev bi morali imeti pristojni organi potrebna preiskovalna pooblastila ter vzpostaviti učinkovite in zanesljive mehanizme za spodbujanje poročanja o potencialnih ali dejanskih kršitvah, vključno z zaščito zaposlenih, ki poročajo o kršitvah v svojih institucijah. Ti mehanizmi ne smejo posegati v ustrezno zaščito obtožencev. Vzpostaviti bi bilo treba ustrezne postopke za zagotovitev, da je obtožena oseba ustrezno zaščitena, zlasti glede pravice do zaščite osebnih podatkov te osebe in postopkov za zagotavljanje pravice obtožene osebe do obrambe in pravice, da se izjavi, pred sprejetjem odločitve v zvezi z njo ter pravice do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem zoper odločitev v zvezi z njo.

(148)

Da se zajamejo vsi ukrepi, ki se uporabijo po dejanski kršitvi in so namenjeni preprečevanju nadaljnjih kršitev, bi se morala ta direktiva nanašati na sankcije in ukrepe, ne glede na to, ali je ukrep v skladu z nacionalnim pravom opredeljen kot sankcija ali ukrep.

(149)

Ta direktiva ne bi smela posegati v določbe prava držav članic v zvezi s kazenskimi sankcijami.

(150)

Čeprav državam članicam nič ne preprečuje, da bi za enake kršitve določile pravila za upravne in kazenske sankcije, od njih ne bi smeli zahtevati, da določijo pravila o upravnih sankcijah za kršitve te direktive ali Uredbe (EU) št. 600/2014, za katere velja nacionalno kazensko pravo. V skladu z nacionalnim pravom ni treba, da države članice za isto kaznivo dejanje naložijo obenem upravne in kazenske sankcije, lahko pa bi to lahko storile, če jim to dovoljuje nacionalno pravo. Vendar pa dejstvo, da se za kršitve te direktive ali Uredbe (EU) št. 600/2014 namesto upravnih sankcij ohranijo kazenske sankcije, ne bi smelo zmanjšati ali drugače vplivati na možnost pristojnih organov, da za namene te direktive in Uredbe (EU) št. 600/2014 sodelujejo s pristojnimi organi v drugih državah članicah, imajo dostop do njihovih informacij in z njimi pravočasno izmenjujejo informacije, tudi po napotitvi zadevnih kršitev na pristojni pravosodni organ za kazenski pregon.

(151)

Z namenom zaščititi stranke in brez poseganja v pravico strank do sodnega varstva, je ustrezno, da države članice zagotovijo, da se ustanovijo javna ali zasebna telesa za zunajsodno poravnavanje sporov in sodelovanje pri reševanju čezmejnih sporov ob upoštevanju Priporočila Komisije 98/257/ES (36) in Priporočila Komisije 2001/310/ES (37). Pri izvajanju določb glede pritožb in pravnega varstva pri zunajsodnih postopkih bi morali države članice spodbujati k uporabi obstoječih mehanizmov čezmejnega sodelovanja, zlasti Mreže za pritožbe v zvezi s finančnimi storitvami (FIN-Net).

(152)

Vsaka izmenjava ali prenos informacij med pristojnimi organi, drugimi organi, telesi ali osebami bi morala biti v skladu s pravili o posredovanju osebnih podatkov tretjim državam, določenimi v Direktivi 95/46/ES. Kakršna koli izmenjava osebnih podatkov, ki jo izvede ESMA s tretjimi državami, bi morala biti v skladu s pravili o prenosu osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001.

(153)

Treba je okrepiti določbe o izmenjavi informacij med nacionalnimi pristojnimi organi in okrepiti medsebojne dolžnosti pomoči in sodelovanja. Zaradi naraščajoče čezmejne dejavnosti bi si morali pristojni organi medsebojno zagotavljati ustrezne informacije za opravljanje svojih funkcij, da bi poskrbeli za učinkovito uveljavljanje te direktive, tudi v primerih, ko kršitve ali domnevne kršitve zadevajo organe v dveh ali več državah članicah. Pri izmenjavi informacij je potrebna stroga poklicna skrivnost za zagotovitev nemotenega posredovanja informacij in zaščite pravic posameznikov.

(154)

Kadar delovanje mesta trgovanja, ki ima vzpostavljene ureditve v državi članici gostiteljici, postane znatnega pomena za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v tej državi članici gostiteljici, bi morali skleniti sorazmerne dogovore o sodelovanju v ustrezni razpoložljivi obliki sodelovanja med pristojnimi organi domače države članice in države članice gostiteljice, ki so sorazmerni s potrebo po čezmejnem sodelovanju na področju nadzora, ki zlasti izhaja iz narave in obsega vpliva na trge vrednostnih papirjev in zaščite vlagateljev v državi članici gostiteljici, kot so ad hoc ali redne izmenjave informacij, posvetovanja in pomoč.

(155)

Za dosego ciljev iz te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi s podrobnostmi glede izvzetij, pojasnitve opredelitev, meril za ocenjevanje predlaganih pridobitev investicijskih podjetij, organizacijskih zahtev za investicijska podjetja, APA in CTP, upravljanja nasprotij interesov, obveznosti, ki izhajajo iz pravil o poslovanju pri opravljanju investicijskih storitev, izvrševanja naročil pod pogoji, ki so za stranko najugodnejši, obravnavanja naročil strank, poslov s primernimi nasprotnimi strankami, okoliščin, ki sprožijo zahtevo o obveščanju za investicijska podjetja in upravljavce trgov, ki upravljajo MTF ali OTF, ter za upravljavce reguliranih trgov, okoliščin, ki pomenijo znatno škodo za interese vlagateljev in pravilno delovanje trga za namene začasne ustavitve trgovanja s finančnimi instrumenti ali njihov umik iz trgovanja na MTF, OTF ali reguliranem trgu, zagonskih trgov MSP, pragov, nad katerimi velja obveznost poročanja o pozicijah, in meril, po katerih se za poslovanje mesta trgovanja v državi članici gostiteljici lahko šteje, da je znatnega pomena za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(156)

S tehničnimi standardi v finančnih storitvah je treba zagotoviti dosledno harmonizacijo in ustrezno zaščito vlagateljev, vključno s tistimi, ki vlagajo v strukturirane vloge, in potrošnikov po vsej Uniji. Ker je ESMA strokovno visoko specializiran organ, bi bilo učinkovito in ustrezno, da se mu zaupa priprava osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki ne vključujejo odločitev v zvezi s politiko, za predložitev Komisiji. Za zagotovitev skladnega varstva vlagateljev in potrošnikov v vseh sektorjih finančnih storitev, bi moral ESMA svoje naloge, kolikor je mogoče, opravljati v tesnem sodelovanju z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (38), in EIOPA.

(157)

Komisija bi morala sprejeti osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA, v zvezi z izvzetji, ki se nanašajo na dejavnosti, ki štejejo za pomožne glede na glavno dejavnost, v zvezi z informacijami, ki jih je treba zagotoviti, in nekaterih zahtevah v okviru postopkov za izdajo dovoljenja ali zavrnitev zahtevkov za izdajo dovoljenja investicijskim podjetjem, v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, v zvezi z algoritemskim trgovanjem, v zvezi z obveznostjo izvrševanja naročil pod pogoji, ki so za stranko najugodnejši, v zvezi z začasno ustavitvijo trgovanja s finančnimi instrumenti ali njihov umik iz trgovanja na reguliranem trgu, na MTF ali v OTF, v zvezi z svobodo opravljanja investicijskih storitev in poslov, v zvezi z ustanovitvijo podružnice, v zvezi z odpornostjo sistemov, sistemi prekinitve trgovanja in elektronskim trgovanjem, v zvezi s koraki kotacije, v zvezi uskladitvijo poslovnih ur, v zvezi sprejemom finančnih instrumentov v trgovanje, v zvezi z omejitvami pozicij in nadziranjem upravljanja pozicij za izvedene finančne instrumente na blago, v zvezi s postopki za izdajo dovoljenja ali zavrnitvijo zahtevkov za izdajo dovoljenja izvajalcem storitev sporočanja podatkov, v zvezi z organizacijskimi zahtevami za APA in CTP in ARM ter v zvezi s sodelovanjem med pristojnimi organi. Komisija bi morala navedene osnutke tehničnih standardov sprejeti z delegiranimi akti v skladu s členom 290 PDEU in členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(158)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo tudi za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 PDEU ter členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010. ESMA bi bilo treba zaupati pripravo izvedbenih tehničnih standardov za predložitev Komisiji v zvezi s postopki za izdajo dovoljenja ali zavrnitvijo zahtevkov za izdajo dovoljenja investicijskim podjetjem, v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, v zvezi s postopki trgovanja in zaključkom poslov v okviru MTF in OTF, v zvezi z začasno ustavitvijo trgovanja s finančnimi instrumenti in njihov umikom iz trgovanja, v zvezi s svobodo opravljanja investicijskih storitev in poslov, v zvezi z ustanavljanjem podružnic, v zvezi s poročanjem o pozicijah po kategorijah imetnikov pozicij, v zvezi s postopki za izdajo dovoljenja ali zavrnitvijo zahtevkov za izdajo dovoljenja, v zvezi s postopki in obrazci za predložitev informacij glede objave odločitev, v zvezi z obveznostjo sodelovanja, v zvezi s sodelovanjem med pristojnimi organi, v zvezi z izmenjavo informacij ter v zvezi z posvetovanjem pred izdajo dovoljenja investicijskemu podjetju.

(159)

Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o oceni delovanja OTF, delovanja ureditve za zagonske trge MSP, učinka zahtev glede avtomatiziranega in visokofrekvenčnega trgovanja, izkušenj z mehanizmom za prepoved določenih produktov ali praks ter učinka ukrepov v zvezi s trgi izvedenih finančnih instrumentov na blago.

(160)

Komisija bi morala do 1. januarja 2018 pripraviti poročilo o oceni morebitnega vpliva izteka prehodnega obdobja, predvidenega za uporabo obveznosti poravnave in zahtev v zvezi s kritjem, določenih v Uredbi (EU) št. 648/2012, na cene energije in delovanje energetskega trga. Če je ustrezno, bi morala Komisija predložiti zakonodajni predlog za pripravo ustrezne zakonodaje ali njeno spremembo, vključno s posebno sektorsko zakonodajo, kot je Uredba (EU) št. 1227/2011.

(161)

Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (39) omogoča državam članicam, da upraviteljem alternativnih investicijskih skladov (UAIS) dajo dovoljenje za zagotavljanje nekaterih investicijskih storitev poleg kolektivnega upravljanja alternativnih investicijskih skladov (AIS), vključno s storitvami upravljanja portfeljev naložb, investicijskega svetovanja, hrambe in opravljanja upravnih nalog v zvezi z deleži ali enotami kolektivnih naložbenih podjemov ter prenosa naročil v zvezi s finančnimi instrumenti. Ker so v Uniji zahteve glede zagotavljanja teh storitev usklajene, UAIS, ki od pristojnih organov v njihovi matični državi članici pridobijo dovoljenje za zagotavljanje teh storitev, ne bi bilo treba pridobiti dodatnega dovoljenja v državah članicah gostiteljicah oziroma se zanje ne bi smeli uporabljati drugi ukrepi z enakim učinkom.

(162)

V veljavnem pravnem okviru morajo UAIS, ki imajo dovoljenje za zagotavljanje teh investicijskih storitev in jih nameravajo zagotavljati v državah članicah, ki niso njihova matična država članica, izpolnjevati dodatne nacionalne zahteve, vključno z ustanovitvijo ločene pravne osebe. Da bi odpravili ovire za čezmejno zagotavljanje harmoniziranih investicijskih storitev in zagotovili enake konkurenčne pogoje za subjekte, ki zagotavljajo iste investicijske storitve v skladu z enakimi pravnimi zahtevami, bi moral UAIS, ki ima dovoljenje za zagotavljanje teh storitev, imeti možnost, da na podlagi dovoljenja, pridobljenega od pristojnih organov v svoji matični državi članici, te storitve zagotavlja na čezmejni ravni v skladu z ustreznimi zahtevami glede obveščanja.

