22.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 153/62


DIREKTIVA 2014/53/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. aprila 2014

o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu in razveljavitvi Direktive 1999/5/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so predvidene dodatne spremembe, bi jo bilo treba zaradi jasnosti nadomestiti.

(2)

Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa pravila o akreditaciji organov za ugotavljanje skladnosti, zagotavlja okvir za nadzor trga proizvodov in proizvodov iz tretjih držav ter določa glavna načela glede oznake CE.

(3)

Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa skupna načela in referenčne določbe za uporabo v sektorski zakonodaji, da se zagotovi dosledna podlaga za revizijo ali prenovitev navedene zakonodaje. Direktivo 1999/5/ES bi bilo zato treba prilagoditi navedenemu sklepu.

(4)

Bistvene zahteve iz Direktive 1999/5/ES za fiksno terminalsko opremo, to je zagotavljanje varovanja zdravja in varnosti ljudi in domačih živali ter zaščite premoženja, in ustrezno stopnjo elektromagnetne združljivosti ustrezno vključujeta Direktiva 2014/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6) in Direktiva 2014/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7). Ta direktiva se zato ne bi smela uporabljati za fiksno terminalsko opremo.

(5)

Vprašanja konkurence na trgu za terminalsko opremo ustrezno obravnava Direktiva Komisije 2008/63/ES (8), zlasti z zahtevo, da nacionalni regulativni organi za dostop do omrežij zagotovijo objavo podrobnih tehničnih specifikacij vmesnikov. Zato v to direktivo ni treba vključiti zahtev za lajšanje konkurence na trgu za terminalsko opremo iz Direktive 2008/63/ES.

(6)

Če oprema za namen radijske komunikacije ali radijske determinacije oddaja ali sprejema radijske valove, gre za sistematično uporabo radijskega spektra. Za zagotavljanje učinkovite izrabe radijskega spektra in preprečevanje škodljivega motenja bi moralo področje uporabe te direktive zajemati vso tako opremo.

(7)

Cilji v zvezi z varnostnimi zahtevami iz Direktive 2014/35/EU v zadostni meri zajemajo radijsko opremo, zato bi se bilo treba na njih sklicevati in jih uporabljati v tej direktivi. Zaradi izogibanja nepotrebnemu podvajanju določb, ki niso v zvezi s takimi zahtevami, se Direktiva 2014/35/EU ne bi smela uporabljati za radijsko opremo.

(8)

Bistvene zahteve na področju elektromagnetne združljivosti iz Direktive 2014/30/EU v zadostni meri zajemajo radijsko opremo, zato bi se bilo treba na njih sklicevati in jih uporabljati v tej direktivi. Zaradi izogibanja nepotrebnemu podvajanju določb, ki niso v zvezi z bistvenimi zahtevami, se Direktiva 2014/30/EU ne bi smela uporabljati za radijsko opremo.

(9)

To direktivo bi bilo treba uporabljati za vse vrste dobave, vključno s prodajo na daljavo.

(10)

Da bi radijska oprema optimalno izrabljala radijski spekter in ob upoštevanju učinkovite izrabe radijskega spektra, bi morala biti izdelana tako, da v primeru oddajnika, kadar je pravilno nameščen in vzdrževan ter se uporablja za predvidene namene, oddaja radijske valove, ki ne povzročajo škodljivega motenja, medtem ko bi morali biti neželeni radijski valovi, ki jih oddaja oddajnik (npr. v sosednjih kanalih) in lahko negativno vplivajo na cilje politike radijskega spektra, omejeni na tako raven, da se v skladu z najnovejšo tehnologijo prepreči škodljivo motenje; v primeru sprejemnika pa mora imeti stopnjo učinkovitosti, ki ji omogoča predvideno delovanje in jo varuje pred tveganjem škodljivega motenja, zlasti iz skupnih ali sosednjih kanalov, ter pri tem podpira izboljšave pri učinkoviti uporabi skupnih ali sosednjih kanalov.

(11)

Čeprav sprejemniki sami ne povzročajo škodljivega motenja, so na podlagi ustreznih bistvenih zahtev zakonodaje Unije o harmonizaciji sposobnosti sprejemanja vse bolj pomemben vidik pri zagotavljanju učinkovite izrabe radijskega spektra s povečanjem odpornosti sprejemnikov proti škodljivim motnjam in neželenim signalom.

(12)

V nekaterih primerih je potrebno medsebojno delovanje z drugo radijsko opremo preko omrežij in povezovanje z vmesniki ustreznega tipa na celem območju Unije. Interoperabilnost radijske opreme z dodatno opremo, kot so polnilniki, poenostavi uporabo radijske opreme ter zmanjša nepotrebne odpadke in stroške. Potrebna so nova prizadevanja za razvoj univerzalnega polnilnika za posebne kategorije ali razrede radijske opreme, saj bi koristil zlasti potrošnikom in drugim končnim uporabnikom; ta direktiva bi zato morala vključevati posebne zahteve na tem področju. Zlasti mobilni telefoni, ki so dostopni na trgu, bi morali biti združljivi z univerzalnim polnilnikom.

(13)

Varstvo osebnih podatkov ter zasebnosti uporabnikov in naročnikov radijske opreme ter zaščita pred goljufijami se lahko okrepita s posebnimi funkcijami radijske opreme. V določenih primerih bi morala zato biti radijska oprema zasnovana tako, da bi podpirala navedene funkcije.

(14)

Radijska oprema je lahko ključna pri zagotavljanju dostopa do reševalnih služb. V določenih primerih bi morala zato biti radijska oprema zasnovana tako, da bi podpirala funkcije za zagotavljanje dostopa do navedenih storitev.

(15)

Radijska oprema je pomembna za blaginjo in zaposlitev invalidov, ki predstavljajo znaten in naraščajoč del prebivalstva držav članic. Zato bi morala biti radijska oprema v določenih primerih zasnovana tako, da bi jo invalidi lahko uporabljali brez prilagoditev ali z minimalnimi prilagoditvami.

(16)

Na skladnost nekaterih kategorij radijske opreme z bistvenimi zahtevami, določenimi v tej direktivi, lahko vplivajo namestitev programske opreme ali spremembe obstoječe programske opreme. Uporabnik, radijska oprema ali tretja oseba bi lahko imela možnost naložitve programske opreme v radijsko opremo, samo če to ne vpliva na skladnost te radijske opreme z veljavnimi bistvenimi zahtevami.

(17)

Da se dopolnijo ali spremenijo nekateri nebistveni elementi te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opraviti ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(18)

Da bi učinkovito izpolnili potrebe glede interoperabilnosti, varstva osebnih podatkov ter zasebnosti uporabnikov in naročnikov, zaščite pred goljufijami, dostopa do storitev reševanja, lažje uporabe za invalide ali preprečevanja nezdružljivih kombinacij radijske in programske opreme, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s specifikacijo kategorij ali razredov radijske opreme, ki morajo biti usklajeni z eno ali več dodatnimi bistvenimi zahtevami, določenimi v tej direktivi, ki obravnava te potrebe.

(19)

Preverjanje skladnosti kombinacij radijske in programske opreme se ne bi smelo zlorabiti za preprečevanje uporabe programske opreme neodvisnih proizvajalcev. Dostop javnih organov, proizvajalcev in uporabnikov do informacij o skladnosti načrtovanih kombinacij radijske in programske opreme bi moral prispevati k olajševanju konkurence. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da za uresničitev teh ciljev v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte glede specifikacije kategorij ali razredov radijske opreme, za katero morajo proizvajalci zagotoviti informacije o skladnosti načrtovanih kombinacij radijske in programske opreme, z bistvenimi zahtevami, določenimi v tej direktivi.

(20)

Zahteva za registracijo radijske opreme, namenjene na trg, v centralnem sistemu bi lahko izboljšala učinkovitost nadzora trga in tako prispevala k zagotavljanju visoke ravni skladnosti s to direktivo. Taka zahteva pomeni dodatno obremenitev za gospodarske subjekte in bi zato morala biti uvedena samo za tiste kategorije radijske opreme, ki ne dosegajo visoke stopnje skladnosti. Da bi zagotovili izvajanje take zahteve, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte glede specifikacije kategorij radijske opreme, ki jo morajo proizvajalci registrirati v centralnem sistemu, in dele tehnične dokumentacije, ki jih je treba zagotoviti na podlagi informacij o skladnosti radijske opreme, ki jih morajo zagotoviti države članice, ter po oceni tveganja neizvajanja bistvenih zahtev.

(21)

Treba bi bilo omogočiti prost promet radijske opreme, ki izpolnjuje ustrezne bistvene zahteve. Omogočiti bi bilo treba, da se taka oprema da v uporabo in uporablja v skladu s njenim predvidenim namenom, in sicer, kadar je ustrezno, v skladu s pravili o dovoljenjih za uporabo radijskega spektra in zagotavljanju zadevnih storitev.

(22)

V izogib nepotrebnim oviram v trgovini z radijsko opreme znotraj notranjega trga bi morale države članice v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) druge države članice in Komisijo obvestiti o svojih projektih na področju tehničnih uredb, kot so radijski vmesniki, razen če te tehnične uredbe dovoljujejo državam članicam skladnost z zavezujočimi akti Unije, kot so sklepi Komisije o harmonizirani uporabi radijskega spektra, sprejeti na podlagi Odločbo št. 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) ali kadar ustrezajo radijski opremi, ki jo je mogoče dati v uporabo in uporabljati brez omejitev v Uniji.

(23)

Zagotavljanje informacij o enakovrednosti reguliranih radijskih vmesnikov in pogojev za njihovo uporabo odpravlja ovire pri dostopu radijske opreme do notranjega trga. Komisija bi zato morala oceniti in ugotoviti enakovrednost reguliranih radijskih vmesnikov in take informacije objaviti v obliki razredov radijske opreme.

(24)

V skladu z Odločbo Komisije 2007/344/ES (11) morajo države članice za internetno objavo primerljivih informacij o uporabi radijskega spektra v vsaki državi članici uporabiti Sistem obveščanja o frekvencah (EFIS) Evropskega urada za radiokomunikacije (ECO). Proizvajalci lahko, preden dajo radijsko opremo na trg, v EFIS poiščejo informacije o frekvencah za vse države članice in s tem ocenijo, ali in pod kakšnimi pogoji se lahko taka radijska oprema uporablja v posameznih državah članicah. Zato v to direktivo ni treba vključiti dodatnih določb, kot je predhodno obveščanje proizvajalcev o pogojih uporabe radijske opreme, ki uporablja neharmonizirane frekvenčne pasove.

(25)

Za spodbujanje raziskovalnih in predstavitvenih dejavnosti bi bilo treba zagotoviti možnost, da se radijska oprema, ki ni skladna s to direktivo in je ni mogoče dati na trg, prikazuje na sejmih, razstavah in podobnih dogodkih, pod pogojem, da razstavljavci obiskovalcem zagotovijo dovolj informacij.

(26)

Gospodarski subjekti bi morali biti odgovorni za skladnost radijske opreme s to direktivo, in sicer v povezavi s svojo vlogo v dobavni verigi, da se zagotovijo visoka raven varovanja zdravja, varnosti ljudi in domačih živali ter zaščite premoženja, ustrezna raven elektromagnetne združljivosti, optimalne in učinkovite izrabe radijskega spektra ter po potrebi drugih javnih interesov in pravična konkurenca na trgu Unije.

(27)

Vsi gospodarski subjekti, ki sodelujejo v dobavni in distribucijski verigi, bi morali izvesti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se na trgu omogoči dostopnost le tiste radijske opreme, ki je skladna s to direktivo. Določiti je treba jasno in sorazmerno delitev obveznosti, ki ustrezajo vlogi vsakega gospodarskega subjekta v dobavni in distribucijski verigi.

(28)

Za lažjo komunikacijo med gospodarskimi subjekti, organi za nadzor trga in potrošniki bi morale države članice spodbuditi gospodarske subjekte, da poštnemu naslovu dodajo tudi spletnega.

(29)

Proizvajalec, ki natančno pozna postopek načrtovanja in proizvodnje, je najprimernejši za izvedbo postopka ugotavljanja skladnosti. Ugotavljanje skladnosti bi zato moralo ostati izključno obveznost proizvajalca.

(30)

Proizvajalec bi moral predložiti dovolj informacij o predvideni uporabi radijske opreme, da bi se ta lahko uporabljala v skladu z bistvenimi zahtevami. Take informacije lahko po potrebi vključujejo opis dodatne opreme, kot so antene, in komponent, kot je programska oprema, ter specifikacije postopka namestitve radijske opreme.

(31)

Ugotovljeno je bilo, da zahteva iz Direktive 1999/5/ES po vključitvi izjave EU o skladnosti poenostavlja in izboljšuje obveščanje in učinkovitost nadzora trga. Možnost za poenostavljeno izjavo EU o skladnosti omogoča zmanjšanje obremenitev v zvezi s to zahtevo, ne da bi pri tem zmanjšala njeno učinkovitost, zato bi morala biti vključena v to direktivo. Za zagotovitev lahkega in učinkovitega dostopa do izjave EU o skladnosti, vključno s poenostavljeno izjavo EU o skladnosti, bi moralo biti poleg tega mogoče, da se jo pritrdi na embalažo zadevne radijske opreme.

(32)

Treba je zagotoviti, da je radijska oprema iz tretjih držav, ki vstopa na trg Unije, skladna s to direktivo, in zlasti, da so proizvajalci izvedli ustrezne postopke ugotavljanja skladnosti v zvezi s to radijske opreme. Zato bi bilo treba določiti, da morajo uvozniki zagotoviti, da je radijska oprema, ki jo dajejo na trg, skladna z zahtevami iz te direktive in da na trg ne dajejo radijske opreme, ki ni skladna s temi zahtevami ali izkazuje tveganje. Določiti bi bilo treba tudi, da morajo uvozniki zagotoviti, da so bili opravljeni postopki ugotavljanja skladnosti ter da je označevanje radijske opreme in dokumentacija, ki jo pripravijo proizvajalci, na voljo pristojnim nacionalnim organom za pregled.

(33)

Pri dajanju radijske opreme na trg bi moral vsak uvoznik na radijski opremi navesti svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in poštni naslov, na katerem je dosegljiv. Določiti bi bilo treba izjeme za primere, v katerih velikost ali narava radijske opreme tega ne omogoča. To vključuje primere, v katerih bi moral uvoznik odpreti embalažo, da bi lahko na radijski opremi navedel svoje ime in naslov.

(34)

Distributer omogoča dostopnost radijske opreme na trgu, potem ko jo je dal na trg proizvajalec ali uvoznik, ter bi moral delovati skrbno, da zagotovi, da njegovo ravnanje z radijsko opremo ne vpliva negativno na skladnost radijske opreme.