(163)

Direktivo 2011/61/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(164)

Ker cilja te direktive, in sicer ustvariti integrirani finančni trg, na katerem bi bili vlagatelji učinkovito zaščiteni ter zagotovljena učinkovitost in celovitost celotnega trga, zahteva uvedbo skupnih regulativnih zahtev, ki se nanašajo na investicijska podjetja, ne glede na to, kje v Uniji pridobijo dovoljenje, in urejajo delovanje reguliranih trgov in drugih sistemov trgovanja za preprečitev, da bi nepreglednost ali motnje na enem trgu spodkopale učinkovito delovanje finančnega sistema Unije kot celote, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in vplivov te direktive lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

(165)

Glede na to, da ta direktiva in Uredba (EU) št. 600/2014 nalagata ESMA dodatne naloge, bi morali Evropski parlament, Svet in Komisija zagotoviti, da ima na voljo zadostne kadrovske in finančne vire.

(166)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in načela, priznana v Listini, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude, pravico do varstva potrošnikov, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča ter pravico, da se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakrat, in jo je treba izvajati v skladu s temi pravicami in načeli.

(167)

V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je svoje mnenje podal 10. februarja 2012 (40).

(168)

V skladu s Skupno politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011 (41) so se države članice zavezale, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile en ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(169)

Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinske spremembe v primerjavi s prejšnjimi direktivami. Obveznost prenosa določb, ki so nespremenjene, izhaja iz prejšnjih direktiv.

(170)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v nacionalno pravo in dnevi začetka uporabe direktiv iz dela B Priloge III –

(a)

izdajanjem dovoljenj in pogoji poslovanja za investicijska podjetja;

(b)

opravljanjem investicijskih storitev ali poslov s strani podjetij iz tretjih držav prek ustanovitve podružnice;

(c)

izdajanjem dovoljenj za regulirane trge in njihovim poslovanjem;

(d)

izdajanjem dovoljenj za izvajalce storitev sporočanja podatkov in njihovim poslovanjem ter

(e)

izvajanjem nadzora, sodelovanjem in izvrševanjem s strani pristojnih organov.

(a)

člen 2(2), člen 9(3) ter členi 14 in 16 do 20;

(b)

poglavje II naslova II, razen drugega pododstavka člena 29(2);

(c)

poglavje III naslova II, razen člena 34(2) in (3) ter člena 37(2) do (6) in (9);

(d)

členi 67 do 75 ter členi 80, 85 in 86.

(a)

člen 9(3), člen 14 ter člen 16(2), (3) in (6);

(b)

členi 23 do 26, člen 28 in člen 29, z izjemo drugega pododstavka odstavka 2 člena 29, in člen 30; ter

(c)

členi 67 do 75.

(a)

zavarovalnice ali podjetja, ki opravljajo dejavnosti pozavarovanja in retrocesije iz Direktive 2009/138/ES pri opravljanju dejavnosti iz navedene direktive;

(b)

osebe, ki zagotavljajo investicijske storitve izključno za svoja obvladujoča podjetja, za svoja odvisna podjetja ali za druga odvisna podjetja svojih obvladujočih podjetij;

(c)

osebe, ki zagotovijo investicijsko storitev, če je ta storitev zagotovljena priložnostno v okviru poklicne dejavnosti in je ta dejavnost urejena z zakonskimi ali podzakonskimi določbami ali etičnim kodeksom, ki veljajo za to dejavnost in ne izključujejo zagotavljanja te storitve;

(d)

osebe, ki poslujejo za svoj račun s finančnimi instrumenti, ki niso izvedeni finančni instrumenti na blago, ali pravice do emisije ali njihovi izvedeni finančni instrumenti, in ki ne opravljajo nobenih drugih investicijskih storitev ali investicijskih poslov v zvezi s finančnimi instrumenti, ki niso izvedeni finančni instrumenti na blago, ali pravice do emisije ali njihovi izvedeni finančni instrumenti, razen če take osebe:

Osebam, izvzetim na podlagi točk (a), (i) ali (j), ni treba izpolnjevati pogojev, določenih v tej točki, da bi bile izvzete;

(e)

upravljavce, za katere veljajo obveznosti glede skladnosti iz Direktive 2003/87/ES, ki pri poslovanju s pravicami do emisije ne izvršujejo naročil strank in ki ne opravljajo investicijskih storitev ali investicijskih poslov, razen trgovanja za svoj račun, če te osebe ne uporabljajo tehnike visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja;

(f)

osebe, ki opravljajo investicijske storitve, ki zajemajo samo upravljanje programov udeležbe zaposlenih;

(g)

osebe, ki opravljajo investicijske storitve, ki zajemajo samo upravljanje programov udeležbe zaposlenih in zagotavljanje investicijskih storitev izključno za njihova obvladujoča podjetja, za svoja odvisna podjetja ali za druga odvisna podjetja svojih obvladujočih podjetij;

(h)

članice ESCB in druga nacionalna telesa, ki opravljajo podobne funkcije v Uniji, druga javna telesa, ki so zadolžena za upravljanje javnega dolga ali ki posredujejo pri upravljanju javnega dolga v Uniji, ter mednarodne finančne institucije, ki jih ustanovita dve državi članici ali več držav članic, katerih namen je zagotoviti financiranje in finančno pomoč za svoje članice, ki imajo resne finančne težave ali jim te grozijo;

(i)

kolektivne naložbene podjeme in pokojninske sklade, usklajene na ravni Unije ali ne, ter depozitarje in poslovodje takih podjemov;

(j)

osebe, ki:

pod pogojem da:

(k)

osebe, ki izvajajo investicijsko svetovanje v okviru opravljanja druge poklicne dejavnosti, za katero ta direktiva ne velja, pod pogojem, da izvajanje takega svetovanja ni posebej nagrajeno;

(l)

združenja, ki jih ustanovijo danski in finski pokojninski skladi z edinim namenom upravljati premoženje pokojninskih skladov članov teh združenj;

(m)

„agenti di cambio“, za dejavnost in funkcije katerih velja člen 201 italijanske zakonodajne odredbe št. 58 z dne 24. februarja 1998;

(n)

operaterje prenosnega sistema, kakor so opredeljeni v členu 2(4) Direktive 2009/72/ES ali členu 2(4) Direktive 2009/73/ES, kadar opravljajo svoje naloge v skladu z navedenima direktivama, v skladu z Uredbo (ES) št. 714/2009, v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2009 ali v skladu s kodeksi omrežij ali smernicami, sprejetimi v skladu z navedenima uredbama, nobeno osebo, ki deluje kot izvajalec storitev v njihovem imenu, da bi izpolnila svoje naloge v skladu z navedenimi zakonodajnimi akti ali v skladu s kodeksi omrežij ali smernicami, sprejetimi v skladu z navedenima uredbama, in nobenega operaterja ali upravitelja mehanizma za energetsko ravnovesje, plinovodnega omrežja ali sistema, ki ohranja ravnovesje dobave in uporabe energije pri opravljanju takih nalog.

To izvzetje se za osebe, ki opravljajo dejavnosti iz te točke, uporablja le, kadar opravljajo investicijske posle ali investicijske storitve v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago za namen opravljanja teh storitev. To izvzetje se ne uporablja za delovanje sekundarnega trga, vključno s platformo za sekundarno trgovanje s pravicami do finančnega prenosa;

(o)

CDD, ki so kot take urejene s pravom Unije, kolikor jih ureja to pravo Unije.

(a)

potreba po tem, da pomožne dejavnosti predstavljajo manjšinski delež dejavnosti na ravni skupine;

(b)

obseg njihove trgovalne dejavnosti v primerjavi s celotno trgovalno dejavnostjo na trgu v tem razredu sredstev.

(a)

posli znotraj skupine iz člena 3 Uredbe (EU) št. 648/2012, ki služijo upravljanju likvidnosti ali tveganj na ravni celotne skupine;

(b)

posli z izvedenimi finančnimi instrumenti, kjer je mogoče objektivno izmeriti, da zmanjšujejo tveganja, ki so neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice;

(c)

posli z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago in pravicami do emisije, sklenjeni zaradi izpolnjevanja obveznosti zagotavljanja likvidnosti na mestu trgovanja, če te obveznosti zahtevajo regulativni organi, v skladu s pravom Unije ali nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, ali mesta trgovanja.

(a)

jim ni dovoljeno imeti sredstev ali vrednostnih papirjev strank in jim zato ni dovoljeno, da bi se kadar koli zadolžile pri svojih strankah;

(b)

jim ni dovoljeno zagotavljati kakršnih koli investicijskih storitev, razen sprejemanja in posredovanja naročil za prenosljive vrednostne papirje in enote kolektivnih naložbenih podjemov in/ali izvajanja investicijskega svetovanja v zvezi s takimi finančnimi instrumenti; in

(c)

jim je v okviru zagotavljanja te storitve dovoljeno posredovati naročila samo:

(d)

investicijske storitve opravljajo izključno na področju blaga, pravic do emisije in/ali njihovih izvedenih finančnih instrumentov z edinim namenom zmanjšati poslovna tveganja, ki so jim izpostavljene njihove stranke, kadar so te stranke izključno lokalna elektroenergetska podjetja, kot so opredeljena v členu 2(35) Direktive 2009/72/ES, in/ali podjetja plinskega gospodarstva, kot so opredeljena v členu 2(1) Direktive 2009/73/ES, in pod pogojem, da imajo te stranke skupaj v lasti 100 % kapitala ali glasovalnih pravic navedenih oseb, izvajajo skupen nadzor in so izvzete na podlagi točke (j) člena 2(1) te direktive, če same opravljajo navedene investicijske storitve; ali

(e)

investicijske storitve opravljajo izključno na področju pravic do emisije in/ali njihovih izvedenih finančnih instrumentov z edinim namenom zmanjšati poslovna tveganja, ki so jim izpostavljene njihove stranke, kadar so te stranke izključno upravljavci, kot so opredeljeni v točki (f) člena 3 Direktive 2003/87/ES in pod pogojem, da imajo te stranke skupaj v lasti 100 % kapitala ali glasovalnih pravic navedenih oseb, izvajajo skupen nadzor in so izvzete na podlagi točke (j) člena 2(1) te direktive, če same opravljajo navedene investicijske storitve.

(a)

pogoji in postopki za izdajo dovoljenj in stalen nadzor iz člena 5(1) in (3) ter členih 7 do 10, 21, 22 in 23 ter ustreznih delegiranih aktov, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 89;

(b)

obveznosti v zvezi s poslovanjem iz člena 24(1), (3), (4), (5), (7) in (10), člena 25(2), (5) in (6) ter – kadar nacionalna ureditev tem osebam dovoljuje imenovanje vezanih zastopnikov – člena 29 in ustreznih izvedbenih ukrepov;

(c)

organizacijske zahteve, kot je določeno v prvem, šestem in sedmem pododstavku člena 16(3), členu 16(6) in (7) ter ustreznih delegiranih aktih, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 89.

(1)

„investicijsko podjetje“ pomeni pravno osebo, katere redna dejavnost ali posel je profesionalno opravljanje ene ali več investicijskih storitev za tretje stranke in/ali profesionalno opravljanje enega ali več investicijskih poslov.

Države članice lahko v opredelitev investicijskih podjetij vključijo podjetja, ki niso pravne osebe, če:

Vendar se lahko fizična oseba, če opravlja storitve, ki zajemajo posedovanje sredstev ali prenosljivih vrednostnih papirjev tretjih strank, šteje za investicijsko podjetje za namene te direktive in Uredbe (EU) št. 600/2014 le, če ta oseba brez poseganja v druge zahteve iz te direktive, Uredbe (EU) št. 600/2014 in Direktive 2013/36/EU izpolnjuje naslednje pogoje:

(2)

„investicijske storitve in posli“ pomeni katero koli od storitev in poslov s seznama iz oddelka A Priloge I v zvezi s katerim koli od instrumentov s seznama iz oddelka C Priloge I.