(35)

Vsak gospodarski subjekt, ki da radijsko opremo na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali radijsko opremo spremeni na način, ki bi lahko vplival na skladnost s to direktive, bi bilo treba šteti za proizvajalca in bi moral prevzeti obveznosti proizvajalca.

(36)

Distributerji in uvozniki, ki so blizu trga, bi morali biti vključeni v naloge nadzora trga, ki jih izvajajo pristojni nacionalni organi, in bi morali biti pripravljeni na dejavno udeležbo ter tem organom zagotavljati vse potrebne informacije v zvezi z zadevno radijsko opremo.

(37)

Zagotavljanje sledljivosti radijske opreme po vsej dobavni verigi prispeva k preprostejšemu in učinkovitejšemu nadzoru trga. Učinkovit sistem sledljivosti organov za nadzor trga olajša njihovo nalogo izslediti gospodarske subjekte, ki so omogočili dostopnost neskladne radijske opreme na trgu. Pri hranjenju informacij za identifikacijo drugih gospodarskih subjektov v skladu s to direktivo, se od gospodarskih subjektov ne bi smelo zahtevati, da posodabljajo take informacije glede drugih gospodarskih subjektov, ki so jim dobavili radijsko opremo ali katerim so to radijsko opremo dobavili.

(38)

Ta direktiva bi morala biti omejena na navedbo bistvenih zahtev. Za lažje ugotavljanje skladnosti s temi zahtevami je treba določiti domnevo o skladnosti za radijsko opremo, ki je skladna s harmoniziranimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (12) za navajanje podrobnih tehničnih specifikacij teh zahtev.

(39)

Uredba (EU) št. 1025/2012 določa postopek za nasprotovanje harmoniziranim standardom, kadar ti standardi ne izpolnjujejo v celoti zahtev iz te direktive.

(40)

Zato, da lahko gospodarski subjekti dokažejo in pristojni organi zagotovijo, da radijska oprema, katerih dostopnost je omogočena na trgu, izpolnjuje bistvene zahteve, je treba določiti postopke ugotavljanja skladnosti. Sklep št. 768/2008/ES določa module za postopke ugotavljanja skladnosti, ki vključujejo postopke od najmanj do najbolj zahtevnega, sorazmerno s stopnjo tveganja in stopnjo zahtevane varnosti. Za zagotovitev medsektorske skladnosti in preprečitev ad hoc različice bi bilo treba postopke ugotavljanja skladnosti izbrati med navedenimi moduli.

(41)

Proizvajalci bi morali pripraviti izjavo EU o skladnosti, da se zagotovijo informacije, ki se zahtevajo s to direktivo, o skladnosti radijske opreme z zahtevami iz te direktive in druge ustrezne zakonodaje Unije o harmonizaciji.

(42)

Da bi zagotovili učinkovit dostop do informacij za namen nadzora trga, bi morale biti informacije, ki so zahtevane za identifikacijo vseh veljavnih aktov Unije, na voljo v enotni izjavi EU o skladnosti. Da bi zmanjšali upravno breme gospodarskih subjektov, je lahko ta enotna izjava EU o skladnosti sestavljena iz dokumentacije ustreznih posameznih izjav o skladnosti.

(43)

Oznaka CE, ki označuje skladnost radijske opreme, je vidna posledica celotnega procesa, ki obsega ugotavljanje skladnosti v širšem pomenu. Splošna načela, ki urejajo oznako CE, so določena v Uredbi (ES) št. 765/2008. Pravila, ki urejajo namestitev oznake CE, bi bilo treba določiti v tej direktivi.

(44)

Zahteva za namestitev oznake CE na proizvode je pomembna za obveščanje potrošnikov in javnih organov. Možnost, določena v Direktivi 1999/5/ES za namestitev pomanjšane oznake CE na manjšo opremo, pod pogojem, da oznaka ostane vidna in čitljiva, je pripomogla k poenostavljeni uporabi take zahteve, ne da bi se zmanjšala njena učinkovitost, zato bi jo bilo treba vključiti v to direktivo.

(45)

Ugotovljeno je bilo, da zahteva iz Direktive 1999/5/ES za namestitev oznake CE na embalažo opreme poenostavlja nadzor trga in bi jo bilo zato treba vključiti v to direktivo.

(46)

Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se lahko omogoči dostopnost radijske opreme na trgu le, če je, kadar je pravilno nameščena in vzdrževana ter se uporablja za predvidene namene, skladna z bistvenimi zahtevami iz te direktive, ter, v primeru bistvene zahteve, zagotovile varovanje zdravja in varnost ljudi, domačih živali in zaščito premoženja pa tudi pod pogoji uporabe, ki jih je mogoče razumno predvideti. Radijska oprema bi morala šteti za neskladno s to bistveno zahtevo samo pod pogoji uporabe, ki jih je mogoče razumno predvideti, to je kadar je uporaba skladna z zakonitim in predvidljivim človeškimi dejanji.

(47)

Glede na hiter tehnološki napredek pri doseganju brezpapirnega okolja bi morala Komisija, kadar ima radijska oprema vgrajen zaslon, kot del pregleda delovanja te direktive preučiti smiselnost nadomestitve zahtev za namestitev: imena proizvajalca, registriranega trgovskega imena ali registrirane trgovske znamke in centra za stike ali poštnega naslova, na katerem so dosegljivi, oznake CE in izjave EU o skladnosti, s funkcijo, s katero se take informacije samodejno prikažejo ob zagonu radijske opreme ali s funkcijo, ki končnemu uporabniku omogoča, da izbere možnost prikaza zadevnih informacij. Poleg tega bi morala Komisija pri preučitvi te možnosti, kadar radijska oprema z vgrajenim notranjim zaslonom deluje na notranjo baterijo, ki nima opravljenega začetnega polnjenja, upoštevati tudi uporabo odstranljivih prozornih oznak, nameščenih čez zaslon, ki bi prikazovale enake informacije.

(48)

V določenih postopkih ugotavljanja skladnosti iz te direktive je potrebno posredovanje organov za ugotavljanje skladnosti, ki jih države članice priglasijo Komisiji.

(49)

Izkušnje so pokazale, da merila iz Direktive 1999/5/ES, ki jih morajo izpolnjevati organi za ugotavljanje skladnosti, da se priglasijo Komisiji, ne zadostujejo za zagotovitev enako visoke stopnje učinkovitosti priglašenih organov po vsej Uniji. Bistveno pa je, da vsi priglašeni organi opravljajo svoje funkcije na enakem nivoju in pod pogoji poštene konkurence. To zahteva določitev obveznih zahtev za organe za ugotavljanje skladnosti, ki želijo biti priglašeni kot ponudniki storitev ugotavljanja skladnosti.

(50)

Če organ za ugotavljanje skladnosti dokaže skladnost z merili, določenimi v harmoniziranih standardih, bi bilo treba domnevati, da izpolnjuje zadevne zahteve iz te direktive.

(51)

Za zagotovitev dosledne ravni kakovosti ugotavljanja skladnosti je prav tako treba določiti zahteve za priglasitvene organe in druge organe, vključene v ugotavljanje skladnosti, priglasitev in monitoring priglašenih organov.

(52)

Sistem iz te direktive bi bilo treba dopolniti s sistemom akreditacije, določenim v Uredbi (ES) št. 765/2008. Ker je akreditacija pomembno sredstvo za preverjanje usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti, bi jo bilo treba uporabljati tudi za namene priglasitve.

(53)

Pregledno akreditacijo, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 765/2008 za zagotovitev potrebne stopnje zaupanja v certifikate o skladnosti, bi morali javni nacionalni organi po vsej Uniji šteti za prednostno sredstvo za dokazovanje strokovne usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti. Vendar pa lahko nacionalni organi menijo, da razpolagajo z ustreznimi sredstvi, s katerimi lahko sami opravijo to ocenjevanje. Da se zagotovi primerna stopnja verodostojnosti ocenjevanja, ki jo opravijo drugi nacionalni organi, bi morali v takih primerih ti organi Komisiji in drugim državam članicam zagotoviti potrebne listinske dokaze, da ocenjeni organi za ugotavljanje skladnosti izpolnjujejo ustrezne zahteve, predpisane z zakonodajo.

(54)

Organi za ugotavljanje skladnosti za svoje dejavnosti, povezane z ugotavljanjem skladnosti, pogosto najemajo podizvajalce ali jih prenesejo na odvisno družbo. Za ohranitev zahtevane varnostne ravni za radijsko opremo, ki je dana na trg Unije, je za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti bistveno, da podizvajalci in odvisne družbe za ugotavljanje skladnosti izpolnjujejo iste zahteve kot priglašeni organi. Zato je pomembno, da ocenjevanje usposobljenosti in delovanja organov, ki bodo priglašeni, ter monitoring organov, ki so že bili priglašeni, vključuje tudi dejavnosti podizvajalcev in odvisnih družb.

(55)

Treba je povečati učinkovitost in preglednost priglasitvenega postopka ter ga zlasti prilagoditi novim tehnologijam, da se omogoči priglasitev prek spleta.

(56)

Ker priglašeni organi svoje storitve lahko ponujajo na celotnem ozemlju Unije, je primerno državam članicam in Komisiji dati priložnost, da izrazijo svoje pripombe glede priglašenega organa. Zato je pomembno, da se določi obdobje, v katerem se lahko pojasnijo vsi dvomi in pomisleki glede usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti, preden začnejo delovati kot priglašeni organi.

(57)

Za namene konkurenčnosti je ključnega pomena, da priglašeni organi uporabljajo postopke ugotavljanja skladnosti brez nepotrebne obremenitve gospodarskih subjektov. Iz istega razloga in za zagotovitev enake obravnave gospodarskih subjektov je treba zagotoviti doslednost tehnične uporabe postopkov ugotavljanja skladnosti. To je mogoče najbolje doseči z ustreznim usklajevanjem in sodelovanjem priglašenih organov.

(58)

Za zagotovitev pravne varnosti je treba pojasniti, da se pravila iz Uredbe (ES) št. 765/2008 o nadzoru trga Unije in o nadzoru proizvodov, danih na trg Unije, uporabljajo za radijsko opremo, zajeto v tej direktivi. Ta direktiva državam članicam ne bi smela onemogočiti izbire pristojnih organov za izvedbo teh nalog.

(59)

Direktiva 1999/5/ES že določa zaščitni postopek, ki se uporablja samo v primeru nestrinjanja med državami članicami o ukrepih, ki jih država članica izvaja. Da bi se povečala preglednost in skrajšal čas postopka, je treba obstoječi zaščitni postopek izboljšati v smeri povečanja njegove učinkovitosti in črpanja iz obstoječih izkušenj držav članic.

(60)

Odločitve Komisije, sprejete na podlagi Odločbe št. 676/2002/ES, lahko vsebujejo pogoje za razpoložljivost in učinkovito izrabo radijskega spektra, ki lahko ima za posledico omejitev celotne količine radijske opreme, dane v uporabo, kot so dnevni čas uporabe, najvišja stopnja gostote ali največja količina radijske opreme v posamezni državi članici ali v Uniji. S temi pogoji se omogoči odprtje trga novi radijski opremi, obenem pa omeji tveganje škodljivega motenja zaradi kopičenja prevelike količine radijske opreme, dane v uporabo, četudi je ta oprema posamično skladna z bistvenimi zahtevami iz te direktive. Kršenje teh pogojev lahko povzroči tveganje v zvezi z bistvenimi zahtevami, zlasti tveganje škodljivega motenja.

(61)

Obstoječi sistem bi bilo treba dopolniti s postopkom, ki zainteresiranim stranem omogoča, da so obveščene o ukrepih, ki se jih namerava izvajati glede radijske opreme, ki izkazuje tveganje za zdravje ali varnost ljudi ali druge vidike varovanja javnega interesa, ki jih zajema ta direktiva. Organom za nadzor trga bi tudi moral omogočati, da v sodelovanju z ustreznimi gospodarskimi subjekti glede take opreme ukrepajo v zgodnejši fazi.

(62)

Kadar se države članice in Komisija strinjajo glede upravičenosti ukrepa, ki ga izvaja država članica, nadaljnje sodelovanje Komisije ne bi smelo biti potrebna, razen kadar je neskladnost posledica pomanjkljivosti harmoniziranega standarda.

(63)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(64)

Svetovalni postopek bi bilo treba uporabiti za sprejetje izvedbenih aktov, ki določajo, kako je treba predstaviti informacije v primeru omejitev dajanja v uporabo ali obstoječih zahtev za odobritev uporabe, in zahtevajo od države članice priglasiteljice, da izvede potrebne korektivne ukrepe v zvezi s priglašenimi organi, ki ne izpolnjujejo zahtev za njihovo priglasitev ali teh zahtev ne izpolnjujejo več.

(65)

Postopek pregleda bi bilo treba uporabiti za sprejetje izvedbenih aktov: za določitev, ali so nekatere kategorije električne ali elektronske opreme v skladu z opredelitvijo „radijske opreme“; za določitev operativnih postopkov za dajanje informacij o skladnosti na voljo; za določitev operativnih postopkov za registracijo in operativnih postopkov za namestitev registrske številke na radijsko opremo; ter za določitev ravnotežja med priglašenimi radijskimi vmesniki in dodelitev razreda radijske opreme. Postopek pregleda bi bilo treba uporabiti tudi v zvezi s skladno radijsko opremo, ki predstavlja tveganje za zdravje ali varnost ljudi ali za druge vidike varovanja javnega interesa.

(66)

Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki bi se začeli uporabljati takoj, kadar bi bilo to potrebno iz izredno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih v zvezi s skladno radijsko opremo, ki predstavlja tveganje za zdravje ali varnost ljudi.

(67)

Odbor, ustanovljen na podlagi te direktive, ima lahko v skladu z uveljavljeno prakso koristno vlogo pri preučitvi vprašanj v zvezi z uporabo te direktive, ki jih postavi njegov predsednik ali predstavnik države članice v skladu z njegovim poslovnikom.

(68)

Kadar skupina strokovnjakov Komisije preučuje vprašanja v zvezi s to direktivo, ki niso njeno izvajanje ali kršitve, bi moral biti Evropski parlament v skladu z obstoječo prakso prejeti vse informacije in popolno dokumentacijo ter, kadar je primerno, povabilo za udeležbo na takšnih sestankih.

(69)

Komisija bi morala z izvedbenimi akti in glede na njihov poseben značaj brez uporabe Uredbe (EU) št. 182/2011 določiti, ali so ukrepi, ki so jih države članice sprejele v zvezi z neskladno radijsko opremo, upravičeni ali ne.