Komisija v skladu s členom 89 sprejme delegirane akte, v katerih določi:

(3)

„pomožne storitve“ pomeni katero koli od storitev s seznama iz oddelka B Priloge I;

(4)

„investicijsko svetovanje“ pomeni dajanje osebnih priporočil stranki na njeno zahtevo ali na pobudo investicijskega podjetja glede enega ali več poslov v zvezi s finančnimi instrumenti;

(5)

„izvrševanje naročil v imenu strank“ pomeni delovanje s ciljem sklepanja sporazumov o nakupu ali prodaji enega ali več finančnih instrumentov za račun stranke in vključuje sklepanje sporazumov o prodaji finančnih instrumentov, ki jih izda investicijsko podjetje ali kreditna institucija, v času njihove izdaje;

(6)

„poslovanje za svoj račun“ pomeni trgovanje v breme lastnega kapitala, katerega rezultat je sklenitev poslov z enim ali več finančnimi instrumenti;

(7)

„vzdrževalec trga“ pomeni osebo, ki kontinuirano nastopa na finančnih trgih kot pripravljena na poslovanje za svoj račun s kupovanjem in prodajanjem finančnih instrumentov v breme lastnega kapitala te osebe po cenah, ki jih določi ta oseba;

(8)

„upravljanje portfeljev“ pomeni upravljanje portfeljev v skladu s pooblastili strank po lastni presoji za vsako stranko posebej, pri čemer taki portfelji zajemajo enega ali več finančnih instrumentov;

(9)

„stranka“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, za katero investicijsko podjetje opravlja investicijske ali pomožne storitve;

(10)

„profesionalna stranka“ pomeni stranko, ki izpolnjuje merila iz Priloge II;

(11)

„neprofesionalna stranka“ pomeni stranko, ki ni profesionalna stranka;

(12)

„zagonski trg MSP“ pomeni MTF, ki je registriran kot zagonski trg MSP v skladu s členom 33;

(13)

„mala in srednja podjetja“ v tej direktivi pomeni podjetja, katerih povprečna tržna kapitalizacija na podlagi ponudb ob zaključku leta za pretekla tri koledarska leta je znašala manj kot 200 000 000 EUR;

(14)

„naročilo z omejitvijo“ pomeni naročilo nakupa ali prodaje finančnega instrumenta po navedeni mejni ceni ali bolje in v navedenem obsegu;

(15)

„finančni instrument“ pomeni instrumente iz oddelka C Priloge I;

(16)

„pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na energente C6“ pomeni opcije, terminske pogodbe, menjalne posle in vse druge pogodbe na izvedene finančne instrumente, navedene v oddelku C.6 Priloge I v zvezi s premogom ali nafto, s katerimi se trguje v OTF in jih je treba fizično poravnati;

(17)

„instrumenti denarnega trga“ pomeni tisti razred instrumentov, s katerimi se navadno posluje na denarnem trgu, kot so zakladne menice, potrdila o denarnih depozitih in komercialni zapisi, razen plačilnih instrumentov;

(18)

„upravljavec trga“ pomeni osebo ali osebe, ki vodijo in/ali upravljajo posle na reguliranem trgu in je lahko tudi sam regulirani trg;

(19)

„večstranski sistem“ pomeni sistem ali infrastrukturo, v kateri lahko vzajemno delujejo nakupni in prodajni trgovski interesi več tretjih oseb v zvezi s finančnimi instrumenti;

(20)

„sistematični internalizator“ pomeni investicijsko podjetje, ki organizirano, pogosto, sistematično in v znatnem obsegu posluje za svoj račun pri izvrševanju naročila strank zunaj reguliranega trga, MTF ali OTF, ne da bi upravljalo večstranski sistem.

Pogostost in sistematičnost se meri s številom poslov s finančnim instrumentom, ki jih investicijsko podjetje izvede na OTC za svoj račun tako, da izvršuje naročila strank. Znatni obseg trgovanja se meri bodisi z obsegom trgovanja investicijskega podjetja na OTC v primerjavi s celotnim trgovanjem investicijskega podjetja s specifičnim finančnim instrumentom bodisi z obsegom trgovanja investicijskega podjetja na OTC v primerjavi s celotnim trgovanjem s specifičnim finančnim instrumentom v Uniji. Opredelitev sistematičnega internalizatorja se uporablja le, kadar sta vnaprej določeni omejitvi pogostosti in sistematičnosti ter znatnosti obsega obe prekoračeni in kadar se investicijsko podjetje odloči za delovanje v sistemu sistematičnega internalizatorja;

(21)

„regulirani trg“ pomeni večstranski sistem, ki ga upravlja in/ali vodi upravljavec trga, ki združuje ali omogoča združevanje nakupnih in prodajnih interesov več tretjih oseb v zvezi s finančnimi instrumenti – znotraj sistema in v skladu s pravili, ki niso diskrecijska –, pri čemer se sklene pogodba v zvezi s finančnimi instrumenti, uvrščenimi v trgovanje v skladu z njegovimi pravili in/ali sistemi, za katerega je pridobljeno dovoljenje ter ki deluje redno in v skladu z naslovom III te direktive;

(22)

„večstranski sistem trgovanja“ ali „MTF“ pomeni večstranski sistem, ki ga upravlja investicijsko podjetje ali upravljavec trga ter združuje nakupne in prodajne interese več tretjih oseb v zvezi s finančnimi instrumenti – znotraj sistema in v skladu s pravili, ki niso diskrecijska –, pri čemer se sklene pogodba v skladu z naslovom II te direktive;

(23)

„organizirani sistem trgovanja“ ali „OTF“ pomeni večstranski sistem, ki ni regulirani trg ali MTF ter v katerem lahko medsebojno vplivajo nakupni in prodajni interesi več tretjih oseb v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisije ali izvedenimi finančnimi instrumenti, pri čemer se sklene pogodba v skladu z naslovom II te direktive;

(24)

„mesto trgovanja“ pomeni regulirani trg, MTF ali OTF;

(25)

„likvidni trg“ pomeni: trg finančnega instrumenta ali razreda finančnih instrumentov, na katerem so stalno prisotni pripravljeni kupci in prodajalci, trg pa se ocenjuje v skladu z naslednjimi merili, ob upoštevanju specifičnih tržnih struktur določenega finančnega instrumenta ali določenega razreda finančnih instrumentov:

(26)

„pristojni organ“ pomeni organ, ki ga imenuje posamezna država članica v skladu s členom 67, razen če je v tej direktivi določeno drugače;

(27)

„kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kakor je opredeljena v točki (1) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(28)

„družba za upravljanje KNPVP“ pomeni družbo za upravljanje, kakor je opredeljena v točki (b) člena 2(1) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (43);

(29)

„vezani zastopnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki z neomejeno in brezpogojno odgovornostjo samo enega investicijskega podjetja, v imenu katerega deluje, spodbuja investicijske in/ali pomožne storitve pri strankah ali potencialnih strankah, sprejema in posreduje navodila ali naročila strank v zvezi z investicijskimi storitvami ali finančnimi instrumenti, plasira finančne instrumente ali svetuje strankam ali potencialnim strankam glede teh finančnih instrumentov ali storitev;

(30)

„podružnica“ pomeni poslovno enoto, ki ni glavna uprava in ki je del investicijskega podjetja, ki nima statusa pravne osebe, ki opravlja investicijske storitve in/ali posle in ki lahko opravlja tudi pomožne storitve, za katere je dovoljenje pridobilo investicijsko podjetje; vse poslovne enote, ki jih v isti državi članici ustanovi investicijsko podjetje s sedežem v drugi državi članici, se štejejo za eno samo podružnico;

(31)

„kvalificirani delež“ pomeni neposredni ali posredni delež v investicijskem podjetju, ki predstavlja 10 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic, kot je določeno v členih 9 in 10 Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (44), ob upoštevanju pogojev o združevanju teh pravic, določenih v členu 12(4) in (5) navedene direktive, ali ki omogoča pomembno vplivanje na upravljanje investicijskega podjetja, v katerem je ta delež;

(32)

„obvladujoče podjetje“ pomeni obvladujoče podjetje v smislu členov 2(9) in 22 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (45);

(33)

„odvisno podjetje“ pomeni odvisno podjetje v smislu členov 2(10) in 22 Direktive 2013/34/EU, vključno s katerim koli odvisnim podjetjem odvisnega podjetja vrhovnega obvladujočega podjetja;

(34)

„skupina“ pomeni skupino, kot je opredeljena v členu 2(11) Direktive 2013/34/EU;

(35)

„tesna povezanost“ pomeni položaj, v katerem sta dve ali je več fizičnih ali pravnih oseb povezanih prek:

(36)

„upravljalni organ“ pomeni organ ali organe investicijskega podjetja, upravljavca trga ali izvajalca storitev sporočanja podatkov, ki so imenovani v skladu z nacionalno zakonodajo, ki so pristojni za določanje strategije, ciljev in splošnih usmeritev subjekta ter nadzirajo in spremljajo sprejemanje vodstvenih odločitev, vključuje pa osebe, ki dejansko vodijo posle subjekta.

Kadar se ta direktiva sklicuje na upravljalni organ in kadar so v skladu z nacionalnim pravom vodstvene in nadzorne funkcije upravljalnega organa dodeljene različnim organom ali različnim članom znotraj enega organa, država članica določi organe ali člane upravljalnega organa, ki so odgovorni v skladu z nacionalnim pravom, razen če je v direktivi drugače določeno.

(37)

„višje vodstvo“ pomeni fizične osebe, ki v investicijskem podjetju, pri upravljavcu trga ali izvajalcu storitev sporočanja podatkov opravljajo izvršno funkcijo ter so pristojni in odgovorni upravljalnemu organu za vsakodnevno vodenje subjekta, vključno z izvajanjem politike v zvezi s prodajo storitev in produktov strankam s strani podjetja in njegovih zaposlenih;

(38)

„trgovanje s hkratnim nakupom in prodajo“ pomeni posel, pri katerem spodbujevalec posreduje pri poslu med kupcem in prodajalcem tako, da ni pri izvedbi posla nikoli izpostavljen tržnemu tveganju, pri čemer sta obe strani posla izvršeni istočasno, posel pa je sklenjen po ceni, po kateri spodbujevalec razen predhodno razkrite provizije, pristojbine ali bremenitve ne ustvari ne dobička ne izgube;

(39)

„algoritemsko trgovanje“ pomeni trgovanje s finančnimi instrumenti, pri katerem računalniški algoritem samodejno določa posamezne parametre naročil, kot so ali naj se naročilo začne izvrševati, čas izvršitve naročila, cena ali količina naročila ali kako upravljati naročilo po prejemu, z omejenim človeškim posredovanjem ali brez njega, in ne vključuje nobenega sistema, ki se uporablja samo za usmerjanje naročil na eno ali več mest trgovanja ali za obdelavo naročil, pri katerih ni določenih parametrov trgovanja, ali za potrjevanje naročil ali obdelavo izvršenih poslov po trgovanju;

(40)

„tehnika visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja“ pomeni vsako tehniko algoritemskega trgovanja z naslednjimi značilnostmi:

(41)

„neposredni elektronski dostop“ pomeni ureditev, pri kateri član ali udeleženec ali stranka mesta trgovanja osebi dovoli, da uporablja njegovo identifikacijsko kodo, tako da lahko oseba elektronsko posreduje naročila v zvezi s finančnim instrumentom neposredno mestu trgovanja in zajema ureditev, pri kateri oseba za posredovanje naročil (neposredni dostop do trga) uporablja tudi infrastrukturo člana ali udeleženca ali stranke, oziroma sistem za dostopanje, ki ga zagotavlja član ali udeleženec ali stranka in ureditev, pri katerih ta oseba ne uporablja te infrastrukture (sponzorirani dostop);

(42)

„navzkrižna prodaja“ pomeni ponujanje investicijske storitve skupaj z drugo storitvijo ali produktom kot del svežnja ali kot pogoj za isto pogodbo oziroma sveženj;

(43)

„strukturirana vloga“ pomeni vlogo, kakor je opredeljena v točki (c) člena 2(1) Direktive 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta (46), ki je v celoti izplačljiva ob zapadlosti pod pogoji, pod katerimi se povrnejo ali so ogrožene vse obresti ali premije, in sicer na podlagi izračuna, ki upošteva dejavnike, kot so:

(44)

„prenosljivi vrednostni papirji“ pomeni tiste razrede vrednostnih papirjev, ki se lahko tržijo na trgu kapitala, razen plačilnih instrumentov, kot so:

(45)

„potrdila o lastništvu“ pomeni vrednostne papirje, s katerimi se lahko trguje na kapitalskih trgih in ki pomenijo lastništvo vrednostnih papirjev nerezidenčnega izdajatelja, pri čemer so lahko uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu in se z njimi trguje neodvisno od vrednostnih papirjev nerezidenčnega izdajatelja;

(46)

„investicijski sklad, s katerim se trguje na borzi“ pomeni sklad, za katerega velja, da se vsaj z eno njegovo enoto ali razredom deležev trguje ves dan na najmanj enem mestu trgovanja in z vsaj enim vzdrževalcem trga, ki sprejme ukrepe za zagotovitev, da se cena njegovih enot oziroma deležev na mestu trgovanja ne razlikuje bistveno od neto vrednosti njegovega premoženja in, kjer je primerno, od okvirne neto vrednosti njegovega premoženja;

(47)

„certifikati“ pomeni certifikate, kot so opredeljeni v členu 2(1)(27) Uredbe (EU) št. 600/2014;

(48)

„strukturirani finančni produkti“ pomeni strukturirane finančne produkte, kot so opredeljeni v členu 2(1)(28) Uredbe (EU) št. 600/2014;

(49)

„izvedeni finančni instrumenti“ pomeni izvedene finančne instrumente, kot so opredeljeni v členu 2(1)(29) Uredbe (EU) št. 600/2014;

(50)

„izvedeni finančni instrumenti na blago“ pomeni izvedene finančne instrumente na blago, kot so opredeljeni v členu 2(1)(30) Uredbe (EU) št. 600/2014;

(51)

„CNS“ pomeni CNS, kot je opredeljena v členu 2(1) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(52)

„sistem odobrenih objav“ ali „APA“ pomeni osebo, ki je v skladu s to direktivo pooblaščena za zagotavljanje storitve objavljanja poročil o trgovanju v imenu investicijskih podjetij v skladu s členoma 20 in 21 Uredbe (EU) št. 600/2014;

(53)

„ponudnik stalnih informacij“ ali „CTP“ pomeni osebo, ki je v skladu s to direktivo pooblaščena za zagotavljanje storitve zbiranja poročil o trgovanju za finančne instrumente iz členov 6, 7, 10, 12 in 13, 20 in 21 Uredbe (EU) št. 600/2014 iz reguliranih trgov, MTF, OTF in APA ter njihovo združevanje v stalni elektronski tok podatkov v živo, ki zagotavlja podatke o ceni in količini podatkov za posamezen finančni instrument;

(54)

„odobreni mehanizem poročanja“ ali „ARM“ pomeni osebo, ki je v skladu s to direktivo pooblaščena za zagotavljanje storitve poročanja o podrobnostih poslov pristojnim organom ali ESMA v imenu investicijskih podjetij;

(55)

„matična država članica“ pomeni:

(56)

„država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, ki ni matična država članica in v kateri ima investicijsko podjetje podružnico ali zagotavlja investicijske storitve in/ali posle, ali državo članico, v kateri regulirani trg zagotavlja ustrezno ureditev, s čimer oddaljenim članom ali udeležencem s sedežem v tej isti državi članici omogoča dostop do trgovanja v svojem sistemu;

(57)

„podjetje tretje države“ pomeni podjetje, ki bi bilo kreditna institucija, ki zagotavlja investicijske storitve ali opravlja investicijske podle, ali investicijsko podjetje, če bi se njegov glavni sedež ali registrirani sedež nahajal v Uniji;

(58)

„energetski proizvod na debelo“ pomeni energetski proizvod na debelo, kot je opredeljen v točki (4) člena 2 Uredbe (EU) št. 1227/2011;

(59)

„izvedeni finančni instrumenti na kmetijske proizvode“ pomeni pogodbe na izvedene finančne instrumente v zvezi s proizvodi, naštetimi v členu 1 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (47) ter delih I do XX in XXIV/1 Priloge I k navedeni uredbi;

(60)

„izdajatelj državnega vrednostnega papirja“ pomeni katerega koli od naslednjih subjektov, ki izdajo dolžniški instrument:

(61)

„državni vrednostni papir“ pomeni dolžniški instrument, ki ga izda izdajatelj državnega vrednostnega papirja;

(62)

„trajni nosilec podatkov“ pomeni vsak instrument, ki:

(63)

„izvajalec storitev sporočanja podatkov“ pomeni APA, CTP ali ARM.

(a)

da ima investicijsko podjetje, ki je pravna oseba, svoj glavni sedež v isti državi članici kot registrirani sedež;

(b)

da ima investicijsko podjetje, ki ni pravna oseba, ali investicijsko podjetje, ki je pravna oseba, vendar v skladu z nacionalnim pravom nima registriranega sedeža, svoj glavni sedež v državi članici, v kateri dejansko posluje.

(a)

informacije, ki se predložijo pristojnim organom v skladu z odstavkom 2 tega člena, vključno s poslovnim načrtom;

(b)

zahteve glede vodenja investicijskih podjetij v skladu s členom 9(6) in informacije za obvestila v skladu s členom 9(5);

(c)

zahteve, ki veljajo za delničarje in družbenike s kvalificiranimi deleži, ter ovire, ki utegnejo preprečevati učinkovito izvajanje nadzornih funkcij pristojnega organa, v skladu s členom 10(1) in (2).

(a)

dovoljenja ne uporabi v 12 mesecih, se izrecno odpove dovoljenju ali ni v zadnjih šestih mesecih opravilo nobenih investicijskih storitev ali poslov, razen če država članica določi, da dovoljenje v takih primerih preneha veljati;

(b)

pridobi dovoljenje z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nepravilen način;

(c)

ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano, kot je skladnost s pogoji iz Uredbe (EU) št. 575/2013;

(d)

hudo in sistematično krši predpise, sprejete v skladu s to direktivo ali Uredbo (EU) št. 600/2014, ki veljajo za pogoje poslovanja investicijskih podjetij;

(e)

spada v katerega koli od primerov, v katerih nacionalna zakonodaja glede zadev izven področja uporabe te direktive določa odvzem.

(a)

organizacijo podjetja za opravljanju investicijskih storitev in poslov ter pomožnih storitev, vključno s spretnostmi, znanjem in izkušnjami, ki se zahtevajo od zaposlenih, ter viri, postopki in dogovori glede opravljanja storitev in poslov podjetja ob upoštevanju narave, obsega in zapletenosti teh dejavnosti ter vseh zahtev, ki jih mora izpolnjevati podjetje;

(b)

politiko glede storitev, poslov in produktov, ki se jih ponuja ali zagotavlja, v skladu z dovoljenim tveganjem podjetja ter značilnostmi in potrebami strank podjetja, ki jim bodo navedene storitve ponujene ali zagotovljene, vključno z opravljanjem stresnih testov, kadar je primerno;

(c)

politiko prejemkov oseb, udeleženih pri opravljanju storitev za stranke, katere cilj je spodbujati odgovorno poslovanje, pošteno obravnavanje strank ter preprečevati nasprotja interesov v odnosih s strankami.

(a)

se vzpostavi alternativna ureditev za zagotovitev zdravega in skrbnega vodenja takih investicijskih podjetij ter da se ustrezno upoštevajo interesi strank in celovitost trga;

(b)

imajo zadevne fizične osebe zadosten ugled, ustrezno znanje, spretnosti in izkušnje ter da opravljanju svojih nalog namenijo dovolj časa.

(a)

kreditna institucija, zavarovalnica, pozavarovalnica, investicijsko podjetje ali družba za upravljanje KNPVP, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici ali v drugem sektorju kot pa tistem, v katerem naj bi prišlo do pridobitve;

(b)

obvladujoče podjetje kreditne institucije, zavarovalnice, pozavarovalnice, investicijskega podjetja ali družbe za upravljanje KNPVP, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici ali v drugem sektorju kot pa tistem, v katerem naj bi prišlo do pridobitve; ali

(c)

fizična ali pravna oseba, ki obvladuje kreditno institucijo, zavarovalnico, pozavarovalnico, investicijsko podjetje ali družbo za upravljanje KNPVP, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici ali v drugem sektorju kot pa tistem, v katerem naj bi prišlo do pridobitve.

(a)

fizična ali pravna oseba, katere poslovanje ureja zakonodaja države zunaj Unije, ali ki ima sedež zunaj Unije;

(b)

fizična ali pravna oseba, ki ni podvržena nadzoru po tej direktivi ali direktivah 2009/65/ES, 2009/138/ES ali 2013/36/EU.

(a)

ugled bodočega pridobitelja;

(b)

ugled in izkušnje vseh, ki bodo zaradi predlagane pridobitve vodili dejavnost investicijskega podjetja;

(c)

finančna trdnost bodočega pridobitelja, zlasti v zvezi z vrsto opravljanih in načrtovanih dejavnosti v investicijskem podjetju, v kateri si prizadeva za pridobitev;

(d)

ali bo investicijsko podjetje po predlagani pridobitvi lahko izpolnilo in naprej izpolnjevalo zahteve v zvezi s skrbno oceno na podlagi te direktive in po potrebi drugih direktiv, zlasti direktiv 2002/87/ES in 2013/36/EU; pri tem je še posebej pomembno, ali ima skupina, katere del bo postalo, strukture, ki zagotavljajo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovito izmenjavo informacij med pristojnimi organi in razdelitev odgovornosti med pristojnimi organi;

(e)

ali obstajajo razlogi za utemeljen sum, da gre ali je šlo v zvezi s predlagano pridobitvijo za pranje denarja ali financiranje terorizma v smislu člena 1 Direktive 2005/60/ES ali za poskus tega in da predlagana pridobitev lahko poveča tveganje.

(a)

to vzdrževanje trga nadaljuje neprekinjeno v določenem deležu ur trgovanja mesta trgovanja, razen v izjemnih okoliščinah, kar mestu trgovanja redno in predvidljivo zagotavlja likvidnost;

(b)

sklene zavezujoč pisni dogovor z mestom trgovanja glede bistvenih obveznosti, v katerem so navedene vsaj obveznosti investicijskega podjetja v skladu s točko (a); in

(c)

ima vzpostavljene učinkovite sisteme in nadzor, s katerimi zagotovi, da ves čas izpolnjuje obveznosti iz dogovora iz točke (b).