(70)

Države članice bi morale določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb nacionalnega prava, sprejetih na podlagi te direktive, in zagotoviti, da se ta pravila izvršujejo. Predvidene kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(71)

Določiti je treba prehodno ureditev, ki bo omogočala dostopnost na trgu in dajanje v uporabo radijske opreme, ki je že bila dana na trg v skladu z Direktivo 1999/5/ES.

(72)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

(73)

Ker cilja te direktive, in sicer zagotovitve, da radijska oprema, katere dostopnost je omogočena na trgu, izpolnjuje zahteve za zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja in varnosti, ustrezne stopnje elektromagnetne združljivosti ter optimalne in učinkovite izrabe radijskega spektra za preprečevanje škodljivega motenja ter hkrati zagotovitve pravilnega delovanje notranjega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov te direktive lažje doseže na ravni Unije, Unija lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(74)

Direktivo 1999/5/ES bi bilo treba razveljaviti.

(75)

Države članice so se v skladu s skupno politično deklaracijo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih (14) zavezale, da bodo v utemeljenih primerih uradnemu obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. V zvezi s to direktivo zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov upravičeno –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta direktiva vzpostavlja regulativni okvir, ki v Uniji omogoča dostopnosti na trgu in dajanje v uporabo radijske opreme.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za opremo, našteto v Prilogi I.

3.   Ta direktiva se ne uporablja za radijsko opremo, ki se uporablja izključno v dejavnostih v zvezi z javno varnostjo, obrambo, državno varnostjo (vključno z gospodarskim blagostanjem države v primeru dejavnosti, ki se nanašajo na zadeve državne varnosti) in dejavnosti države na področju kazenskega prava.

4.   Z izjemo primerov iz točke (a) člena 3(1) radijska oprema, ki spada v področje uporabe te direktive, ni predmet Direktive 2014/35/EU.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.   V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„radijska oprema“ pomeni električni ali elektronski proizvod, ki oddaja in/ali sprejema radijske valove za namene radijske komunikacije in/ali radijske determinacije, ali električni ali elektronski proizvod, ki z dodatno opremo, kot je na primer antena, lahko oddaja in/ali sprejema radijske valove za namene radijske komunikacije in/ali radijske determinacije;

2.

„radijska komunikacija“ pomeni komunikacijo prek radijskih valov;

3.

„radijska determinacija“ pomeni ugotavljanje položaja, hitrosti in/ali drugih značilnosti predmeta, ali pridobivanje informacij glede na tiste parametre, ki so dostopni preko radijskih valov;

4.

„radijski valovi“ pomeni elektromagnetne valove s frekvencami, ki so nižje od 3 000 GHz, in ki se razširjajo po prostoru brez umetnega vodila;

5.

„radijski vmesnik“ pomeni specifikacijo regulirane uporabe radijskega spektra;

6.

„razred radijske opreme“ pomeni razred, ki določa posebne kategorije radijske opreme, ki po tej direktivi veljajo za podobne, in tiste radijske vmesnike, za katere je radijska oprema zasnovana;

7.

„škodljivo motenje“ pomeni škodljivo motenje iz točke (r) člena 2 Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15);

8.

„elektromagnetna motnja“ pomeni elektromagnetno motnjo, kot je opredeljena v točki 5 člena 3(1) Direktive 2014/30/EU;

9.

„omogočiti dostopnost na trgu“ pomeni vsako dobavo radijske opreme za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi proti plačilu ali brezplačno;

10.

„dajanje na trg“ pomeni, da je radijska oprema prvič dostopna na trgu Unije;

11.

„dajanje v uporabo“ pomeni prvo uporabo radijske opreme v Uniji s strani končnega uporabnika;

12.

„proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki proizvaja radijsko opremo, ali za katero se taka radijska oprema načrtuje ali proizvaja, in ki to opremo trži pod svojim imenom ali blagovno znamko;

13.

„pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki je prejela pisno pooblastilo, da v zvezi s posebnimi nalogami nastopa v njegovem imenu;

14.

„uvoznik“ je vsaka fizična ali pravna oseba s sedežem v Uniji, ki da radijsko opremo iz tretje države na trg v Uniji;

15.

„distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, razen proizvajalca ali uvoznika, ki omogoči dostopnost radijske opreme na trgu;

16.

„gospodarski subjekti“ pomeni proizvajalci, pooblaščeni zastopniki, uvozniki in distributerji;

17.

„tehnična specifikacija“ pomeni dokument, s katerim so predpisane tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati radijska oprema;

18.

„harmonizirani standard“ pomeni harmonizirani standard, kakor je opredeljen v točki (c) točke 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 1025/2012;

19.

„akreditacija“ pomeni akreditacijo, kakor je opredeljena v točki 10 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008;

20.

„nacionalni akreditacijski organ“ pomeni nacionalni akreditacijski organ, kakor je opredeljen v točki 11 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008;

21.

„ugotavljanje skladnosti“ pomeni proces, s katerim se ugotavlja, ali so izpolnjene bistvene zahteve iz te direktive, ki se nanašajo na radijsko opremo;

22.

„organ za ugotavljanje skladnosti“ pomeni organ, ki izvaja dejavnosti ugotavljanja skladnosti;

23.

„odpoklic“ pomeni vsak ukrep za vrnitev radijske opreme, ki je že dostopna končnemu uporabniku;

24.

„umik“ pomeni vsak ukrep, ki preprečuje, da bi bila radijska oprema iz dobavne verige dostopna na trgu;

25.

„zakonodaja Unije o harmonizaciji“ pomeni vsako zakonodajo Unije, ki harmonizira pogoje za trženje proizvodov;

26.

„oznaka CE“ pomeni oznako, s katero proizvajalec izjavlja, da je radijska oprema v skladu z veljavnimi zahtevami iz zakonodaje Unije o harmonizaciji, ki določa njeno namestitev.

2.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev, ali so nekatere kategorije električnih ali elektronskih proizvodov v skladu z opredelitvijo iz točke 1 odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 45(3).

Člen 3

Bistvene zahteve

1.   Radijska oprema je izdelana tako, da zagotavlja:

(a)

varovanje zdravja ter varnosti ljudi in domačih živali ter zaščite premoženja, vključno s cilji v zvezi z varnostnimi zahtevami iz Direktive 2014/35/EU, vendar brez uporabe napetostne meje;

(b)

ustrezno raven elektromagnetne združljivosti iz Direktive 2014/30/EU.

2.   Radijska oprema je izdelana tako, da optimalno uporablja in podpira učinkovito izrabo radijskega spektra, z namenom preprečevanja škodljivega motenja.

3.   Radijska oprema iz določenih kategorij ali razredov je izdelana tako, da izpolnjuje naslednje bistvene zahteve:

(a)

radijska oprema medsebojno deluje z dodatno opremo, zlasti z univerzalnimi polnilniki;

(b)

radijska oprema prek omrežij medsebojno deluje z drugo radijsko opremo;

(c)

radijsko opremo je mogoče povezati z vmesniki ustreznega tipa po vsej Uniji;

(d)

radijska oprema ne škoduje omrežju ali njegovemu delovanju ter ne zlorablja sredstev omrežja in s tem povzroča nesprejemljivo poslabšanje storitev;

(e)

radijska oprema ima vgrajeno zaščito za zagotavljanje varstva osebnih podatkov ter zasebnosti uporabnikov in naročnikov;

(f)

radijska oprema podpira določene funkcije za zaščito pred goljufijami;

(g)

radijska oprema podpira določene funkcije za dostop do storitev reševanja;

(h)

radijska oprema podpira določene funkcije, ki invalidom olajšujejo uporabo;

(i)

radijska oprema podpira določene funkcije, ki zagotavljajo, da se v radijsko opremo lahko naloži programska oprema, kadar je kombinacije radijske opreme in programske opreme dokazano skladna.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 44 v zvezi s tem, na katere kategorije in razrede radijske opreme se nanašajo zahteve, določene v točkah (a) to (i) prvega pododstavka tega odstavka.

Člen 4

Zagotavljanje informacij o skladnosti kombinacij radijske in programske opreme

1.   Proizvajalci radijske in programske opreme za predvideno uporabo državam članicam in Komisiji predložijo informacije o skladnosti načrtovanih kombinacij radijske in programske opreme z bistvenimi zahtevami iz člena 3. Take informacije izhajajo iz ocene skladnosti, opravljene v skladu s členom 17, in se podajo v obliki iz izjave o skladnosti, ki vključuje elemente iz Priloge VI. Te informacije, odvisne od posebnih kombinacij radijske opreme in programske opreme, natančno opredeljujejo radijsko opremo in programsko opremo, ki sta bili ocenjeni, ter se redno posodabljajo.

2.   Komisija je v skladu s členom 44 pristojna za sprejetje delegiranih aktov o tem, na katere kategorije in razrede radijske opreme se nanaša zahteva iz prvega pododstavka tega člena.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, da določi operativne postopke za dajanje informacij o skladnosti na razpolago za kategorije in razrede, določene v delegiranih aktih, sprejetih v skladu z odstavkom 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 45(3).

Člen 5

Registracija tipov radijske opreme iz nekaterih kategorij

1.   Od 12. junija 2018 proizvajalci pred dajanjem na trg registrirajo tipe radijske opreme iz kategorij z nizko stopnjo skladnosti z bistvenimi zahtevami iz člena 3 v centralni sistem iz odstavka 4 tega člena. Proizvajalci pri registraciji teh tipov radijske opreme zagotovijo posamezne ali, kadar je to utemeljeno, vse dele tehnične dokumentacije iz točk (a), (d), (e), (f), (g), (h) in (i) Priloge V. Komisija vsakemu registriranemu tipu radijske opreme dodeli registrsko številko, ki jo proizvajalci namestijo na radijsko opremo, namenjeno na trg.

2.   Komisija je v skladu s členom 44 pristojna za sprejetje delegiranih aktov o tem, na katere kategorije radijske opreme se nanaša zahteva iz odstavka 1 tega člena in o tem, katere elemente tehnične dokumentacije je treba zagotoviti, upoštevajoč informacije o skladnosti radijske opreme, ki so jih predložile države članice v skladu s členom 47(1), ter po oceni tveganja neizvajanja bistvenih zahtev.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, da določi operativne postopke za registracijo in operativne postopke za namestitev registrske številke na radijsko opremo, za kategorije, določene v delegiranih aktih, sprejetih v skladu z odstavkom 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 45(3).

4.   Komisija vzpostavi centralni sistem, v katerem proizvajalci lahko registrirajo zahtevane informacije. Ta sistem zagotovi ustrezen nadzor nad dostopom do zaupnih informacij.

5.   Po dnevu začetka uporabe delegiranega akta, sprejetega na podlagi odstavka 2 tega člena, se v poročilih, pripravljenih v skladu s členom 47(1) in (2) ocenijo njegovi učinki.

Člen 6

Omogočanje dostopnosti na trgu

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je radijska oprema dostopna na trgu le, če je skladna s to direktivo.

Člen 7

Dajanje v uporabo in uporaba

Države članice dovolijo dajanje v uporabo in uporabo radijske opreme, če je skladna s to direktivo, ustrezno nameščena in vzdrževana ter se uporablja za namene, za katere je bila predvidena. Brez poseganja v obveznosti držav članic iz Odločbe št. 676/2002/ES in v pogoje, priložene dovoljenjem za uporabo frekvenc, skladnih z zakonodajo Unije, zlasti iz člena 9(3) in (4) Direktive 2002/21/ES, države članice lahko uvedejo dodatne zahteve za dajanje v uporabo in/ali uporabo radijske opreme samo iz razlogov, povezanih z optimalno in učinkovito izrabe radijskega spektra, preprečevanjem škodljivega motenja in izogibanju elektromagnetnim motnjam ali javnim zdravjem.

Člen 8

Priglasitev specifikacij radijskih vmesnikov in dodelitev razredov radijske opreme

1.   Države članice v skladu s postopkom iz Direktive 98/34/ES priglasijo radijske vmesnike, ki jih nameravajo regulirati, razen:

(a)

radijskih vmesnikov, ki so v celoti in brez odstopanja skladni s sklepi Komisije o harmonizirani uporabi radijskega spektra, sprejetimi na podlagi Odločbe št. 676/2002/ES, in

(b)

radijskih vmesnikov, ki v skladu z izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi odstavka 2 tega člena, ustrezajo radijski opremi, ki jo je mogoče dati v uporabo in uporabljati v Uniji brez omejitev.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi enakovrednost med priglašenimi radijskimi vmesniki in dodeli razred radijske opreme, podrobni podatki o tem pa so objavljeni v Uradnem listu Evropske unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 45(3).

Člen 9

Prost pretok radijske opreme

1.   Zaradi razlogov v zvezi z vidiki iz te direktive države članice na svojem ozemlju ne ovirajo omogočanja dostopnosti na trgu za radijsko opremo, ki je skladna s to direktivo.

2.   Na strokovnih sejmih, razstavah in podobnih dogodkih države članice ne ovirajo razstavljanja radijske opreme, ki ni skladna s to direktivo, če viden znak jasno opozarja na to, da bo dostopnost te opreme na trgu ali njena uporaba mogoča šele, ko bo skladna s to direktivo. Predstavitev radijske opreme je dovoljena le, če so sprejeti ustrezni ukrepi, ki so jih sprejele države članice za preprečitev škodljivega motenja, elektromagnetnih motenj ter tveganj za zdravje ali varnost ljudi ali domačih živali ali za premoženje.

POGLAVJE II

OBVEZNOSTI GOSPODARSKIH SUBJEKTOV

Člen 10

Obveznosti proizvajalcev

1.   Pri dajanju radijske opreme na trg proizvajalci zagotovijo, da je bila načrtovana in izdelana v skladu z bistvenimi zahtevami iz člena 3.

2.   Proizvajalci zagotovijo, da je radijska oprema izdelana tako, da se lahko v vsaj eni državi članici upravlja brez kršenja veljavnih zahtev o uporabi radijskega spektra.

3.   Proizvajalci pripravijo tehnično dokumentacijo iz člena 21 in izvedejo ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti iz člena 17 ali pa ga dajo izvesti.

Kadar je bilo s postopkom ugotavljanja skladnosti dokazano, da je radijska oprema skladna z veljavnimi zahtevami, proizvajalci pripravijo izjavo EU o skladnosti in namestijo oznako CE.

4.   Proizvajalci hranijo tehnično dokumentacijo in izjavo EU o skladnosti še 10 let po tem, ko je bila radijska oprema dana na trg.

5.   Proizvajalci zagotovijo, da se pri serijski proizvodnji izvajajo postopki za ohranjanje skladnosti s to direktivo. Ustrezno je treba upoštevati spremembe pri načrtovanju radijske opreme ali njenih lastnosti ter spremembe harmoniziranih standardov ali drugih tehničnih specifikacij, na podlagi katerih je deklarirana skladnost radijske opreme.