(a)

podrobnosti glede organizacijskih zahtev iz odstavkov 1 do 6, ki jih morajo izpolnjevati investicijska podjetja, ki opravljajo različne investicijske storitve in/ali posle ter pomožne storitve ali njihovo kombinacijo, s čimer v opisu organizacijskih zahtev iz odstavka 5 določi posebne zahteve za neposreden dostop do trgov ter za sponzorirani dostop, tako da se zagotovi, da je nadzor, ki se uporablja za sponzorirani dostop, vsaj enakovreden nadzoru, ki se uporablja za neposreden dostop do trgov;

(b)

okoliščine, v katerih bi bilo investicijsko podjetje obvezano skleniti sporazum o vzdrževanju trga iz točke (b) odstavka 3, in vsebino takšnih sporazumov, vključno z deležem ur trgovanja na mestu trgovanja iz odstavka 3;

(c)

razmere, ki pomenijo izjemne okoliščine iz odstavka 3, vključno z okoliščinami izrazite nestabilnosti, političnimi in makroekonomskimi okoliščinami, sistemskimi in operativnimi zadevami ter okoliščinami, ki investicijsko podjetje ovirajo pri ohranjanju praks skrbnega upravljanja tveganj iz odstavka 1;

(d)

vsebino in obliko odobrenega obrazca iz petega pododstavka odstavka 2 ter obdobje, za katerega mora investicijsko podjetje take evidence hraniti.

(a)

da so primerno opremljeni za upravljanje tveganj, ki jim je MTF izpostavljen, da vzpostavijo ustrezno ureditev in sisteme za prepoznavanje vseh pomembnih tveganj za njegovo delovanje in da uvedejo učinkovite ukrepe za blažitev teh tveganj;

(b)

da imajo vzpostavljeno ustrezno ureditev za omogočanje učinkovitega in pravočasnega zaključka poslov, ki se izvršijo v okviru njegovih sistemov, in

(c)

da imajo v času izdaje dovoljenja in stalno na razpolago zadostne finančne vire, ki omogočajo njegovo pravilno delovanje, ob upoštevanju narave in obsega poslov, sklenjenih na trgu, ter obsega in stopnje tveganj, ki jim je izpostavljen.

(a)

ko se odloča o oddaji naročila v OTF, ki ga upravlja, ali njegovem umiku iz sistema;

(b)

ko se odloči, da določenega naročila stranke ne bo povezal z drugimi naročili, ki so v danem trenutku na voljo v sistemu, pod pogojem, da upošteva specifična navodila stranke in obveznosti v skladu s členom 27.

(a)

se opravi na trajnem nosilcu podatkov in

(b)

vključuje dovolj podrobnosti, pri čemer se upošteva vrsta stranke, da lahko slednja na podlagi prejetih informacij sprejme odločitev glede storitve, v okviru katere je prišlo do nasprotja interesov.

(a)

opredelitvijo ukrepov, za katere se lahko razumno pričakuje, da jih bodo investicijska podjetja sprejela za prepoznavanje, preprečevanje, obvladovanje in razkritje nasprotij interesov pri opravljanju raznih investicijskih in pomožnih storitev in njihovih kombinacij;

(b)

vzpostavitvijo ustreznih meril za določanje vrst nasprotij interesov, ki bi lahko škodovali interesom strank ali potencialnih strank investicijskega podjetja.

(a)

pri opravljanju storitev investicijskega svetovanja mora investicijsko podjetje pravočasno in pred investicijskim svetovanjem stranko obvesti:

(b)

informacije o finančnih instrumentih in predlaganih investicijskih strategijah morajo zajemati ustrezna navodila in opozorila glede tveganj v zvezi z investicijami v te instrumente ali v zvezi s posamezno investicijsko strategijo, pa tudi, ali je finančni instrument namenjen neprofesionalnim ali profesionalnim strankam, pri čemer bi bilo treba upoštevati opredeljeni ciljni trg v skladu z odstavkom 2;

(c)

informacije o vseh stroških in povezanih dajatvah morajo zajemati informacije v zvezi z investicijskimi in pomožnimi storitvami, vključno s stroški svetovanja, kadar je ustrezno, stroške finančnega instrumenta, ki se stranki priporoči ali prodaja, in informacije o možnih načinih plačila s strani stranke, vključno z morebitnimi plačili tretjih oseb.

(a)

oceni dovolj velik nabor finančnih instrumentov, ki so na voljo na trgu in ki morajo biti dovolj raznoliki glede na zvrst in izdajatelja ali ponudnika produkta, da se lahko na primeren način doseže investicijski cilj stranke, in ne smejo biti omejeni na finančne instrumente, ki jih izdajo ali zagotovijo:

(b)

ne sprejme in ne obdrži pristojbin, provizij ali kakršnih koli denarnih ali nedenarnih koristi, ki jih plača ali zagotovi tretja oseba ali oseba, ki v zvezi z zagotavljanjem storitve stranki ukrepa za račun tretje osebe. Manjše nedenarne koristi, s katerimi se lahko izboljša kakovost opravljanja storitev za stranko in ki zaradi svojega obsega in narave ne bi mogle ogrožati izpolnjevanja dolžnosti investicijskega podjetja, da deluje v najboljšem interesu stranke, morajo biti jasno razkrite in izključene iz te točke.

(a)

namenjeno temu, da bi se povečala kakovost določene storitve za stranko ter

(b)

ne vpliva na obveznost investicijskega podjetja, da ukrepa pošteno, pravično in profesionalno v skladu z najboljšimi interesi stranke.

(a)

pogoji, ki jih morajo informacije izpolnjevati, da so poštene, jasne in nezavajajoče;

(b)

podrobnostmi vsebine in oblike informacij, namenjenih strankam, v zvezi s kategorizacijo strank, investicijskimi podjetji in njihovimi storitvami, finančnimi instrumenti, stroški in izdatki;

(c)

merili za oceno nabora finančnih instrumentov, ki so na voljo na trgu;

(d)

merili za oceno izpolnjevanja obveznosti poštenega, pravičnega in profesionalnega ravnanja v najboljšem interesu stranke v podjetjih, ki prejemajo spodbude.

(a)

narava storitve oziroma storitev, ponujenih ali zagotovljenih stranki ali potencialni stranki, ob upoštevanju vrste, predmeta, obsega in pogostosti poslov;

(b)

narava in nabor produktov, ki so ponujeni ali o katerih se razmišlja, vključno z različnimi vrstami finančnih instrumentov;

(c)

neprofesionalna oziroma profesionalna narava stranke ali potencialne stranke ali, v primeru odstavkov 4 in 5, njihova uvrstitev med primerne nasprotne stranke.

(a)

storitve se nanašajo na katerega od naslednjih finančnih instrumentov:

Če so izpolnjene zahteve in postopek iz tretjega in četrtega pododstavka člena 4(1) Direktive 2003/71/ES, se za namene te točke trg tretje države šteje za enakovrednega reguliranemu trgu;

(b)

storitev se opravlja na pobudo stranke ali potencialne stranke;

(c)

stranka ali potencialna stranka je jasno obveščena, da investicijsko podjetje pri opravljanju te storitve ni dolžno oceniti ustreznosti zagotovljenega ali ponujenega finančnega instrumenta ali storitve in da zato ni deležno ustrezne zaščite v zvezi z zadevnimi pravili o poslovanju. Tako opozorilo se lahko posreduje v standardizirani obliki;

(d)

investicijsko podjetje izpolnjuje svoje obveznosti iz člena 23.

(a)

stranka soglaša, da bo izjavo o ustreznosti prejela brez nepotrebnega odlašanja po sklenitvi posla; ter

(b)

investicijsko podjetje je stranki dalo možnost odložitve posla, da bo predhodno prejela izjavo o ustreznosti.

(a)

narava storitve oziroma storitev, ponujenih ali zagotovljenih stranki ali potencialni stranki, upoštevaje vrsto, predmet, obseg in pogostost poslov;

(b)

narava produktov, ki so ponujeni ali o katerih se razmišlja, vključno z različnimi vrstami finančnih instrumentov;

(c)

neprofesionalna oziroma profesionalna narava stranke ali potencialne stranke ali, v primeru odstavka 6, njihova uvrstitev med primerne nasprotne stranke.

(a)

finančnih instrumentov, ki vključujejo strukturo, zaradi katere stranka težko razume zadevno tveganje, v skladu s točkama (a)(ii) in (a)(iii) odstavka 4;

(b)

strukturiranih vlog, ki zajemajo strukturo, zaradi katere stranka težko razume tveganje donosa ali stroškov predčasnega izstopa iz produkta, v skladu s točko (a)(v) odstavka 4.

(a)

merili za določanje relativnega pomena različnih dejavnikov, ki se v skladu z odstavkom 1 lahko upoštevajo pri določanju najboljšega možnega rezultata, ob upoštevanju obsega in vrste naročila ter dejstva, ali je stranka neprofesionalna ali profesionalna;

(b)

dejavniki, ki jih investicijsko podjetje lahko upošteva pri pregledu svoje ureditve izvrševanja, in okoliščinami, v katerih so spremembe take ureditve lahko ustrezne. Zlasti dejavniki za določanje, katera mesta investicijskim podjetjem omogočajo konsistentno doseganje najboljšega možnega rezultata za izvrševanje naročil strank;

(c)

naravo in obsegom informacij, ki se posredujejo strankam o njihovih politikah izvrševanja v skladu z odstavkom 5.

(a)

posebno vsebino, obliko in pogostost objavljanja podatkov, povezanih s kakovostjo izvrševanja, ki jih je treba objavljati v skladu z odstavkom 3, ob upoštevanju vrste mesta izvrševanja in vrste zadevnega finančnega instrumenta;

(b)

vsebino in obliko informacij, ki jih morajo investicijska podjetja objavljati v skladu z odstavkom 6.

(a)

pogoje in naravo postopkov in ureditve, katerih posledica je pošteno in hitro izvrševanje naročil strank, ter okoliščine, v katerih, ali vrste poslov, pri katerih lahko investicijska podjetja v razumni meri odstopajo od takojšnje izvršitve, da bi dosegla ugodnejše pogoje za stranke;

(b)

različne metode, z uporabo katerih se za investicijsko podjetje lahko šteje, da je izpolnilo svojo obveznost, da trgu razkrije naročila z omejitvijo strank, ki niso izvršljiva takoj.

(a)

postopke za vložitev zahteve za obravnavo kot stranke v skladu z odstavkom 2;

(b)

postopke za pridobitev izrecne potrditve s strani predvidenih nasprotnih strank v skladu z odstavkom 3;

(c)

vnaprej določene sorazmerne zahteve, vključno s količinskimi pragi, ki bi podjetju omogočile, da se šteje kot primerna nasprotna stranka v skladu z odstavkom 3.

(a)

vsaj 50 % izdajateljev, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje v okviru MTF, so MSP v času registracije MTF kot zagonskega trga MSP in v vseh nadaljnjih koledarskih letih;

(b)

za prvi in nadaljnji sprejem finančnih instrumentov izdajateljev v trgovanje so določena ustrezna merila;

(c)

ob prvem sprejemu finančnih instrumentov v trgovanje je na voljo dovolj objavljenih informacij, da lahko vlagatelji obveščeno presodijo, ali je smiselno vlagati v finančne instrumente; informacije so na voljo bodisi v ustreznem dokumentu o uvrstitvi ali prospektu, če se uporabljajo zahteve Direktive 2003/71/ES glede javne ponudbe v povezavi s prvim sprejemom finančnega instrumenta v trgovanje v okviru MTF;

(d)

izdajatelj na trgu ali druga oseba za njegov račun zagotavlja ustrezno redno finančno poročanje, na primer revidirana letna poročila;

(e)

izdajatelji na trgu, kot so opredeljeni v točki (21) člena 3(1) Uredbe (EU) št. 596/2014, osebe, ki pri izdajateljih opravljajo poslovodne naloge, kot so opredeljene v točki (25) člena 3(1) Uredbe št. 596/2014 in osebe, ki so z njimi tesno povezane, kot so opredeljene v točki (26) člena 3(1) Uredbe št. 596/2014, izpolnjujejo ustrezne zahteve, ki veljajo zanje v skladu z Uredbo (EU) št. 596/2014;

(f)

predpisane informacije v zvezi z izdajatelji na trgu se hranijo in dajejo na razpolago javnosti;

(g)

vzpostavljeni so učinkoviti sistemi in nadzor za preprečevanje in odkrivanje zlorab trga v skladu z zahtevami Uredbe (EU) št. 596/2014.