Če je to potrebno zaradi tveganj, ki jih predstavlja radijska oprema, proizvajalci zaradi varovanja zdravja in varnosti končnih uporabnikov pregledujejo vzorce radijske opreme, ki je dostopna na trgu, raziskujejo in po potrebi vodijo knjigo pritožb, register neustrezne radijske opreme in odpoklicev radijske opreme ter o vsem tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje.

6.   Proizvajalci zagotovijo, da so na radijski opremi, ki so jo dali na trg, označeni tip, serija ali serijska številka ali kateri koli drugi identifikacijski element, ali da v primeru, kadar velikost ali narava radijske opreme tega ne dopušča, navedejo zahtevane informacije na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen radijski opremi.

7.   Proizvajalci na radijski opremi navedejo svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in poštni naslov, na katerem so dosegljivi, kadar pa to ni mogoče zaradi velikosti ali narave radijske opreme, podatke navedejo na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen radijski opremi. V naslovu se navede center za stike, na katerem je proizvajalec dosegljiv. Kontaktni podatki so v jeziku, ki je končnim uporabnikom in organom za nadzor trga zlahka razumljiv.

8.   Proizvajalci zagotovijo, da so radijski opremi priložena navodila in varnostne informacije v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki zlahka razumejo, določi pa ga zadevna država članica. Navodila za uporabo vključujejo informacije, potrebne za uporabo radijske opreme v skladu z njeno predvideno uporabo. Te informacije po potrebi vključujejo opis dodatne opreme in komponent, vključno s programsko opremo, ki so potrebni za delovanje radijske opreme v skladu z njeno predvideno uporabo. Taka navodila in varnostne informacije, kot tudi vsako označevanje so jasni, razumljivi in nedvoumni.

Navedene so tudi naslednje informacije, če gre za radijsko opremo, ki za izpolnjevanje svojega namena uporabe oddaja radijske valove:

(a)

frekvenčni pas ali pasovi, na katerih deluje radijska oprema;

(b)

največja energija za radijsko frekvenco, preneseno po frekvenčnem pasu ali pasovih, na katerih radijska oprema deluje.

9.   Proizvajalci zagotovijo, da je vsakemu kosu radijske opreme priložena kopija celotne izjave EU o skladnosti ali poenostavljena izjava EU o skladnosti. Kadar je priložena poenostavljena izjava EU o skladnosti, vsebuje točen internetni naslov, kadar je dostopno celotno besedilo izjave EU o skladnosti.

10.   V primerih, ko je dajanje v uporabo omejeno ali če morajo biti za dovoljenje za uporabo izpolnjene nekatere zahteve, informacije navedene na embalaži omogočajo identifikacijo države članice ali geografskega področja države članice, kjer je dajanje v uporabo omejeno ali morajo biti za dovoljenje za uporabo izpolnjene nekatere zahteve. Take informacije so dopolnjene v navodilih, priloženih radijski opremi. Komisija lahko sprejme izvedbene akte o navedbi teh informacij. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 45(2).

11.   Proizvajalci, ki menijo ali upravičeno domnevajo, da radijska oprema, ki so jo dali na trg, ni skladna s to direktivo, nemudoma izvedejo potrebne korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost radijske opreme, ali pa jo po potrebi umaknejo ali odpokličejo. Poleg tega, kadar radijska oprema predstavlja tveganje, proizvajalci o tem takoj obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v kateri so omogočili dostopnost radijske opreme na trgu, in jim predložijo podrobne podatke, zlasti o neskladnosti in vseh izvedenih korektivnih ukrepih ter o njihovih rezultatih.

12.   Na podlagi utemeljene zahteve pristojnega nacionalnega organa proizvajalci temu organu predložijo vse informacije in dokumentacijo, v papirni ali elektronski obliki, ki so potrebne za dokazovanje skladnosti radijske opreme s to direktivo, v jeziku, ki ga ta organ zlahka razume. Na zahtevo organa proizvajalci z njim sodelujejo pri vseh dejavnostih za odstranitev tveganj, ki jih povzroča radijska oprema, katero so dali na trg.

Člen 11

Pooblaščeni zastopniki

1.   Proizvajalec lahko s pisnim pooblastilom imenuje pooblaščenega zastopnika.

Obveznosti iz člena 10(1) in obveznost priprave tehnične dokumentacije iz člena 10(3) niso del nalog pooblaščenega zastopnika.

2.   Pooblaščeni zastopnik opravlja naloge, določene v pooblastilu, ki ga prejme od proizvajalca. Pooblastilo pooblaščenemu zastopniku omogoča, da opravlja vsaj naslednje naloge:

(a)

hrani izjavo EU o skladnosti in tehnično dokumentacijo ter omogoči nacionalnim organom za nadzor trga dostop do nje še 10 let po tem, ko je bila radijska oprema dana na trg;

(b)

na podlagi utemeljene zahteve pristojnega nacionalnega organa zagotovi temu organu vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti radijske opreme;

(c)

na zahtevo pristojnih nacionalnih organov sodeluje z njimi, v okviru pooblastil pooblaščenega zastopnika, pri vseh dejavnostih, katerih cilj je odstraniti tveganja, ki jih predstavlja radijska oprema.

Člen 12

Obveznosti uvoznikov

1.   Uvozniki dajejo na trg le skladno radijsko opremo.

2.   Preden uvozniki dajo radijsko opremo na trg, zagotovijo, da je proizvajalec izvedel ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti iz člena 17 in da je radijska oprema izdelana tako, da se lahko v vsaj eni državi članici upravlja brez kršenja veljavnih zahtev o uporabi radijskega spektra. Zagotovijo, da je proizvajalec pripravil tehnično dokumentacijo, da ima radijska oprema nameščeno oznako CE, da so ji priložene informacije in dokumenti iz člena 10(8), (9) in (10) ter da je proizvajalec upošteval zahteve iz člena 10(6) in (7).

Kadar uvoznik meni ali upravičeno domneva, da radijska oprema ni skladna z bistvenimi zahtevami iz člena 3, radijske opreme ne da na trg, dokler ne zagotovi njegove skladnosti. Poleg tega, kadar radijska oprema predstavlja tveganje, uvoznik o tem obvesti proizvajalca in organe za nadzor trga.

3.   Uvozniki na radijski opremi navedejo svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in poštni naslov, na katerem so dosegljivi, kadar pa to ni mogoče, podatke navedejo na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen radijski opremi. To vključuje primere, kadar zaradi velikosti radijske opreme to ni mogoče ali kadar bi morali uvozniki odpreti ovitek, da bi lahko na radijski opremi navedli svoje ime in naslov. Kontaktni podatki so v jeziku, ki ga končni uporabniki in organi za nadzor trga zlahka razumejo.

4.   Uvozniki zagotovijo, da so radijski opremi priložena navodila in varnostne informacije v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki zlahka razumejo, določi pa ga zadevna država članica.

5.   Uvozniki zagotovijo, da medtem, ko je radijska oprema pod njihovo odgovornostjo, pogoji njenega skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njene skladnosti z bistvenimi zahtevami iz člena 3.

6.   Če je to potrebno zaradi tveganj, ki jih predstavlja radijska oprema, uvozniki zaradi varovanja zdravja in varnosti končnih uporabnikov pregledujejo vzorce radijske opreme, ki je dostopna na trgu, raziskujejo in po potrebi vodijo knjigo pritožb, register neustrezne radijske opreme in odpoklicev radijske opreme ter o vsem tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje.

7.   Uvozniki, ki menijo ali upravičeno domnevajo, da radijska oprema, ki so jo dali na trg, ni skladna s to direktivo, nemudoma izvedejo potrebne korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost radijske opreme, ali jo po potrebi umaknejo ali odpokličejo. Poleg tega v primeru, kadar radijska oprema predstavlja tveganje, uvozniki o tem takoj obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih so omogočili dostopnost radijske opreme na trgu, in jim predložijo podrobne podatke, zlasti o neskladnosti in vseh izvedenih korektivnih ukrepih.

8.   Uvozniki še 10 let po tem, ko je bila radijska oprema dana na trg, hranijo kopijo izjave EU o skladnosti za potrebe organov za nadzor trga in zagotovijo, da je tehnična dokumentacija na voljo tem organom na njihovo zahtevo.

9.   Na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa uvozniki predložijo temu organu vse informacije in dokumentacijo, v papirni ali elektronski obliki, ki so potrebne za dokazovanje skladnosti radijske opreme, v jeziku, ki ga ta organ zlahka razume. Na zahtevo tega organa uvozniki z njim sodelujejo pri kateri koli dejavnosti za odstranitev tveganj, ki jih povzroča radijska oprema, katero so dali na trg.

Člen 13

Obveznosti distributerjev

1.   Ko distributerji omogočajo dostopnost radijske opreme na trgu, delujejo s potrebno skrbnostjo, da zagotovijo njeno skladnost z zahtevami iz te direktive.

2.   Preden distributerji omogočijo dostopnost radijske opreme na trg, preverijo, da ima nameščeno oznako CE, da je opremljena z zahtevanimi dokumenti iz te direktive ter navodili in varnostne informacijami v jeziku, ki je zlahka razumljiv potrošnikom in drugim končnim uporabnikom v državi članici, v kateri bo omogočena dostopnost radijske opreme na trgu, ter da sta proizvajalec in uvoznik izpolnila zahteve iz člena 10(2) in (6) do (10) oziroma člena 12(3).

Kadar distributer meni ali upravičeno domneva, da radijska oprema ni skladna z bistvenimi zahtevami iz člena 3, dostopnost radijske opremo na trgu omogoči šele, ko je zagotovljena njena skladnost. Poleg tega, kadar radijska oprema predstavlja tveganje, distributer o tem obvesti proizvajalca ali uvoznika, kakor tudi organe za nadzor trga.

3.   Distributerji zagotovijo, da medtem, ko je radijska oprema pod njihovo odgovornostjo, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njene skladnosti z bistvenimi zahtevami iz člena 3.

4.   Distributerji, ki menijo ali upravičeno domnevajo, da radijska oprema, katere dostopnost na trgu so omogočili, ni skladna s to direktivo, zagotovijo izvedbo ustreznih korektivnih ukrepov, da zagotovijo skladnost te radijske opreme, jo po potrebi umaknejo ali odpokličejo. Poleg tega pa v primeru, kadar radijska oprema predstavlja tveganje, distributerji o tem takoj obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih so omogočili dostopnost radijske opreme na trgu, in jim predložijo podrobne podatke, zlasti o neskladnosti in vseh izvedenih korektivnih ukrepih.

5.   Na podlagi utemeljene zahteve pristojnega nacionalnega organa distributerji predložijo temu organu vse potrebne informacije in dokumentacijo, v papirni ali elektronski obliki, za dokazovanje skladnosti električne opreme. Na zahtevo tega organa distributerji z njim sodelujejo pri vseh dejavnostih za odstranitev tveganja, ki ga povzroča radijska oprema, katere dostopnost na trgu so omogočili.

Člen 14

Primeri, ko se obveznosti proizvajalcev uporabljajo za uvoznike in distributerje

Uvoznik ali distributer se za namene te direktive obravnava kot proizvajalec in zanj veljajo obveznosti za proizvajalca iz člena 10, kadar da radijsko opremo na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali spremeni radijsko opremo, ki je že bila dana na trg, tako, da to lahko vpliva na skladnost s to direktivo.

Člen 15

Identifikacija gospodarskih subjektov

Gospodarski subjekti organom za nadzor trga na zahtevo identificirajo:

(a)

vsak gospodarski subjekt, ki jim je dobavil radijsko opremo;

(b)

vsak gospodarski subjekt, kateremu so dobavili radijsko opremo.

Gospodarski subjekti morajo biti sposobni predložiti informacije iz prvega odstavka še 10 let po tem, ko jim je bila radijska oprema dobavljena, oziroma še 10 let po tem, ko so radijsko opremo dobavili.

POGLAVJE III

SKLADNOST RADIJSKE OPREME

Člen 16

Domneva o skladnosti radijske opreme

Za radijsko opremo, ki je v skladu s harmoniziranimi standardi ali njihovim delom, katerih reference so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da je skladna z bistvenimi zahtevami iz člena 3, zajetimi v teh standardih ali njihovih delih.

Člen 17

Postopki ugotavljanja skladnosti

1.   Proizvajalec opravi oceno skladnosti radijske opreme, da izpolni bistvene zahteve iz člena 3. Pri oceni skladnosti upošteva vse predvidene pogoje delovanja, pri bistveni zahtevi iz točke (a) člena 3(1) pa upošteva tudi razumno predvidljive pogoje. Kadar radijska oprema lahko deluje v različnih konfiguracijah, se z oceno skladnosti potrdi, ali izpolnjuje bistvene zahteve iz člena 3 v vseh možnih konfiguracijah.

2.   Skladnost radijske opreme z bistvenimi zahtevami, določenimi v členu 3(1), se dokazuje po enem od naslednjih postopkov ugotavljanja skladnosti:

(a)

notranja kontrola proizvodnje, določena v Prilogi II;

(b)

EU-pregled tipa, ki mu sledi skladnost s tipom, na podlagi notranje kontrole proizvodnje, določene v Prilogi III;

(c)

skladnost na podlagi popolnega zagotavljanja kakovosti iz Priloge IV.

3.   Kadar proizvajalec pri ugotavljanju skladnosti radijske opreme z bistvenimi zahtevami iz člena 3(2) in (3) uporabi harmonizirane standarde, katerih reference so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije, uporabi enega od naslednjih postopkov:

(a)

notranja kontrola proizvodnje iz Priloge II;

(b)

EU-pregled tipa, ki mu sledi skladnost s tipom, na podlagi notranjega nadzora proizvodnje iz Priloge III;

(c)

skladnost na podlagi popolnega zagotavljanja kakovosti iz Priloge IV.

4.   Kadar proizvajalec pri ugotavljanju skladnosti radijske opreme z bistvenimi zahtevami iz člena 3(2) in (3) ne uporabi ali samo delno uporabi harmonizirane standarde, katerih reference so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ali kadar takih harmoniziranih standardov ni, se za radijsko opremo glede navedenih bistvenih zahtev uporabi eden od naslednjih postopkov:

(a)

EU-pregled tipa, ki mu sledi skladnost s tipom, na podlagi notranjega nadzora proizvodnje iz Priloge III;

(b)

skladnost na podlagi popolnega zagotavljanja kakovosti iz Priloge IV.

Člen 18

Izjava EU o skladnosti

1.   Z izjavo EU o skladnosti se potrjuje da je bilo dokazano izpolnjevanje bistvenih zahtev iz člena 3.

2.   Izjava EU o skladnosti ima vzorčno strukturo, določeno v Prilogi VI, vsebuje elemente, opredeljene v tej prilogi, in se stalno posodablja. Prevede se v jezik ali jezike, ki ga/jih zahteva država članica, v kateri je radijska oprema dana na trg ali je dostopna na trgu.

Poenostavljena izjava EU o skladnosti iz člena 10(9) vsebuje elemente, določene v Prilogi VII, in se posodablja. Prevede se v jezike, ki jih zahteva država članica, v kateri se radijska oprema da na trg ali je na njem dostopna. Celotno besedilo izjave EU o skladnosti je dostopno na spletnem naslovu iz poenostavljene izjave EU o skladnosti v jezikih, ki jih zahteva država članica, v kateri se radijska oprema da na trg ali je na njem dostopna.

3.   Kadar se za radijsko opremo uporablja več kot en akt Unije, ki zahteva izjavo EU o skladnosti, se pripravi enotna izjava EU o skladnosti v zvezi z vsemi temi akti Unije. Ta izjava vsebuje identifikacijo zadevnih aktov Unije, vključno z navedbo objave.

4.   S pripravo izjave EU o skladnosti proizvajalec prevzame odgovornost za to, da je radijska oprema skladna z zahtevami iz te direktive.

Člen 19

Splošna načela za oznako CE

1.   Za oznako CE veljajo splošna načela iz člena 30 Uredbe (ES) št. 765/2008.

2.   Glede na naravo radijske opreme je višina oznake CE, nameščene na radijsko opremo, lahko manj kot 5 mm, če ob tem ostane vidna in čitljiva.

Člen 20

Pravila in pogoji za namestitev oznake CE in identifikacijske številke priglašenega organa

1.   Oznaka CE je vidno, čitljivo in neizbrisno nameščena na radijsko opremo ali njeno tablico s podatki, razen kadar to ni mogoče ali upravičeno zaradi narave radijske opreme. Oznaka CE je vidno, čitljivo in neizbrisno nameščena tudi na embalažo.

2.   Oznaka CE se namesti, preden je radijska oprema dana na trg.

3.   Oznaki CE sledi identifikacijska številka priglašenega organa, če se uporabi postopek ugotavljanja skladnosti iz Priloge IV.

Višina identifikacijske številke priglašenega organa je enaka višini oznake CE.

Identifikacijsko številko priglašenega organa namesti organ sam ali, po njegovih navodilih, proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik.

4.   Države članice nadgrajujejo obstoječe mehanizme, da zagotovijo pravilno uporabo sistema, ki ureja oznako CE, in sprejmejo ustrezne ukrepe v primeru nepravilne rabe te oznake.

Člen 21

Tehnična dokumentacija

1.   Tehnična dokumentacija vključuje vse pomembne podatke ali podrobnosti o sredstvih, ki jih je proizvajalec uporabil za zagotovitev skladnosti radijske opreme z bistvenimi zahtevami iz člena 3. Vsebuje najmanj elemente iz Priloge V.

2.   Tehnična dokumentacija je pripravljena, preden je radijska oprema dana na trg, in se posodablja.

3.   Tehnična dokumentacija in korespondenca, ki se nanašata na postopek EU-pregleda tipa, sta sestavljeni v uradnem jeziku države članice, v kateri je sedež priglašenega organa, ali v jeziku, sprejemljivem za ta organ.

4.   Kadar tehnična dokumentacija ni skladna z odstavkom 1, 2 ali 3 tega člena in tako ne vključuje dovolj pomembnih podatkov ali sredstev za zagotavljanje skladnosti radijske opreme z bistvenimi zahtevami iz člena 3, lahko organ za nadzor trga od proizvajalca ali uvoznika zahteva, da organ, ki je zanj sprejemljiv, na stroške proizvajalca ali uvoznika v določenem obdobju opravi preskus, da preveri skladnost z bistvenimi zahtevami iz člena 3.

POGLAVJE IV

PRIGLASITEV ORGANOV ZA UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI

Člen 22

Priglasitev

Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o organih, ki so v skladu s to direktivo pooblaščeni za opravljanje nalog tretjih strani za ugotavljanje skladnosti.

Člen 23

Priglasitveni organi

1.   Države članice imenujejo priglasitveni organ, ki je pristojen za uvedbo in izvajanje potrebnih postopkov za presojo in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti ter monitoring priglašenih organov, vključno z izpolnjevanjem člena 28.

2.   Države članice lahko odločijo, da presojo in monitoring iz odstavka 1 izvaja nacionalni akreditacijski organ v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008 in v skladu z njo.

3.   Kadar priglasitveni organ izda pooblastilo ali drugače poveri presojo, priglasitev ali monitoring iz odstavka 1 organu, ki ni vladni organ, mora biti to organ pravna oseba in smiselno izpolnjevati zahteve iz člena 24. Poleg tega mora organ poskrbeti za krije obveznosti, ki izhajajo iz njegovih dejavnosti.

4.   Priglasitveni organ prevzame polno odgovornost za naloge, ki jih izvaja organ iz odstavka 3.

Člen 24

Zahteve v zvezi s priglasitvenimi organi

1.   Priglasitveni organ se ustanovi tako, da ne pride do navzkrižja interesov z organi za ugotavljanje skladnosti.

2.   Priglasitveni organ je organiziran in deluje tako, da zagotavlja objektivnost in nepristranskost svojih dejavnosti.

3.   Priglasitveni organ je organiziran tako, da vsako odločitev v zvezi s priglasitvijo organa za ugotavljanje skladnosti sprejmejo kompetentne osebe, ki niso tiste, ki so izvedle presojo.

4.   Priglasitveni organ ne ponuja ali izvaja kakršnih koli dejavnosti, ki jih izvajajo organi za ugotavljanje skladnosti, ali svetovanja na komercialni ali konkurenčni osnovi.

5.   Priglasitveni organ zagotovi zaupnost pridobljenih informacij.

6.   Priglasitveni organ ima na voljo zadostno število kompetentnega osebja za pravilno izvajanje svojih nalog.

Člen 25

Obveznosti obveščanja za priglasitvene organe

Države članice obvestijo Komisijo o svojih postopkih v zvezi s presojo in priglasitvijo organov za ugotavljanje skladnosti ter o monitoringu priglašenih organov, in o vsaki spremembi v zvezi s tem.

Komisija poskrbi, da so te informacije javno dostopne.

Člen 26

Zahteve v zvezi s priglašenimi organi

1.   Za namene priglasitve organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve iz odstavkov 2 do 11.

2.   Organ za ugotavljanje skladnosti se ustanovi v skladu z nacionalnim pravom države članice in ima pravno osebnost.

3.   Organ za ugotavljanje skladnosti je organ tretje stranke, neodvisen od organizacije ali radijske opreme, ki jo ocenjuje.

Organ, ki je del poslovnega združenja ali strokovnih zvez, ki zastopajo podjetja, vključena v načrtovanje, proizvodnjo, dobavo, sestavljanje, uporabo ali vzdrževanje radijske opreme, katere skladnost ugotavlja, se lahko šteje kot takšen organ, pod pogojem, da je zagotovljena njegova samostojnost in da ni navzkrižja interesov.

4.   Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, niso niti načrtovalci, proizvajalci, dobavitelji, monterji, kupci, lastniki, uporabniki ali vzdrževalci radijske opreme, katere skladnost ocenjujejo, niti zastopniki katere od teh strani. To ne izključuje uporabe ocenjevalne radijske opreme, nujne za delovanje organa za ugotavljanje skladnosti, ali uporabe takšne radijske opreme v zasebne namene.

Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, neposredno ne sodelujejo pri načrtovanju, proizvodnji ali konstrukciji, trženju, montaži, uporabi ali vzdrževanju navedene radijske opreme niti ne zastopajo strani, ki sodelujejo pri teh dejavnostih. Ne sodelujejo pri nobenih dejavnostih, ki bi lahko nasprotovale njihovi neodvisni presoji in neoporečnosti v zvezi z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, za katere so priglašeni. To zlasti velja za svetovalne storitve.

Organi za ugotavljanje skladnosti zagotavljajo, da dejavnosti odvisnih družb ali podizvajalcev ne vplivajo na zaupnost, objektivnost ali nepristranskost njihovih dejavnosti ugotavljanja skladnosti.

5.   Organi za ugotavljanje skladnosti in njihovo osebje izvajajo dejavnosti ugotavljanja skladnosti z največjo poklicno integriteto in potrebno strokovno usposobljenostjo na določenem področju, brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njihovo presojo ali rezultate njihovih dejavnosti ugotavljanja skladnosti, zlasti kar zadeva osebe ali skupine oseb, za katere so teh dejavnosti pomembni.

6.   Organ za ugotavljanje skladnosti je sposoben izvajati vse naloge ugotavljanja skladnosti, ki so takšnemu organu dodeljene v prilogah III in IV in za katere je bil priglašen, bodisi da navedene naloge izvaja sam bodisi da so izvedene v njegovem imenu in na njegovo odgovornost.

Organ za ugotavljanje skladnosti ima vedno in za vsak postopek ugotavljanja skladnosti ter za vsako vrsto ali kategorijo aparatov, za katere je priglašen, na razpolago potrebno:

(a)

osebje s strokovnim znanjem ter zadostnimi in ustreznimi izkušnjami za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti;

(b)

opise postopkov, v skladu s katerimi se izvaja ugotavljanje skladnosti, ki zagotavljajo preglednost in zmožnost ponovitve teh postopkov. Imeti mora ustrezno politiko in postopke za razlikovanje med nalogami, ki jih izvaja kot priglašeni organ, in drugimi dejavnostmi;

(c)

postopke za izvajanje dejavnosti, pri katerih je ustrezno upoštevana velikost podjetja, sektor, v katerem deluje, njegova struktura, stopnja zahtevnosti tehnologije zadevne radijske opreme ter množična masovna ali serijska narava proizvodnega postopka.

Organ za ugotavljanje skladnosti ima na voljo potrebna sredstva za izvajanje strokovnih in upravnih nalog, povezanih z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti na primeren način.

7.   Osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti ima:

(a)

solidno strokovno in poklicno usposobljenost, ki zajema vse dejavnosti ugotavljanja skladnosti, za katere je bil organ za ugotavljanje skladnosti priglašen;

(b)

zadostno znanje o zahtevah glede ugotavljanja skladnosti, ki ga izvaja, in ustrezna pooblastila za izvedbo teh ugotavljanj skladnosti;

(c)

primerno znanje in razumevanje bistvenih zahtev iz člena 3, uporabljenih harmoniziranih standardih ter ustreznih določb zakonodaje Unije o harmonizaciji in nacionalne zakonodaje;

(d)

sposobnost za pripravo certifikatov o EU-pregledu tipa ali odobritev sistema kakovosti, zapisov in poročil, ki dokazujejo, da je bilo ugotavljanje skladnosti izvedeno.

8.   Zagotovljena je nepristranskost organa za ugotavljanje skladnosti, njegovega najvišjega vodstva in osebja, odgovornega za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti.

Plačilo najvišjega vodstva in osebja, odgovornega za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti organa za ugotavljanje skladnosti, ni odvisno od števila izvedenih ugotavljanj ali rezultatov navedenih ugotavljanj.

9.   Organ za ugotavljanje skladnosti sklene zavarovanje odgovornosti, razen če odgovornost prevzame država v skladu z nacionalnim pravom ali če je država članica sama neposredno odgovorna za ugotavljanje skladnosti.

10.   Osebje organa za ugotavljanje skladnosti je zavezano k poklicni molčečnosti v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog v skladu s prilogama III in IV ali izvedbenimi določbami nacionalnega prava, ki jih izvajajo, razen pred pristojnimi organi države članice, v kateri izvaja svoje dejavnosti. Lastniške pravice so zaščitene.

11.   Organi za ugotavljanje skladnosti sodelujejo pri ustreznih dejavnostih standardizacije, regulativnih dejavnostih na področju radijske opreme in načrtovanja frekvence ter dejavnostih koordinacijske skupine priglašenih organov, ustanovljene v skladu z ustrezno zakonodajo Unije o harmonizaciji, ali zagotovijo, da je njihovo osebje, pristojno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, obveščeno o teh dejavnostih, upravne odločbe in dokumente, ki izhajajo iz rezultatov dela navedene skupine, pa uporabljajo kot splošne smernice.

Člen 27

Domneva o skladnosti priglašenih organov

Kadar organ za ugotavljanje skladnosti dokaže svojo skladnost s kriteriji, določenimi v zadevnih harmoniziranih standardih ali njihovih delih, katerih reference so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da izpolnjuje zahteve iz člena 26, če veljavni harmonizirani standardi zajemajo te zahteve.

Člen 28

Odvisne družbe in podizvajalci priglašenih organov

1.   Kadar priglašeni organ za določene naloge, povezane z ugotavljanjem skladnosti, sklene pogodbo s podizvajalci ali jih prenese na odvisno družbo, zagotovi, da podizvajalec ali odvisna družba izpolnjuje zahteve iz člena 26 ter posledično o tem obvesti priglasitveni organ.

2.   Priglašeni organi prevzamejo celotno odgovornost za naloge, ki jih izvajajo podizvajalci ali odvisne družbe, ne glede na njihov sedež.

3.   Dejavnosti se lahko prenesejo na podizvajalca ali odvisno družbo samo, če stranka s tem soglaša.

4.   Priglašeni organi hranijo ter omogočajo priglasitvenim organom dostop do ustreznih dokumentov v zvezi s presojo usposobljenosti podizvajalca ali odvisne družbe ter nalogami, ki jih izvaja v skladu s prilogama III in IV.

Člen 29

Zahtevek za priglasitev

1.   Organ za ugotavljanje skladnosti predloži zahtevek za priglasitev priglasitvenemu organu države članice, v kateri ima sedež.

2.   Vlogi za priglasitev je priložen opis dejavnosti ugotavljanja skladnosti, opis modula ali modulov za ugotavljanje skladnosti in opis radijske opreme, za katero navedeni organ trdi, da je pristojen, ter certifikat o akreditaciji, ki ga izda nacionalni akreditacijski organ, ki potrjuje, da organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve iz člena 26.

3.   Kadar zadevni organ za ugotavljanje skladnosti ne more predložiti certifikata o akreditaciji, priglasitvenemu organu predloži vse listinske dokaze, potrebne za preverjanje, priznavanje in redno spremljanje njegove skladnosti z zahtevami iz člena 26.

Člen 30

Priglasitveni postopek

1.   Priglasitveni organi lahko priglasijo samo tiste organe za ugotavljanje skladnosti, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 26.

2.   Komisijo in druge države članice obveščajo z uporabo elektronskega orodja za priglasitev, ki ga je razvila in ga upravlja Komisija.