(a)

za odvzem dovoljenja zaprosi investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja trg;

(b)

zahteve iz odstavka 3 v zvezi z MTF niso več izpolnjene.

(a)

državo članico, v kateri namerava poslovati;

(b)

poslovni načrt, zlasti z navedbo tistih investicijskih storitev in/ali poslov ter pomožnih storitev, ki jih namerava zagotavljati na ozemlju te države članice in ali jih namerava zagotavljati prek vezanih zastopnikov s sedežem v njegovi matični državi članici. Kadar namerava investicijsko podjetje uporabiti vezane zastopnike, sporoči pristojnemu organu matične države članice istovetnost teh vezanih zastopnikov.

(a)

ime držav članic, na ozemlju katerih namerava ustanoviti podružnico, ali držav članic, v katerih ni ustanovilo podružnice, a namerava na njihovem ozemlju uporabiti vezane zastopnike s sedežem v tej državi članici;

(b)

poslovni načrt, ki med drugim navaja investicijske storitve in/ali posle ter pomožne storitve, ki bodo ponujene;

(c)

organizacijsko strukturo podružnice, kadar je že ustanovljena, ter navedbo, ali namerava podružnica uporabiti vezane zastopnike;

(d)

ali namerava uporabiti vezane zastopnike v državi članici, v kateri investicijsko podjetje ni ustanovilo podružnice, opis načrtovane uporabe vezanega zastopnika ali vezanih zastopnikov in organizacijsko strukturo, vključno z zahtevami glede poročanja in navedbo, kako so zastopniki umeščeni v korporacijsko strukturo investicijskega podjetja;

(e)

naslov v matični državi članici, kjer se lahko dobijo dokumenti;

(f)

imena odgovornih za upravljanje podružnice ali vezanega zastopnika.

(a)

neposredno, z ustanavljanjem podružnic v državah članicah gostiteljicah;

(b)

tako, da postanejo oddaljene članice reguliranega trga ali da imajo do njega oddaljeni dostop, ne da bi morale ustanavljati podružnice v matični državi članici reguliranega trga, če postopki trgovanja in sistemi zadevnega trga ne zahtevajo fizične prisotnosti za sklepanje poslov na trgu.

(a)

da obstajajo take povezave in dogovori med določenim sistemom poravnave in katerim koli drugim sistemom, ki so potrebni za zagotovitev učinkovite in gospodarne poravnave zadevnega posla;

(b)

da se pristojni organ, odgovoren za nadzor nad reguliranim trgom, strinja, da so ti tehnični pogoji za poravnavo poslov, sklenjenih na reguliranem trgu prek drugega sistema poravnave kot tistega, ki ga določi regulirani trg, taki, da omogočajo nemoteno in pravilno delovanje finančnih trgov.

(a)

za opravljanje storitev, za katere podjetje iz tretje države zaprosi za dovoljenje, sta potrebna dovoljenje in nadzor v tretji državi, v kateri ima zadevno podjetje sedež in ustrezno dovoljenje za poslovanje, pri tem pa pristojni organ ustrezno upošteva vsa priporočil FATF v zvezi s pranjem denarja in bojem proti financiranju terorizma;

(b)

dogovori o sodelovanju, ki vključujejo določbe, ki urejajo izmenjavo informacij za ohranitev celovitosti trga in zaščito vlagateljev, veljajo med pristojnimi organi v državi članici, kjer naj bi bila ustanovljena podružnica, in pristojnimi nadzornimi organi tretje države, v kateri ima podjetje sedež;

(c)

podružnica prosto razpolaga z zadostnim začetnim kapitalom;

(d)

imenuje se ena ali več oseb, odgovornih za upravljanje podružnice, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 9(1);

(e)

tretja država, v kateri ima sedež podjetje iz tretje države, je podpisala sporazum z državo članico, v kateri naj bi bila ustanovljena podružnica, ki je popolnoma v skladu s standardi iz člena 26 Vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital ter zagotavlja učinkovito izmenjavo informacij o davčnih zadevah, vključno z večstranskimi davčnimi sporazumi, če ti obstajajo;

(f)

podjetje je član odškodninske sheme za vlagatelje, ki je pooblaščena ali priznana v skladu z Direktivo 97/9/ES.

(a)

ime organa, odgovornega za njegov nadzor v zadevni tretji državi. Če je za nadzor odgovoren več kot en organ, se navedejo podrobnosti o zadevnih področjih pristojnosti;

(b)

vse zadevne podrobnosti o podjetju (ime, pravna oblika, registrirani sedež in naslov, člani upravljalnega organa, večji delničarji) ter program dejavnosti, v katerem so določene investicijske storitve in/ali posli ter pomožne storitve, ki se bodo opravljale, ter organizacijska struktura podružnice, skupaj z opisom morebitnega zunanjega izvajanja bistvenih operativnih funkcij s strani tretjih strank;

(c)

ime oseb, ki so odgovorne za vodenje podružnice, in zadevne dokumente za dokazilo skladnosti z zahtevami iz člena 9(1);

(d)

informacije o začetnem kapitalu, s katerim lahko podružnica prosto razpolaga.

(a)

so izpolnjeni pogoji iz člena 39; in

(b)

bo podružnica podjetja iz tretje države lahko izpolnjevala določbe iz odstavka 2.

(a)

dovoljenja ne uporabi v 12 mesecih, se izrecno odpove dovoljenju ali ni v zadnjih šestih mesecih opravljalo nobenih investicijskih storitev ali investicijskih poslov, razen če država članica določi, da dovoljenje v takih primerih preneha veljati;

(b)

pridobi dovoljenje z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nepravilen način;

(c)

ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano;

(d)

hudo in sistematično krši predpise, sprejete v skladu s to direktivo, ki določajo pogoje poslovanja za investicijska podjetja in veljajo za podjetja iz tretjih držav;

(e)

spada v katerega koli od primerov, v katerih nacionalno pravo glede zadev izven področja uporabe te direktive določa odvzem.

(a)

dovoljenja ne uporabi v 12 mesecih, se izrecno odpove dovoljenju ali v zadnjih šestih mesecih ne deluje, razen če država članica določi, da dovoljenje v takih primerih preneha veljati;

(b)

pridobi dovoljenje z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nepravilen način;

(c)

ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano;

(d)

hudo in sistematično krši predpise, sprejete v skladu s to direktivo ali Uredbo (EU) št. 600/2014;

(e)

spada v okvir katerega koli primera, v katerem nacionalna zakonodaja določa odvzem.

(a)

vsi člani upravljalnega organa namenijo opravljanju svojih funkcij pri upravljavcu trga dovolj časa. Pri določitvi števila direktorskih funkcij, ki jih član upravljalnega organa lahko hkrati opravlja znotraj katere koli pravne osebe, se upoštevajo individualne okoliščine ter narava, obseg in zapletenost dejavnosti upravljavca trga.

Člani upravljalnega organa upravljavcev trga, ki veljajo za velike v smislu njihove velikosti, notranje organizacije ter narave, obsega in zapletenosti njihovih poslov, ne opravljajo hkrati funkcij, ki obsegajo več kot eno od naslednjih kombinacij nalog, razen če ti člani ne predstavljajo države članice:

Funkcija izvršnega ali neizvršnega direktorja znotraj iste skupine ali podjetij, v katerih ima upravljavec trga kvalificiran delež, se obravnava kot ena direktorska funkcija.

Pristojni organi lahko članom upravljalnega organa dovolijo opravljati dodatno funkcijo neizvršnega direktorja. Pristojni organi redno poročajo ESMA o teh dovoljenjih.

Funkcije direktorja v organizacijah, katerih cilji niso pretežno poslovne narave, so izvzete iz omejitev glede števila funkcij direktorja, ki jih lahko opravlja član upravljalnega organa;

(b)

upravljalni organ ima ustrezno skupno znanje, spretnosti in izkušnje, da lahko razume posle upravljavca trga, pa tudi glavna tveganja;

(c)

vsak član upravljalnega organa ravna odkrito, pošteno in neodvisno, da lahko po potrebi učinkovito oceni in izpodbija odločitve višjega vodstva ter učinkovito nadzoruje in spremlja sprejemanje odločitev.

(a)

določi in priporoči kandidate za prosta mesta v upravljalnem organu, ki jih nato odobri upravljalni organ ali se odobrijo na generalni skupščini. Odbor za imenovanje pri tem upošteva ravnotežje med znanji, spretnostmi, raznolikostjo in izkušnjami upravljalnega organa. Pripravi tudi opis vlog in sposobnosti za določeno imenovanje ter oceni predvideni čas, potreben za izbor. Odbor za imenovanja določi tudi cilj zastopanosti spola, ki je v upravljalnem organu premalo zastopan, in pripravi ukrepe glede tega, kako bi za dosego tega cilja povečali število predstavnikov premalo zastopanega spola v upravljalnem organu;

(b)

redno in vsaj enkrat letno ocenjuje strukturo, velikost, sestavo in uspešnost upravljalnega organa ter za upravljalni organ pripravlja priporočila v zvezi z morebitnimi spremembami;

(c)

redno in vsaj enkrat letno ocenjuje znanje, spretnosti in izkušnje posameznih članov upravljalnega organa in upravljalnega organa kot celote o tem obvesti upravljalnega organ;

(d)

redno pregleduje politiko upravljalnega organa na področju izbire in imenovanja višjega vodstva ter za upravljalni organ pripravi priporočila.

(a)

pojma zadostnega časa, ki ga mora član upravljalnega organa nameniti opravljanju nalog tega člana v povezavi z individualnimi okoliščinami, naravo, obsegom in zapletenostjo dejavnosti upravljavca trga;

(b)

pojma ustreznega kolektivnega znanja, spretnosti in izkušenj upravljalnega organa v skladu s točko (b) odstavka 2;

(c)

pojmov odkritosti, poštenosti in neodvisnega mišljenja člana upravljalnega organa v skladu s točko (c) odstavka 2;

(d)

pojma ustreznih kadrovskih virov in finančnih sredstev, namenjenih uvajanju in usposabljanju članov upravljalnega organa iz odstavka 3;

(e)

pojma raznolikosti, ki jo je treba upoštevati pri izboru članov upravljalnega organa, iz odstavka 5.

(a)

da pristojnemu organu posreduje informacije v zvezi z lastništvom reguliranega trga in/ali upravljavca trga, zlasti o istovetnosti in obsegu udeležbe katerih koli oseb, ki lahko pomembno vplivajo na vodenje, in da te informacije objavi;

(b)

da pristojni organ obvesti o morebitnem prenosu lastništva, ki povzroči spremembo istovetnosti oseb s pomembnim vplivom na upravljanje reguliranega trga, in da tak prenos objavi.

(a)

da ima vzpostavljeno ureditev za jasno prepoznavanje in obvladovanje potencialnih škodljivih posledic, ki jih ima za delovanje reguliranega trga ali za njegove člane ali udeležence morebitno nasprotje interesov med interesi reguliranega trga, njegovimi lastniki ali njegovim upravljavcem trga in varnim delovanjem reguliranega trga, zlasti če se za tako nasprotje interesov izkaže, da bi lahko škodljivo vplivalo na opravljanje funkcij, ki jih pristojni organ prenese na regulirani trg;

(b)

da je primerno opremljen za obvladovanje tveganj, ki jim je izpostavljen, da vzpostavi ustrezno ureditev in sisteme za prepoznavanje vseh pomembnih tveganj za njegovo delovanje in da uvede učinkovite ukrepe za ublažitev teh tveganj;

(c)

da ima vzpostavljeno ureditev za dobro vodenje tehničnih operacij sistema, vključno z uvedbo učinkovite ureditve nujnih ukrepov ob motnjah v sistemih;

(d)

da ima pregledna in nediskrecijska pravila in postopke, ki predpisujejo pošteno in pravilno trgovanje ter vzpostavljajo objektivna merila za učinkovito izvrševanje naročil;

(e)

da ima vzpostavljeno učinkovito ureditev za omogočanje učinkovitega in pravočasnega zaključka poslov, ki se izvršijo v okviru njegovih sistemov;

(f)

da ima v času izdaje dovoljenja in nenehno na razpolago zadostne finančne vire, ki omogočajo njegovo pravilno delovanje, ob upoštevanju narave in obsega poslov, sklenjenih na trgu, ter obsega in stopnje tveganj, ki jim je izpostavljen.

(a)

pisne sporazume z vsemi investicijskimi podjetji, ki uporabljajo strategijo vzdrževanja trga na reguliranem trgu;

(b)

sheme, ki zagotavljajo, da je zadostno število investicijskih podjetij udeleženih v takšnih sporazumih, v skladu s katerimi morajo objavljati zavezujoče ponudbe po konkurenčnih cenah, kar trgu zagotavlja redno in stalno likvidnost, kadar je takšna zahteva ustrezna glede na naravo in obseg trgovanja na tem reguliranem trgu.

(a)

obveznosti investicijskega podjetja v zvezi z zagotavljanjem likvidnosti in, kjer je ustrezno, druge obveznosti, ki izhajajo iz udeležbe v shemi iz odstavka 2(b);

(b)

spodbude v obliki znižanj ali drugačne spodbude, ki jih regulirani trg ponudi investicijskemu podjetju z namenom zagotavljanja redne in stalne likvidnosti trgu, in, kjer je ustrezno, kakršne koli druge pravice investicijskih podjetij, ki izhajajo iz odstavka 2(b).

(a)

zahteve za zagotovitev, da so sistemi za trgovanje na reguliranih trgih odporni in imajo ustrezno zmogljivost;

(b)

delež iz odstavka 6 ob upoštevanju dejavnikov, kot je vrednost neizvršenih naročil glede na vrednost izvršenih poslov;

(c)

kontrole v zvezi z neposrednim elektronskim dostopom na način, ki bo zagotavljal, da bodo kontrole za sponzoriran dostop najmanj enake kontrolam za neposreden dostop do trga;

(d)

zahteve za zagotovitev, da so storitve kolokacije in strukture pristojbin poštene in nediskriminatorne ter da strukture pristojbin ne ustvarjajo spodbud za neurejene pogoje trgovanja ali za zlorabo trga.

(e)

določitev pomembnosti reguliranega trga kar zadeva likvidnost tega finančnega instrumenta;

(f)

zahteve za zagotovitev, da so sheme za vzdrževanje trga poštene in nediskriminatorne, ter za določitev minimalnih obveznosti glede vzdrževanja trga, ki jih morajo regulirani trgi zagotoviti pri oblikovanju sheme za vzdrževanje trga, in pogojev, pod katerimi zahteva glede vzpostavitve sheme za vzdrževanje trga ni ustrezna, ob upoštevanju narave in obsega trgovanja na tem reguliranem trgu, tudi če regulirani trg dovoljuje ali omogoča, da algoritemsko trgovanje poteka prek njegovih sistemov.

(g)

zahteve za zagotovitev ustreznega preizkušanja algoritmov, ki bo zagotovilo, da sistemi za algoritemsko trgovanjem, vključno z visokofrekvenčnim algoritemskim trgovanjem, ne morejo povzročiti neurejenih pogojev za trgovanje na trgu ali prispevati k njihovemu nastanku.

(a)

se umerijo tako, da odražajo likvidnostni profil finančnega instrumenta na različnih trgih in povprečni cenovni razpon med ponudbo in povpraševanjem, pri čemer se upošteva, da je zaželeno zagotoviti razumno stabilne cene, ne da bi se neupravičeno oviralo nadaljnje omejevanje razponov;

(b)

ustrezno prilagodijo korak kotacije za vsak posamezen finančni instrument.

(a)

določajo značilnosti različnih razredov finančnih instrumentov, ki jih mora regulirani trg upoštevati pri ocenjevanju, ali je finančni instrument izdan na način, skladen s pogoji iz drugega pododstavka odstavka 1 za sprejem v trgovanje v različnih segmentih trga, ki ga upravlja;

(b)

pojasnjujejo ureditev, ki jo mora regulirani trg uvesti, da bi se zanj štelo, da izpolnjuje svojo obveznost preverjanja, da izdajatelj prenosljivega vrednostnega papirja izpolnjuje svoje obveznosti v skladu s pravom Unije v zvezi z obveznostmi glede začetnega, stalnega ali priložnostnega razkritja;

(c)

pojasnjujejo ureditev, ki jo mora regulirani trg uvesti v skladu z odstavkom 3, da bi svojim članom ali udeležencem olajšal dostop do informacij, objavljenih pod pogoji prava Unije.

(a)

akta o ustanovitvi in administracije reguliranega trga;

(b)

pravil v zvezi s posli na trgu;

(c)

strokovnih standardov, ki veljajo za osebje investicijskih podjetij ali kreditnih institucij, ki delujejo na trgu;

(d)

pogojev iz odstavka 3 za člane ali udeležence, ki niso investicijska podjetja ali kreditne institucije;

(e)

pravil in postopkov za obračun in poravnavo poslov, sklenjenih na reguliranem trgu.

(a)

so dovolj ugledne;

(b)

imajo zadostno stopnjo sposobnosti, usposobljenosti in izkušenj za trgovanje;

(c)

imajo, kjer je ustrezno, primerno organizacijsko ureditev;

(d)

imajo zadostne vire za vlogo, ki naj bi jo imeli, ob upoštevanju različnih finančnih ureditev, ki jih ima lahko regulirani trg vzpostavljene za zagotovitev primerne poravnave poslov.

(a)

preprečevanje zlorabe trga;

(b)

podporo urejenim pogojem določanja cen in poravnave, vključno s preprečevanjem pozicij, ki izkrivljajo trg, in zlasti za zagotavljanje konvergence med cenami izvedenih finančnih instrumentov v dobavnem mesecu ter promptnimi cenami osnovnega blaga, brez poseganja v oblikovanje cen na zadevnem trgu osnovnega blaga.

(a)

zapadlost pogodb v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago;

(b)

dobavljiva količina osnovnega blaga;

(c)

splošna odprta pozicija v tej pogodbi in splošna odprta pozicija v drugih finančnih instrumentih na enako osnovno blago;

(d)

nestanovitnost na zadevnih trgih, vključno z nadomestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti in blagovnih borzah;

(e)

število in velikost udeležencev na trgu;

(f)

značilnosti blagovne borze, vključno z vzorci proizvodnje, potrošnje in prevoza na trg;

(g)

sklepanje novih pogodb.

(a)

spremlja število odprtih pozicij oseb;

(b)

dostopa do informacij oseb, vključno z vso zadevno dokumentacijo, glede velikosti in namena pozicije ali izpostavljenosti, informacij o upravičenih ali osnovnih lastnikih, kakršnih koli usklajenih dogovorih in kakršnih koli s tem povezanih sredstvih ali obveznostih na osnovnem trgu;

(c)

od osebe zahteva, da začasno ali stalno zapre ali zmanjša pozicijo, odvisno od posameznega primera, ter v primeru, da oseba ne upošteva zahteve, enostransko sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi zaprtje ali zmanjšanje pozicije, ter

(d)

po potrebi zahteva, da oseba začasno ponovno vzpostavi likvidnost na trgu po dogovorjeni ceni in v dogovorjenem obsegu, pri čemer se izreče o nameri, da bo zmanjšala učinek velike ali prevladujoče pozicije.

(a)

merila za določanje, ali se pozicija lahko šteje kot pozicija, ki zmanjšuje tveganja, neposredno povezana s poslovnimi dejavnostmi;

(b)

metode za določanje, kdaj je pozicije osebe treba združiti v skupino;

(c)

merila za določanje, ali je pogodba gospodarsko enakovredna pogodba OTC tisti pogodbi, s katero s trguje na mestu trgovanja iz odstavka 1, na način, ki zadevnemu pristojnemu organu lajša poročanje o pozicijah v enakovrednih pogodbah OTC, kot je določeno v členu 58(2);

(d)

opredelitev, kaj pomeni isti izvedeni finančni instrument na blago in znatni obseg iz odstavka 6 tega člena;

(e)

metodologijo za združevanje in netiranje OTC in pozicij izvedenih finančnih instrumentov na blago na mestu trgovanja, da se izračuna neto pozicija za namene ocenjevanja skladnosti z omejitvami. S takšnimi metodologijami se vzpostavijo merila za določanje, katere pozicije se lahko netirajo z drugimi in se ne olajša kopičenja pozicij na način, ki ni skladen s cilji iz odstavka 1 tega člena;

(f)

postopek, ki določa, kako lahko osebe zaprosijo za izvzetje drugega pododstavka iz odstavka 1 tega člena in zanjo zaprosijo in kako zadevni pristojni organ takšne prošnje odobri;

(g)

metoda za izračunavanje kraja trgovanja, kjer se opravlja največja količina trgovanja z izvedenim finančnim instrumentom na blago, in znatnih količin iz odstavka 6 tega člena.

(a)

pozicije oseb, ki se nahajajo ali delujejo na njihovem ozemlju ali v tujini, ki presegajo omejitve za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki jih je določil pristojni organ v zvezi s pogodbami na mestih trgovanja, ki se nahajajo ali delujejo na njegovem ozemlju, ali gospodarsko enakovrednimi pogodbami OTC;

(b)

pozicije oseb, ki se nahajajo ali delujejo na njihovem ozemlju, ki presegajo omejitve za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki so jih določili pristojni organi v drugih državah članicah.

(a)

javno objavlja tedensko poročilo s skupnimi pozicijami, ki jih imajo različne kategorije oseb za različne izvedene finančne instrumente na blago ali pravice do emisije ali njihove izvedene finančne instrumente, s katerimi trgujejo na njihovem mestu trgovanja, kjer so navedeni število dolgih in kratkih pozicij po takih kategorijah, njihove spremembe glede na prejšnje poročilo, odstotek vseh odprtih deležev, predstavljenih v vsaki kategoriji, ter število oseb, ki imajo pozicijo v vsaki kategoriji, v skladu z odstavkom 4, ter to poročilo posreduje pristojnemu organu in ESMA; ESMA informacije iz teh poročil nato centralno objavi;

(b)

pristojnemu organu na zahtevo predloži popolno razčlenitev pozicij vseh oseb, vključno s člani ali udeleženci in njihovimi strankami, na zadevnem mestu trgovanja, vsaj vsakodnevno.

(a)

investicijska podjetja ali kreditne institucije;

(b)

investicijske sklade, kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kot so opredeljeni v Direktivi 2009/65/ES, ali upravitelje alternativnih investicijskih skladov, kakor so opredeljeni v Direktivi 2011/61/EU;

(c)

druge finančne institucije, vključno z zavarovalnicami in pozavarovalnicami, kakor so opredeljene v Direktivi 2009/138/ES, ter institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, kakor so opredeljene v Direktivi 2003/41/ES;

(d)

komercialna podjetja;

(e)

v primeru pravic do emisije ali njihovih izvedenih finančnih instrumentov, upravljavce, za katere veljajo obveznosti glede skladnosti iz Direktive 2003/87/ES.

(a)

pozicijami, opredeljenimi kot pozicije, za katere je mogoče objektivno izmeriti zmanjšanje tveganj, neposredno povezanih s poslovnimi dejavnostmi, ter

(b)

drugimi pozicijami.

(a)

informacije, ki se predložijo pristojnim organom v skladu z odstavkom 2, vključno s poslovnim načrtom;

(b)

informacije, vključene v obvestila iz člena 63(3).

(a)

dovoljenja ne uporabi v 12 mesecih, se izrecno odpove dovoljenju ali v zadnjih šestih mesecih ni opravil nobene storitve sporočanja podatkov, razen če zadevna država članica določi, da dovoljenje v takih primerih preneha veljati;

(b)

pridobi dovoljenje z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nepravilen način;

(c)

ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano;

(d)

hudo in sistematično krši določbe te direktive ali Uredbe (EU) št. 600/2014.