3.   Priglasitev vključuje vse podrobnosti o dejavnostih ugotavljanja skladnosti, modulu ali modulih za ugotavljanje skladnosti in zadevni radijski opremi ter ustrezno potrdilo o usposobljenosti.

4.   Kadar priglasitev ne temelji na certifikatu o akreditaciji iz člena 29(2), priglasitveni organ Komisiji in drugim državam članicam predloži listinske dokaze, ki potrjuje usposobljenost organa za ugotavljanje skladnosti in uvedene ukrepe, s čimer se zagotovi, da bo organ pod rednim nadzorom in da bo stalno izpolnjeval zahteve iz člena 26.

5.   Zadevni organ lahko izvaja dejavnosti priglašenega organa le, kadar Komisija ali druge države članice ne predložijo ugovora v dveh tednih od priglasitve v primeru uporabe certifikata o akreditaciji oziroma v dveh mesecih od priglasitve v primeru, da akreditacija ni uporabljena.

Za namene te direktive za priglašeni organ šteje samo tak organ.

6.   Priglasitveni organ obvesti Komisijo in druge države članice o vseh naknadnih zadevnih spremembah priglasitve.

Člen 31

Identifikacijske številke in seznami priglašenih organov

1.   Komisija priglašenemu organu dodeli identifikacijsko številko.

Dodeli mu samo eno takšno številko, tudi kadar je organ priglašen v skladu z več akti Unije.

2.   Komisija javno objavi seznam organov, priglašenih v skladu s to direktivo, vključno z identifikacijskimi številkami, ki so jim bile dodeljene, in dejavnostmi, za katere so bili priglašeni.

Komisija zagotovi, da se seznam stalno posodablja.

Člen 32

Spremembe priglasitev

1.   Kadar priglasitveni organ ugotovi ali je obveščen, da priglašeni organ ne izpolnjuje več zahtev iz člena 26 ali da ne more izpolniti svojih obveznosti, priglasitveni organ omeji, začasno prekliče ali umakne priglasitev, kot je primerno, glede na resnost neizpolnjevanja teh zahtev ali nespoštovanja teh obveznosti. Posledično o tem takoj ustrezno obvesti Komisijo in druge države članice.

2.   V primeru omejitve, začasnega preklica ali umika priglasitve ali če je priglašeni organ prenehal z dejavnostjo, država članica priglasiteljica izvede ustrezne ukrepe za zagotovitev, da gradiva in dokumente tega organa prevzame v obravnavo drug priglašeni organ bodisi da so na voljo priglasitvenim organom in organom za nadzor trga na njihovo zahtevo.

Člen 33

Izpodbijanje usposobljenosti priglašenih organov

1.   Komisija razišče vse primere, v katerih dvomi oziroma je bila opozorjena na dvom glede usposobljenosti priglašenega organa ali njegovega stalnega izpolnjevanja zahtev in obveznosti, ki veljajo zanj.

2.   Država članica priglasiteljica Komisiji na zahtevo predloži vse informacije v zvezi s podlago za priglasitev ali ohranjanje usposobljenosti zadevnega priglašenega organa.

3.   Komisija zagotovi, da so vse informacije občutljive narave, pridobljene v okviru njenih preiskav, obravnavajo zaupno.

4.   Kadar Komisija ugotovi, da priglašeni organ ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več zahtev za priglasitev, sprejme izvedbeni akt, s katerim zahteva od države članice priglasiteljice, da izvede potrebne korektivne ukrepe, vključno z umikom priglasitve, če je to potrebno.

Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 45(2).

Člen 34

Obveznosti priglašenih organov v zvezi z njihovim delom

1.   Priglašeni organi izvajajo ugotavljanje skladnosti v skladu s postopki za ugotavljanje skladnosti iz prilog III in IV.

2.   Ugotavljanje skladnosti se izvaja sorazmerno, tako da se prepreči nepotrebna obremenitev gospodarskih subjektov. Organi za ugotavljanje skladnosti pri izvajanju svojih postopkov upoštevajo velikost podjetja, sektor, v katerem deluje, njegovo strukturo, stopnjo zahtevnosti zadevne tehnologije radijske opreme ter masovno ali serijsko naravo proizvodnega postopka.

Pri tem v vsakem primeru spoštujejo stopnjo strogosti in nivo zaščite, potrebno za to, da je radijska oprema skladna s to direktivo.

3.   Kadar priglašeni organ ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjuje bistvenih zahtev iz člena 3 ali ustreznih harmoniziranih standardov ali drugih tehničnih specifikacij, od proizvajalca zahteva, da izvede ustrezne korektivne ukrepe, in ne izda certifikata o EU-pregledu tipa ali odobritve sistema kakovosti.

4.   Kadar med postopkom spremljanja skladnosti po izdaji certifikata o EU-pregledu tipa ali odobritve sistema kakovosti priglašeni organ ugotovi, da radijska oprema ni več skladna, od proizvajalca zahteva, da izvede ustrezne korektivne ukrepe, in po potrebi začasno prekliče ali umakne certifikat o EU-pregledu tipa ali odobritev sistema kakovosti.

5.   Kadar korektivni ukrepi niso izvedeni ali nimajo zahtevanega učinka, priglašeni organ po potrebi omeji, začasno prekliče ali umakne vse certifikate o EU-pregledu tipa ali odobritve sistema kakovosti.

Člen 35

Pritožba zoper odločitve priglašenih organov

Države članice zagotovijo, da je na voljo pritožbeni postopek zoper odločitve priglašenih organov.

Člen 36

Obveznosti obveščanja za priglašene organe

1.   Priglašeni organi obveščajo priglasitveni organ o:

(a)

vsaki zavrnitvi, omejitvi, začasnem preklicu ali umiku certifikata o EU-pregledu tipa ali odobritve sistema kakovosti v skladu z zahtevami iz prilog III in IV;

(b)

vseh okoliščinah, ki vplivajo na obseg ali pogoje za priglasitev;

(c)

vsakem zaprosilu po informacijah v zvezi z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, ki so ga prejeli od organov za nadzor trga;

(d)

na zahtevo, o vseh dejavnostih ugotavljanja skladnosti, izvedenih v obsegu njihove priglasitve, in o vseh drugih izvedenih dejavnostih, vključno s čezmejnimi dejavnostmi in sklepanjem pogodb s podizvajalci.

2.   Priglašeni organi v skladu z zahtevami prilog III in IV zagotavljajo drugim organom, ki so priglašeni na podlagi te direktive in izvajajo podobne dejavnosti ugotavljanja skladnosti ter pokrivajo enake kategorije radijske opreme, zadevne informacije o vprašanjih v zvezi z negativnimi in, na zahtevo, s pozitivnimi rezultati ugotavljanja skladnosti.

3.   Priglašeni organi izpolnjujejo obveznosti obveščanja iz prilog III in IV.

Člen 37

Izmenjava izkušenj

Komisija organizira izmenjavo izkušenj med nacionalnimi organi držav članic, ki so pristojni za politiko priglasitev.

Člen 38

Usklajevanje priglašenih organov

Komisija zagotovi, da sta vzpostavljena ustrezna koordinacija in sodelovanje med organi, ki so bili priglašeni na podlagi te direktive, ter da primerno delujeta v obliki sektorske skupine priglašenih organov.

Države članice zagotovijo, da organi, ki jih priglasijo, sodelujejo pri delu te skupine, neposredno ali prek pooblaščenih predstavnikov.

POGLAVJE V

NADZOR TRGA V UNIJI, NADZOR RADIJSKE OPREME, KI VSTOPA NA TRG UNIJE, IN ZAŠČITNI POSTOPEK UNIJE

Člen 39

Nadzor trga v Uniji in nadzor radijske opreme, ki vstopa na trg Unije

Za radijsko opremo se uporabljajo člen 15(3) ter členi 16 do 29 Uredbe (ES) št. 765/2008.

Člen 40

Postopek za ravnanje z radijsko opremo, ki predstavlja tveganje na nacionalni ravni

1.   Kadar organi za nadzor trga ene države članice upravičeno domnevajo, da radijska oprema, ki jo zajema ta direktiva, predstavlja tveganje za zdravje, varnost oseb ali druge vidike zaščite javnega interesa, ki jih zajema ta direktiva, ovrednotijo, ali zadevna radijska oprema izpolnjuje vse ustrezne zahteve iz te direktive. Zadevni gospodarski subjekti v ta namen po potrebi sodelujejo z organi za nadzor trga.

Kadar med vrednotenjem iz prvega pododstavka organi za nadzor trga ugotovijo, da radijska oprema ni skladna z zahtevami iz te direktive, nemudoma zahtevajo, da zadevni gospodarski subjekt izvede vse ustrezne korektivne ukrepe, da zagotovi skladnost radijske opreme s temi zahtevami, umakne radijsko opremo s trga ali jo odpokliče v razumnem roku, ki ga določijo v sorazmerju z naravo tveganja.

Organi za nadzor trga o tem ustrezno obvestijo zadevni priglašeni organ.

Za ukrepe iz drugega pododstavka tega odstavka se uporablja člen 21 Uredbe (ES) št. 765/2008.

2.   Kadar organi za nadzor trga menijo, da neskladnost ni omejena na njihovo nacionalno ozemlje, Komisijo in druge države članice obvestijo o rezultatih vrednotenja in ukrepih, ki jih zahtevajo od gospodarskega subjekta.

3.   Gospodarski subjekt zagotavlja izvedbo vseh primernih korektivnih ukrepov glede vse zadevne radijske opreme, katere dostopnost na trgu je omogočil po vsej Uniji.

4.   Kadar zadevni gospodarski subjekt ne izvede ustreznih korektivnih ukrepov v roku iz drugega pododstavka odstavka 1, organi za nadzor trga sprejmejo vse ustrezne začasne ukrepe za prepoved ali omejitev dostopnosti radijske opreme na njihovem nacionalnem trgu, umaknejo radijsko opremo ali jo odpokličejo.

Organi za nadzor trga ne izvede ustreznih korektivnih ukrepov Komisijo in druge države članice nemudoma obvestijo o navedenih ukrepih.

5.   Informacije iz drugega pododstavka odstavka 4 vključujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo neskladne radijske opreme, njenega porekla, vrste domnevne neskladnosti in z njo povezanega tveganja, vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov ter stališča zadevnega gospodarskega subjekta. Organi za nadzor trga zlasti navedejo, ali je neskladnost posledica naslednjega:

(a)

radijska oprema ne izpolnjuje ustreznih bistvenih zahtev iz člena 3 ali

(b)

pomanjkljivosti v harmoniziranih standardih iz člena 16 v zvezi z domnevo o skladnosti.

6.   Države članice, razen države članice, ki je začela postopek po tem členu, nemudoma obvestijo Komisijo in ostale države članice o vseh sprejetih ukrepih in vseh dodatnih informacijah, ki so jim na voljo v zvezi z neskladnostjo zadevne radijske opreme, ter v primeru nestrinjanja s sprejetim nacionalnim ukrepom predložijo svoje ugovore.

7.   Kadar država članica ali Komisija v treh mesecih po prejemu informacij iz drugega pododstavka odstavka 4 ne predloži ugovorov glede začasnega ukrepa, ki ga je sprejela država članica, se šteje, da je navedeni ukrep upravičen.

8.   Države članice zagotovijo takojšnje izvajanje ustreznih omejevalnih ukrepov v zvezi z zadevno radijsko opremo, na primer umik radijske opreme s trga.

Člen 41

Zaščitni postopek Unije

1.   Kadar so po zaključku postopka iz člena 40(3) in (4) vloženi ugovori zoper ukrep države članice ali kadar Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z zakonodajo Unije, Komisija nemudoma začne posvetovanja z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom oziroma subjekti ter oceni nacionalni ukrep. Komisija na podlagi rezultatov te ocene sprejme izvedbeni akt, s katerim odloči, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne.

Komisija svojo odločitev naslovi na vse države članice ter jo nemudoma sporoči državam članicam in zadevnemu gospodarskemu subjektu oziroma subjektom.

2.   Če se nacionalni ukrep šteje kot upravičen, vse države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo umik ali odpoklic neskladne radijske opreme z njihovega trga, in o tem obvestijo Komisijo. Če se šteje, da je nacionalni ukrep neupravičen, ga zadevna država članica umakne.

3.   Kadar se šteje, da je nacionalni ukrep upravičen, in je neskladnost radijske opreme posledica pomanjkljivosti v harmoniziranih standardih iz točke (b) člena 40(5) te direktive, Komisija uporabi postopek iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1025/2012.

Člen 42

Skladna radijska oprema, ki predstavlja tveganje

1.   Kadar država članica ugotovi, da po izvedbi vrednotenja iz člena 40(1) radijska oprema, čeprav skladna s to direktivo, predstavlja tveganje za zdravje ali varnost ljudi ali ogroža druge vidike zaščite javnega interesa iz te direktive, od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, da sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da zadevna radijska oprema, ko je dana v promet, ne predstavlja več navedenega tveganja, ali pa radijsko opremo umakne s trga ali jo odpokliče v razumnem obdobju, ki ga določi glede na naravo tveganja.

2.   Gospodarski subjekt zagotovi sprejetje vseh korektivnih ukrepov glede vse zadevne radijske opreme, katere dostopnost na trgu je omogočil po vsej Uniji.

3.   Država članica o tem nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice. Te informacije vključujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti informacije, potrebne za identifikacijo zadevne radijske opreme, porekla in dobavne verige radijske opreme, vrste tveganja ter vrste in trajanja sprejetih nacionalnih ukrepov.

4.   Komisija se nemudoma posvetuje z državami članicami in zadevnimi gospodarskimi subjekti ter nadaljuje z vrednotenjem nacionalnega ukrepa. Na podlagi rezultatov navedenega vrednotenja Komisija z izvedbenimi akti odloči, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne, in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe.

Izvedbeni akti iz prvega pododstavka tega odstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 45(3).

V zelo nujnih in ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z varovanjem zdravja in varnosti ljudi Komisija v skladu s postopkom iz člena 45(4) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

5.   Komisija svojo odločitev naslovi na vse države članice ter jo nemudoma predloži državam članicam in zadevnemu gospodarskemu subjektu oziroma subjektom.

Člen 43

Formalna neskladnost

1.   Brez poseganja v člen 40 država članica od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, da zadevno neskladnost odpravi, kadar ugotovi katero od naslednjih dejstev:

(a)

oznaka CE je bila nameščena tako, da je kršen člen 30 Uredbe (ES) št. 765/2008 ali člen 20 te direktive;

(b)

oznaka CE ni bila nameščena;

(c)

identifikacijska številka priglašenega organa, če se uporablja postopek ugotavljanja skladnosti iz Priloge IV, je nameščena tako, da krši člen 20, ali ni nameščena;

(d)

izjava EU o skladnosti ni bila pripravljena;

(e)

izjava EU o skladnosti ni bila pravilno pripravljena;

(f)

tehnična dokumentacija ni na voljo ali ni popolna;

(g)

informacije iz člena 10(6) ali (7) ali člena 12(3) manjkajo, so napačne ali nepopolne;

(h)

informacije o predvideni uporabi radijske opreme, izjavi EU o skladnosti in omejitvah uporabe iz člena 10(8), (9) in (10) niso priloženi radijski opremi;

(i)

zahteve o identifikaciji gospodarskih subjektov iz člena 15 niso izpolnjene;

(j)

neskladnost s členom 5.

2.   Kadar se neskladnost iz odstavka 1 nadaljuje, zadevna država članica izvede vse ustrezne ukrepe za omejevanje ali prepoved dostopnosti radijske opreme na trgu ali pa zagotovi njen odpoklic ali umik s trga.

POGLAVJE VI

DELEGIRANI AKTI, IZVEDBENI AKTI IN ODBOR

Člen 44

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz drugega pododstavka člena 3(3), člena 4(2) in člena 5(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 11. junija 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz drugega pododstavka člena 3(3), člena 4(2) in člena 5(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Tako ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu z drugim pododstavkom člena 3(3), člena 4(2) in člena 5(2), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 45

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za ugotavljanje skladnosti in nadzorovanje telekomunikacijskega trga. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

5.   Komisija se z odborom posvetuje o vseh vprašanjih, za katera se po Uredbi (EU) št. 1025/2012 ali po kateri koli drugi zakonodaji Unije zahteva posvetovanje s sektorskimi strokovnjaki.

Odbor lahko poleg tega obravnava vsa vprašanja v zvezi z uporabo te direktive, ki jih sproži njegov predsednik ali predstavnik države članice v skladu z njegovim poslovnikom.

POGLAVJE VII

KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE

Člen 46

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo v primerih, ko gospodarski subjekti kršijo določbe nacionalnega prava, sprejete na podlagi te direktive, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja.

Ta pravila lahko v primeru resnih kršitev vključujejo kazenske sankcije. Kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 47

Pregled in poročanje

1.   Države članice Komisiji do 12. junija 2017 pošiljajo redna poročila o uporabi te direktive, nato pa vsaj vsaki dve leti. Poročila vključujejo predstavitev dejavnosti nadzora trga, ki jih opravljajo države članice, in informacije o tem, ali in v kakšni meri je bila dosežena skladnost z zahtevami iz te direktive, vključno zlasti z zahtevami o identifikaciji gospodarskih subjektov.

2.   Komisija pregleda učinkovanje te direktive in do 12. junija 2018 nato pa vsakih pet let o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilo zajema napredek pri sestavljanju ustreznih standardov ter kakršne koli težave, ki so se pokazale pri izvajanju. V poročilu je opisano tudi delo odbora za ugotavljanje skladnosti in nadzorovanje telekomunikacijskega trga, ocenjeni napredek pri doseganju odprtosti konkurenčnega trga za radijsko opremo na ravni Unije ter preučeno, kako bi bilo treba razvijati regulativni okvir za omogočanje dostopnosti radijske opreme na trgu in dajanje v uporabo, da se:

(a)

zagotovi, da bo na ravni Unije dosežen skladen sistem za vso radijsko opremo;

(b)

omogoči zbliževanje telekomunikacijskega, avdiovizualnega in informacijsko-tehnološkega sektorja;

(c)

omogoči harmonizacija regulativnih ukrepov na mednarodni ravni;

(d)

doseže visoka raven varstva potrošnikov;

(e)

zagotovi, da prenosna radijska oprema medsebojno deluje z dodatno opremo, zlasti z univerzalnimi polnilniki;

(f)

če ima radijska oprema vgrajen zaslon, se omogoči prikaz potrebnih informacij na tem zaslonu.

Člen 48

Prehodne določbe

Države članice za vidike, ki so zajeti v tej direktivi, ne ovirajo omogočanja dostopnosti na trgu ali dajanja v uporabo radijske opreme, zajete v tej direktivi, ki je skladna z ustrezno zakonodajo Unije o harmonizaciji, ki se uporablja pred 13. junijem 2016 in je bila dana na trg pred 13. junijem 2017.

Člen 49

Prenos

1.   Države članice do 12. junija 2016 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Besedilo teh ukrepov takoj sporočijo Komisiji.

Države članice te predpise uporabljajo od 13. junija 2016.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v veljavnih zakonih in drugih predpisih sklicevanja na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, štejejo za sklicevanja na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo za področje, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 50

Razveljavitev

Direktiva 1999/5/ES se razveljavi z učinkom od 13. junija 2016.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VIII.

Člen 51

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 52

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 16. aprila 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS


(1)  UL C 133, 9.5.2013, str. 58.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in sklep Sveta z dne 14. aprila 2014.

(3)  Direktiva 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (UL L 91, 7.4.1999, str. 10).

(4)  Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

(5)  Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS (UL L 218, 13.8.2008, str. 82).

(6)  Direktiva 2014/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o uskladitvi zakonodaje držav članic v zvezi z dostopnostjo na trgu električne opreme, konstruirane za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (UL L 96, 29.3.2014, str. 357).

(7)  Direktiva 2014/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o usklajevanju zakonodaj držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo (UL L 96, 29.3.2014, str. 79).

(8)  Direktiva Komisije 2008/63/ES z dne 20. junija 2008 o konkurenci na trgih za telekomunikacijsko terminalsko opremo (UL L 162, 21.6.2008, str. 20).

(9)  Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (UL L 204, 21.7.1998, str. 37).

(10)  Odločba št. 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o regulativnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru) (UL L 108, 24.4.2002, str. 1).

(11)  Odločba Komisije 2007/344/ES z dne 16. maja 2007 o usklajeni dostopnosti informacij glede uporabe spektra v Skupnosti (UL L 129, 17.5.2007, str. 67).

(12)  Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).

(13)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(14)  UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

(15)  Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (UL L 108, 24.4.2002, str. 33).


PRILOGA I

OPREMA, KI JE TA DIREKTIVA NE ZAJEMA

1.

Radijska oprema, ki jo uporabljajo radioamaterji v smislu opredelitve 56 člena 1 Pravilnika o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU), razen če je ta oprema dostopna na trgu.

Šteje se, da za naslednjo opremo ni omogočena dostopnost na trg:

(a)

kompleti radijskih delov, ki jih radioamaterji lahko sami sestavijo in uporabljajo;

(b)

radijska oprema, ki so jo radioamaterji predelali za svoje potrebe;

(c)

oprema, ki jo posamezni radioamaterji sestavijo v znanstvene in eksperimentalne namene, povezane z radioamaterstvom.

2.

Pomorska oprema, ki spada v področje uporabe Direktive Sveta 96/98/ES (1).

3.

Letalski proizvodi, deli in naprave, ki spadajo v področje uporabe člena 3 Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

4.

Po meri izdelani kompleti za ocenjevanje za strokovnjake, ki se zgolj v ta namen uporabljajo v zmogljivostih za raziskave in razvoj.


(1)  Direktiva Sveta 96/98/ES z dne 20. decembra 1996 o pomorski opremi (UL L 46, 17.2.1997, str. 25).

(2)  Uredba (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES (UL L 79, 19.3.2008, str. 1).


PRILOGA II

MODUL A ZA UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI

NOTRANJA KONTROLA PROIZVODNJE

1.   Notranja kontrola proizvodnje je postopek ugotavljanja skladnosti, pri katerem proizvajalec izpolni obveznosti iz točk 2, 3 in 4 te priloge ter zagotovi in na lastno odgovornost izjavi, da zadevna radijska oprema izpolnjuje bistvene zahteve iz člena 3.

2.   Tehnična dokumentacija

Proizvajalec pripravi tehnično dokumentacijo v skladu s členom 21.

3.   Proizvodnja

Proizvajalec sprejme vse potrebne ukrepe, da se s proizvodnim procesom in njegovim spremljanjem zagotovi skladnost proizvedene radijske opreme s tehnično dokumentacijo iz točke 2 te priloge in ustreznimi bistvenimi zahtevami iz člena 3.

4.   Oznaka CE in izjava EU o skladnosti

4.1

Proizvajalec v skladu s členoma 19 in 20 namesti oznako CE na vsak kos radijske opreme, ki izpolnjuje veljavne zahteve iz te direktive.

4.2

Proizvajalec za vsak tip radijske opreme sestavi pisno izjavo EU o skladnosti in jo hrani skupaj s tehnično dokumentacijo, ki je nacionalnim organom na voljo še 10 let po tem, ko je bila radijska oprema dana na trg. Izjava EU o skladnosti opredeljuje radijsko opremo, za katero je bila sestavljena.

Na zahtevo se pristojnim organom predloži izvod izjave EU o skladnosti.

5.   Pooblaščeni zastopnik

Obveznosti proizvajalca iz točke 4 lahko v njegovem imenu in na njegovo odgovornost izpolni pooblaščeni zastopnik, če so navedene v pooblastilu.


PRILOGA III

MODULA B IN C ZA UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI

EU-PREGLED TIPA IN SKLADNOST S TIPOM NA PODLAGI NOTRANJEGA NADZORA PROIZVODNJE

Ob sklicevanju na to prilogo se postopek ugotavljanja skladnosti opravi v skladu z Modulom B (EU-pregled tipa) in C (Skladnost s tipom na podlagi notranjega nadzora proizvodnje) te priloge.

Modul B

EU-pregled tipa

1.   EU-pregled tipa je tisti del postopka ugotavljanja skladnosti, pri katerem priglašeni organ pregleda tehnično zasnovo radijske opreme ter preveri in potrdi, da tehnična zasnova radijske opreme izpolnjuje bistvene zahteve iz člena 3.

2.   EU-pregled tipa se izvede z oceno ustreznosti tehnične zasnove radijske opreme s pregledom ustreznosti tehnične dokumentacije in dokazil iz točke 3 brez pregleda vzorca (tip zasnove).

3.   Proizvajalec predloži zahtevek za EU-pregled tipa enemu samemu priglašenemu organu, ki ga sam izbere.

Zahtevek vključuje:

(a)

ime in naslov proizvajalca in, če je zahtevek vložil pooblaščeni zastopnik, tudi njegovo ime in naslov;

(b)

pisno izjavo, da enak zahtevek ni bil vložen pri nobenem drugem priglašenem organu;

(c)

tehnično dokumentacijo. Tehnična dokumentacija omogoča ugotavljanje skladnosti radijske opreme z veljavnimi zahtevami te direktive ter vključuje ustrezno analizo in oceno tveganj. Prav tako opredeljuje veljavne zahteve in v obsegu, ki je pomemben za tako ugotavljanje, zajema oblikovanje, proizvodnjo in delovanje radijske opreme. Tehnična dokumentacija mora, kadar je ustrezno, vsebovati elemente iz Priloge V;

(d)

dokazila o ustreznosti rešitve tehnične zasnove. V teh dokazilih so navedeni vsi uporabljeni dokumenti, zlasti kadar se ustrezni harmonizirani standardi ne uporabijo ali ne uporabijo v celoti. Dokazila po potrebi vsebujejo rezultate preskusov, ki jih je v skladu z drugimi ustreznimi tehničnimi specifikacijami izvedel ustrezni laboratorij proizvajalca ali drug preskuševalni laboratorij v njegovem imenu in na njegovo odgovornost.

4.   Priglašeni organ pregleda tehnično dokumentacijo in ustrezna dokazila, da ugotovi ustreznost tehnične zasnove radijske opreme.

5.   Priglašeni organ sestavi poročilo o vrednotenju, ki navaja ukrepe, izvedene v skladu s točko 4, in njihove rezultate. Brez poseganja v obveznosti iz točke 8 priglašeni organ objavi vsebino navedenega poročila v celoti ali delno, če se proizvajalec strinja.

6.   Kadar tip izpolnjuje zahteve iz te direktive, ki veljajo za zadevno radijsko opremo, priglašeni organ proizvajalcu izda certifikat o EU-pregledu tipa. Potrdilo vsebuje ime in naslov proizvajalca, rezultate pregleda, vidike bistvenih zahtev, ki jih pregled pokriva, pogoje (če obstajajo) njegove veljavnosti in potrebne podatke za identifikacijo ocenjenega tipa. Certifikatu o EU-pregledu tipa je lahko priložena ena ali več prilog.

Certifikati o EU-pregledu tipa in priloge vsebujejo vse potrebne informacije, da se lahko ugotovi skladnost proizvedene radijske opreme s preskušenim tipom ter omogoči nadzor med uporabo.

Kadar tip ne izpolnjuje veljavnih zahtev iz te direktive, priglašeni organ zavrne izdajo certifikata o EU-pregledu tipa in ustrezno obvesti vlagatelja s podrobno utemeljitvijo zavrnitve.

7.   Priglašeni organ oceni vse spremembe splošno sprejetih najnovejših dosežkov, ki kažejo, da odobreni tip ne izpolnjuje več veljavnih zahtev iz te direktive, ter določi, ali te spremembe zahtevajo nadaljnje preiskave. V tem primeru priglašeni organ ustrezno obvesti proizvajalca.

Proizvajalec obvesti priglašeni organ, ki hrani tehnično dokumentacijo v zvezi s certifikatom o EU-pregledu tipa, o vseh koli spremembah odobrenega tipa, ki bi lahko vplivale na skladnost radijske opreme z bistvenimi zahtevami iz te direktive ali pogoji veljavnosti tega certifikata. Take spremembe zahtevajo dodatno odobritev v obliki dodatka k izvirnemu certifikatu o EU-pregledu tipa.

8.   Vsak priglašeni organ obvesti svoj priglasitveni organ o izdanih ali preklicanih certifikatih o EU-pregledu tipa in/ali dodatkih k tem potrdilom ter redno ali na zahtevo priglasitvenega organa predloži seznam zavrnjenih, začasno preklicanih ali drugače omejenih certifikatov in/ali dodatkov.

Vsak priglašeni organ obvesti druge priglašene organe o zavrnjenih, preklicanih, začasno preklicanih ali drugače omejenih certifikatih o EU-pregledu tipa ter jih na zahtevo obvesti o takih izdanih certifikatih in/ali dodatkih.

Kadar harmonizirani standardi, katerih reference so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije, niso bili uporabljeni ali niso bili uporabljeni v celoti, vsak priglašeni organ obvesti države članice o certifikatih o EU-pregledu tipa, ki jih je izdal in/ali njihovih dodatkih. Države članice, Komisija in drugi priglašeni organi lahko na zahtevo dobijo izvod certifikatov o EU-pregledu tipa in/ali njihovih dodatkov. Države članice in Komisija lahko na zahtevo dobijo izvod tehnične dokumentacije in rezultatov pregledov, ki jih je izvedel priglašeni organ. Priglašeni organ hrani izvod certifikata o EU-pregledu tipa, njegovih prilog in dodatkov ter tehnični dosje, ki vključuje dokumentacijo, ki jo predloži proizvajalec, 10 let po oceni radijske opreme ali do izteka veljavnosti tega certifikata.