(a)

identifikator finančnega instrumenta;

(b)

ceno, po kateri je bil sklenjen posel;

(c)

obseg posla;

(d)

čas sklenitve posla;

(e)

čas prijave posla;

(f)

oznako o ceni posla;

(g)

kodo mesta trgovanja, kjer je bil posel izvršen, ali, če je bil posel izvršen prek sistematičnega internalizatorja, kodo „SI“, sicer pa kodo „OTC“;

(h)

po potrebi, navedbo, da je bil posel izvršen pod posebnimi pogoji.

(a)

načine, na katere lahko APA izpolnjuje obveznosti glede informacij iz odstavka 1;

(b)

vsebino informacij, objavljenih v skladu z odstavkom 1, vključno vsaj z informacijami iz odstavka 2 na način, ki omogoča objavo zahtevanih informacij iz člena 64;

(c)

konkretne organizacijske zahteve, določene v odstavkih 3, 4 in 5.

(a)

identifikator finančnega instrumenta;

(b)

ceno, po kateri je bil sklenjen posel;

(c)

obseg posla;

(d)

čas sklenitve posla;

(e)

čas prijave posla;

(f)

oznako o ceni posla;

(g)

kodo mesta trgovanja, kjer je bil posel izvršen ali, če je bil posel izvršen prek sistemičnega internalizatorja, kodo „SI“, sicer pa kodo „OTC“;

(h)

po potrebi dejstvo, da je za investicijsko odločitev in izvršitev posla odgovoren računalniški algoritem v investicijskem podjetju;

(i)

po potrebi, navedbo, da je bil posel izvršen pod posebnimi pogoji;

(j)

če je bila opuščena obveznost objave informacij iz člena 3(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 v skladu s točko (a) ali (b) člena 4(1) te uredbe, oznako, iz katere je razvidno, katera od navedenih opustitev je bila uporabljena za posel.

(a)

identifikator ali prepoznavne značilnosti finančnega instrumenta;

(b)

ceno, po kateri je bil sklenjen posel;

(c)

obseg posla;

(d)

čas sklenitve posla;

(e)

čas prijave posla;

(f)

oznako o ceni posla;

(g)

kodo mesta trgovanja, kjer je bil posel izvršen ali, če je bil posel izvršen prek sistemičnega internalizatorja, kodo „SI“, sicer pa kodo „OTC“;

(h)

po potrebi, navedbo, da je bil posel izvršen pod posebnimi pogoji.

(a)

načine, na katere lahko CTP izpolnjuje obveznosti glede informacij iz odstavkov 1 in 2;

(b)

vsebino informacij, objavljenih v skladu z odstavkoma 1 in 2;

(c)

podatke o finančnih instrumentih, ki morajo biti zagotovljeni v toku podatkov, in za nelastniške instrumente mesta trgovanja in APA, ki jih je treba vključiti;

(d)

druge načine za zagotovitev, da so podatki, ki jih objavijo različni CTP, dosledni in dopuščajo celovito razvrščanje in navzkrižno sklicevanje s podobnimi podatki iz drugih virov ter seštevanje na ravni Unije.

(e)

konkretne organizacijske zahteve, določene v odstavkih 4 in 5.

(a)

načine, na katere lahko ARM izpolnjuje obveznosti glede informacij iz odstavka 1, ter

(b)

konkretne organizacijske zahteve, določene v odstavkih 2, 3 in 4.

(a)

dostop do katerega koli dokumenta ali drugih podatkov v kakršni koli obliki, za katerega pristojni organ meni, da bi lahko bil pomemben za izvajanje njegovih nalog in za prejem ali izdelavo njegove kopije;

(b)

zahtevanje zagotovitve informacij od katere koli osebe in, če je treba, vabljenja in zaslišanja osebe z namenom pridobiti informacije;

(c)

opravljanje inšpekcijskih pregledov ali preiskav na kraju samem;

(d)

zahtevanje obstoječih posnetkov telefonskih pogovorov ali elektronskih komunikacij ali drugih evidenc o podatkovnem prometu, ki jih hrani investicijsko podjetje ali kreditna institucija ali kateri koli drugi subjekt, ki ga ureja ta direktiva ali Uredbe (EU) št. 600/2014;

(e)

zahtevanje zamrznitve in/ali zasega sredstev;

(f)

zahtevanje začasne prepovedi poklicne dejavnosti;

(g)

zahtevanje od revizorjev pooblaščenih investicijskih podjetij, reguliranih trgov in izvajalcev storitev sporočanja podatkov, da posredujejo informacije;

(h)

predložitev zadev v kazenski pregon;

(i)

omogočanje revizorjem ali izvedencem, da opravijo preverjanja ali preiskave;

(j)

zahtevanje zagotovitve informacij, vključno z vsemi zadevnimi dokumenti od vseh oseb v zvezi z velikostjo in namenom pozicije ali izpostavljenosti, ki se sprejme prek izvedenega finančnega instrumenta na blago, ter v zvezi z vsemi sredstvi ali obveznostmi na osnovnem trgu;

(k)

zahtevanje začasnega ali trajnega prenehanja prakse ali ravnanja, za katerega pristojni organ meni, da je v nasprotju z določbami Uredbe (EU) št. 600/2014 ter določbami, sprejetimi pri izvajanju te direktive, ter da se prepreči ponovitev takšne prakse ali ravnanja;

(l)

sprejetje katere koli vrste ukrepov za zagotovitev, da investicijska podjetja, regulirani trgi in druge osebe, za katere se uporablja ta direktiva ali Uredba (EU) št. 600/2014, stalno upoštevajo zakonske zahteve;

(m)

zahtevanje začasne ustavitve trgovanja s finančnim instrumentom;

(n)

zahtevanje umika finančnega instrumenta iz trgovanja na reguliranem trgu ali iz drugega sistema trgovanja;

(o)

zahtevanje, da katera koli oseba sprejme ukrepe za zmanjšanje velikosti pozicije ali izpostavljenosti;

(p)

omejitev zmožnosti, da katera koli oseba sklene posel z izvedenim finančnim instrumentom na blago, vključno z uvedbo omejitev na velikost pozicije, ki jo lahko ima katera koli oseba v skladu s členom 57 te direktive;

(q)

izdajo javnih obvestil;

(r)

zahtevanje, da telekomunikacijski operater – kolikor to dovoljuje nacionalna zakonodaja – hrani obstoječe evidence o podatkovnem prometu, kadar obstaja utemeljen sum kršitve in kadar bi lahko bile taki evidence pomembne za preiskavo kršitev te direktive ali Uredbe (EU) št. 600/2014;

(s)

prekinitev trženja ali prodaje finančnih instrumentov ali strukturiranih vlog, kadar so izpolnjeni pogoji iz členov 40, 41 ali 42 Uredbe (EU) št. 600/2014;

(t)

prekinitev trženja ali prodaje finančnih instrumentov ali strukturiranih vlog, kadar investicijsko podjetje ni razvilo ali uporabilo učinkovitega postopka odobritve produktov ali kako drugače ni izpolnila zahtev člena 16(3) te direktive;

(u)

zahtevanje, da se iz upravljalnega organa investicijskega podjetja ali upravljavca trga odstrani fizična oseba.

(a)

glede te direktive:

(b)

glede Uredbe (EU) št. 600/2014:

(a)

člen 5 ali člen 6(2) ali členi 34, 35, 39, 44 ali člen 59 te direktive; ali

(b)

tretji stavek člena 7(1) ali člena 11(1) Uredbe (EU) št. 600/2014.

(a)

javno izjavo, v kateri sta v skladu s členom 71 navedeni fizična ali pravna oseba in vrsta kršitve;

(b)

odredbo, ki od fizične ali pravne osebe zahteva, da preneha z zadevnim ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;

(c)

v primeru investicijskega podjetja, upravljavca trga, ki ima dovoljenje za upravljanje MTF ali OTF, reguliranega trga, APA, CTP in ARM, odvzem ali prekinitev dovoljenja institucije v skladu s členi 8, 43 in 65;

(d)

začasno ali – zaradi večkratnih resnih kršitev – stalno prepoved opravljanja upravnih funkcij v investicijskih podjetjih za katerega koli člana upravljalnega organa investicijskega podjetja ali katero koli drugo odgovorno fizično osebo;

(e)

začasno prepoved za katero koli investicijsko podjetje, ki je član ali udeleženec reguliranega trga ali MTF, ali katero koli stranko OTF;

(f)

v primeru pravne osebe najvišje upravne denarne kazni v višini najmanj 5 000 000 EUR ali v državi članici, katere valuta ni euro, ustrezno vrednost v nacionalni valuti na dan 2. julija 2014, ali do 10 % celotnega letnega prometa pravne osebe v skladu z zadnjimi razpoložljivimi računovodskimi izkazi, ki jih je odobril upravljalni organ; kadar je pravna oseba obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU, je celotni letni promet enak skupnemu letnemu prometu ali ustrezni obliki prihodka v skladu z ustreznimi zakonodajnimi akti na podlagi zadnjih razpoložljivih konsolidiranih računovodskih izkazov, ki jih odobri upravljalni organ končnega obvladujočega podjetja;

(g)

v primeru fizične osebe najvišje upravne denarne kazni v višini najmanj 5 000 000 EUR ali v državi članici, katere valuta ni euro, na dan 2. julija 2014;

(h)

najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj dvakratnega zneska koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar je korist mogoče opredeliti, četudi to presega najvišji znesek iz točk (f) in (g).

(a)

odložijo objavo odločitve, ki nalaga sankcijo ali ukrep, dokler razlogi proti objavi ne prenehajo veljati;

(b)

odločitev o naložitvi sankcije ali ukrepa, objavijo anonimno in skladno z nacionalnim pravom, če taka anonimna objava zagotavlja učinkovito varstvo osebnih podatkov zadevnega posameznika;

(c)

ne objavijo odločitve o naložitvi sankcije ali ukrepa, če možnosti iz točk (a) in (b) štejejo kot nezadostne za zagotavljanje:

(a)

neposredno;

(b)

v sodelovanju z drugimi organi;

(c)

na lastno odgovornost s prenosom na subjekte, na katere so bile prenesene naloge v skladu s členom 67(2); ali

(d)

z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih.

(a)

resnost in trajanje kršitve;

(b)

stopnjo odgovornosti fizične ali pravne osebe, ki je odgovorna za kršitev;

(c)

finančno trdnost odgovorne fizične ali pravne osebe, kot je prikazana zlasti s celotnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom in čistim premoženjem odgovorne fizične osebe;

(d)

pomen pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani odgovorne fizične ali pravne osebe, če jih je mogoče opredeliti;

(e)

izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje strani, če jih je mogoče opredeliti;

(f)

raven sodelovanja odgovorne fizične ali pravne osebe s pristojnim organom, brez poseganja v potrebo po zagotovitvi povrnitve pridobljenega dobička ali preprečene izgube na podlagi kršitve;

(g)

prejšnje kršitve odgovorne fizične ali pravne osebe.

(a)

posebne postopke za prejem poročil o morebitnih ali dejanskih kršitvah in njihovo nadaljnje spremljanje, vključno z vzpostavitvijo varnih komunikacijskih kanalov za takšna poročila;

(b)

ustrezno zaščito uslužbencev v finančnih institucijah, ki prijavijo kršitve, storjene znotraj finančne institucije, vsaj pred povračilnimi ukrepi, diskriminacijo ali drugimi oblikami nepoštenega obravnavanja;

(c)

varstvo identitete osebe, ki prijavi kršitve, in fizične osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev, na vseh stopnjah postopkov, razen če se razkritje identitete zahteva v skladu z nacionalno zakonodajo v okviru nadaljnje preiskave ali poznejših upravnih ali sodnih postopkov.