9.   Proizvajalec mora najmanj 10 let po tem, ko je bila radijska oprema dana na trg, omogočiti nacionalnim organom dostop do izvoda certifikata o EU-pregledu tipa, njegovih prilog in dodatkov skupaj s tehnično dokumentacijo.

10.   Pooblaščeni zastopnik proizvajalca lahko vloži zahtevek iz točke 3 ter izpolni obveznosti iz točk 7 in 9, če so navedene v pooblastilu.

Modul C

Skladnost s tipom na podlagi notranjega nadzora proizvodnje

1.   Skladnost s tipom na podlagi notranjega nadzora proizvodnje je del postopka ugotavljanja skladnosti, pri čemer proizvajalec izpolni obveznosti iz točk 2 in 3 ter zagotovi in izjavi, da je zadevna radijska oprema v skladu s tipom, opisanim v certifikatu o EU-pregledu tipa, in da izpolnjuje zahteve iz te direktive, ki zanjo veljajo.

2.   Proizvodnja

Proizvajalec izvede vse potrebne ukrepe, da proizvodni proces in njegovo spremljanje zagotovita skladnost proizvedene radijske opreme z odobrenim tipom, opisanim v certifikatu o EU-pregledu tipa, in z zahtevami iz te direktive, ki zanjo veljajo.

3.   Oznaka CE in izjava EU o skladnosti

3.1

Proizvajalec mora na vsak kos radijske opreme, ki je v skladu s tipom, opisanim v certifikatih o EU-pregledu tipa, in izpolnjuje ustrezne zahteve iz te direktive, namestiti oznako CE v skladu s členoma 19 in 20.

3.2

Proizvajalec za vsak tip radijske opreme sestavi pisno izjavo EU o skladnosti in nacionalnim organom omogoči dostopnost do nje še 10 let po tem, ko je bila radijska oprema dana na trg. Izjava EU o skladnosti opredeljuje tip radijske opreme, za katerega je bila sestavljena.

Na zahtevo se pristojnim organom predloži izvod izjave EU o skladnosti.

4.   Pooblaščeni zastopnik

Obveznosti proizvajalca iz točke 3 lahko v njegovem imenu in na njegovo odgovornost izpolni pooblaščeni zastopnik, če so navedene v pooblastilu.


PRILOGA IV

MODUL H ZA UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI

SKLADNOST NA PODLAGI POPOLNEGA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI

1.   Skladnost na podlagi popolnega zagotavljanja kakovosti je postopek ugotavljanja skladnosti, pri čemer proizvajalec izpolni obveznosti iz točk 2 in 5 ter zagotovi in na lastno odgovornost izjavi, da zadevna radijska oprema izpolnjuje zahteve iz te direktive, ki zanjo veljajo.

2.   Proizvodnja

Proizvajalec upravlja odobren sistem kakovosti za oblikovanje, proizvodnjo in končni pregled radijske opreme ter preskušanje zadevne radijske opreme iz točke 3 ter je nadzorovan v skladu s točko 4.

3.   Sistem kakovosti

3.1

Proizvajalec vloži vlogo za oceno svojega sistema kakovosti za zadevno radijsko opremo pri priglašenem organu, ki ga izbere sam.

Zahtevek vključuje:

(a)

ime in naslov proizvajalca in, če je zahtevek vložil pooblaščeni zastopnik, tudi njegovo ime in naslov;

(b)

tehnično dokumentacijo za vsak tip iz vsake kategorije radijske opreme, ki bo proizvedena. Tehnična dokumentacija mora, kadar je ustrezno, vsebovati elemente iz Priloge V;

(c)

dokumentacijo o sistemu kakovosti ter

(d)

pisno izjavo, da isti zahtevek ni bil vložen pri nobenem drugem priglašenem organu.

3.2

Sistem kakovosti zagotovi skladnost radijske opreme z zahtevami iz te direktive, ki zanjo veljajo.

Vse elemente, zahteve in določbe, ki jih je sprejel proizvajalec, se sistematično in metodično dokumentira v obliki pisnih ukrepov, postopkov in navodil. Dokumentacija o sistemu kakovosti dovoljuje dosledno razlago programov, načrtov, priročnikov in zapisov o kakovosti.

Vsebuje zlasti ustrezen opis:

(a)

ciljev kakovosti ter organizacijske strukture, odgovornosti in pristojnosti vodstva glede kakovosti oblikovanja in proizvodov;

(b)

tehnične specifikacije zasnove, vključno s standardi, ki se bodo uporabili, ter, kadar se zadevni harmonizirani standardi ne bodo uporabljali v celoti, sredstva, ki bodo uporabljena za zagotovitev, da bodo bistvene zahteve iz te direktive, ki se nanašajo na radijsko opremo, izpolnjene;

(c)

tehnik kontrole in preverjanja oblikovanja, procesov in sistematičnih ukrepov, ki bodo uporabljeni pri oblikovanju tipa radijske opreme, ki spada v zajeto kategorijo;

(d)

ustreznih tehnik proizvodnje, nadzora kakovosti in zagotavljanja kakovosti, postopkov in sistematičnih ukrepov, ki se bodo uporabljali;

(e)

pregledov in preskusov, ki bodo opravljeni pred proizvodnjo, med njo in po njej, ter pogostnost njihovega izvajanja;

(f)

zapisov o kakovosti, kot so poročila o pregledu in podatki o preskusih, podatki o umerjanju opreme, poročila o strokovni usposobljenosti osebja itd.;

(g)

sredstev za nadzor, ki omogočajo kontrolo zahtevane kakovosti oblikovanja in proizvodov ter učinkovitega delovanja sistema kakovosti.

3.3

Priglašeni organ oceni sistem kakovosti, da ugotovi, ali izpolnjuje zahteve iz točke 3.2.

Priglašeni organ domneva skladnost s temi zahtevami glede elementov sistema kakovosti, ki so skladni z ustreznimi specifikacijami, ki veljajo za ustrezni harmonizirani standard.

Skupina za revizijo ima poleg izkušenj pri sistemih vodenja kakovosti vsaj enega člana z izkušnjami pri presojanju ustreznega področja radijske opreme in zadevne tehnologije radijske opreme ter poznavanjem veljavnih zahtev iz te direktive. Revizija vključuje ocenjevalni obisk proizvajalčevih prostorov. Skupina za presojo pregleda tehnično dokumentacijo iz točke 3.1(b) za preverjanje sposobnosti proizvajalca, da ugotovi veljavne zahteve iz te direktive in izvede potrebne preglede za zagotovitev skladnosti radijske opreme s temi zahtevami.

O tej odločitvi se uradno obvesti proizvajalca ali njegovega predstavnika.

Obvestilo vsebuje ugotovitve revizije in utemeljeno odločitev o oceni.

3.4

Proizvajalec se zaveže, da bo izpolnjeval obveznosti, ki izhajajo iz sistema kakovosti, kot je bil odobren, in ga vzdrževal tako, da bo ostal ustrezen in učinkovit.

3.5

Proizvajalec obvešča priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, o kakršni koli nameravani spremembi sistema kakovosti.

Priglašeni organ oceni vsako predlagano spremembo in odloči, ali spremenjeni sistem kakovosti še vedno izpolnjuje zahteve, navedene v točki 3.2, in ali je potrebna vnovična ocena.

O svoji odločitvi obvesti proizvajalca. Obvestilo vsebuje ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev o oceni.

4.   Nadzor, za katerega je odgovoren priglašeni organ

4.1

Namen nadzora je zagotoviti, da proizvajalec ustrezno izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.

4.2

Proizvajalec priglašenemu organu za namene ocenjevanja omogoči dostop do prostorov za oblikovanje, izdelavo, preglede, preskuse ter skladiščenje in mu predložiti vse potrebne informacije, zlasti:

(a)

dokumentacijo o sistemu kakovosti;

(b)

zapise o kakovosti, predvidene v načrtovalnem delu sistema kakovosti, kot so rezultati analiz, izračunov, preskusov itd.;

(c)

zapise o kakovosti, ki jih določa proizvodni del sistema kakovosti, kot so poročila o pregledih in podatki o preskusih, podatki o umerjanjih, poročila o strokovni usposobljenosti osebja itd.

4.3

Priglašeni organ opravlja redne revizije, da ugotovi, če proizvajalec vzdržuje in uporablja sistem kakovosti, ter proizvajalcu predloži poročilo o reviziji.

4.4

Poleg tega lahko priglašeni organ nenapovedano obišče proizvajalca. Med takšnimi obiski lahko priglašeni organ po potrebi izvede preskuse radijske opreme ali jih da izvesti, s čimer preveri pravilno delovanje sistema kakovosti. Priglašeni organ predloži proizvajalcu poročilo o obisku in, če so bili izvedeni preskusi, poročilo o preskusih.

5.   Oznaka CE in izjava EU o skladnosti

5.1

Proizvajalec namesti oznako CE v skladu s členoma 19 in 20 in, pod pristojnostjo priglašenega organa iz točke 3.1, identifikacijsko številko tega organa na vsak kos radijske opreme, ki izpolnjuje veljavne zahteve iz člena 3.

5.2

Proizvajalec za vsak tip radijske opreme sestavi pisno izjavo EU o skladnosti in nacionalnim organom omogoči dostopnost do nje še 10 let po tem, ko je bila radijska oprema dana na trg. Izjava EU o skladnosti opredeljuje tip radijske opreme, za katerega je bila sestavljena.

Na zahtevo se pristojnim organom predloži izvod izjave EU o skladnosti.

6.   Proizvajalec 10 let po tem, ko je bila radijska oprema dana na trg, omogoča nacionalnim organom dostopnost do:

(a)

tehnične dokumentacije iz točke 3.1;

(b)

dokumentacije v zvezi s sistemom kakovosti iz točke 3.1;

(c)

spremembe iz točke 3.5, kot je bila odobrena;

(d)

sklepe in poročila priglašenega organa iz točke 3.5, točke 4.3 in točke 4.4.

7.   Vsak priglašeni organ obvesti svoj priglasitveni organ o izdanih ali umaknjenih odobritvah sistema kakovosti in redno ali na zahtevo zagotovi svojemu priglasitvenemu organu seznam zavrnjenih, začasno preklicanih ali drugače omejenih odobritev sistema kakovosti.

Vsak priglašeni organ obvesti druge priglašene organe o odobritvah sistema kakovosti, ki jih je zavrnil, začasno preklical ali umaknil ter jih na zahtevo obvesti o odobritvah sistema kakovosti, ki jih je izdal.

8.   Pooblaščeni zastopnik

Obveznosti proizvajalca iz točke 3.1, točke 3.5, točke 5 in točke 6 lahko v njegovem imenu in na njegovo odgovornost izpolni pooblaščeni zastopnik, če so navedene v pooblastilu.


PRILOGA V

VSEBINA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE

Tehnična dokumentacija po potrebi vsebuje najmanj naslednje elemente:

(a)

splošen opis radijske opreme, vključno s:

(i)

fotografijami ali ilustracijami zunanjih funkcij, oznak in notranje razporeditve;

(ii)

različice programske ali strojne programske opreme, ki vplivajo na skladnost z bistvenimi zahtevami;

(iii)

navodila za uporabo in namestitev;

(b)

načrt zasnove in proizvodne načrte ter shematski prikaz sestavnih delov, montažnih sklopov, vezij in drugih pomembnih podobnih elementov;

(c)

opise in razlage, ki so potrebni za razumevanje navedenih risb in shem ter delovanje radijske opreme;

(d)

seznam harmoniziranih standardov, ki se uporabljajo v celoti ali deloma in katerih reference so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije, in, kadar navedeni harmonizirani standardi niso bili uporabljeni, opis rešitev, sprejetih za izpolnitev bistvenih zahtev iz člena 3, vključno s seznamom drugih ustreznih tehničnih specifikacij, ki so bile uporabljene. V primeru delne uporabe usklajenih standardov se v tehnični dokumentaciji navedejo deli, ki so bili uporabljeni;

(e)

izvod izjave EU o skladnosti;

(f)

izvod certifikata o EU-pregledu tipa in njegovih prilog, kot ga je predložil zadevni priglašeni organ, kadar se uporabi modul ugotavljanja skladnosti iz Priloge III;

(g)

rezultate opravljenih izračunov, pregledov in druge pomembne podobne elemente;

(h)

poročila o preskusih;

(i)

obrazložitev izpolnjevanja zahtev iz člena 10(2) in vključitve ali nevključitve informacij na embalaži v skladu s členom 10(10).


PRILOGA VI

IZJAVA EU O SKLADNOSTI (št. XXX) (1)

1.

Radijska oprema (produkt, vrsta, serija ali serijska številka):

2.

Ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika:

3.

Za izdajo te izjave o skladnosti je odgovoren izključno proizvajalec.

4.

Predmet izjave (identifikacija radijske opreme, ki omogoča sledljivost; po potrebi lahko vključuje dovolj jasno barvno sliko, ki omogoča identifikacijo radijske opreme):

5.

Predmet navedene izjave je v skladu z ustrezno zakonodajo Unije o harmonizaciji:

 

Direktiva 2014/53/EU

 

Po potrebi z drugo zakonodajo Unije o harmonizaciji

6.

Sklicevanja na uporabljene harmonizirane standarde ali sklicevanja na druge tehnične specifikacije v zvezi s skladnostjo, ki je navedena v izjavi. Sklicevanja morajo biti navedena s svojo identifikacijsko številko, različico in po potrebi datumom izdaje:

7.

Po potrebi je priglašeni organ … (ime, številka) … izvedel … (opis intervencije) … in izdal certifikat o EU-pregledu tipa: …

8.

Po potrebi opise dodatne opreme in komponent, vključno s programsko opremo, ki zagotavljajo namensko delovanje radijske opreme in so zajeti v izjavi EU o skladnosti:

9.

Dodatne informacije:

 

Podpisano za in v imenu: …

 

(kraj in datum izdaje):

 

(ime, funkcija) (podpis):


(1)  Dodelitev številke izjave EU o skladnosti je za proizvajalca neobvezna.


PRILOGA VII

POENOSTAVLJENA IZJAVA EU O SKLADNOSTI

Poenostavljena izjava EU o skladnosti iz člena 10(9) se predloži tako:

 

[Ime proizvajalca] potrjuje, da je tip radijske opreme [označba tipa radijske opreme] skladen z Direktivo 2014/53/EU.

 

Celotno besedilo izjave EU o skladnosti je na voljo na naslednjem spletnem naslovu:


PRILOGA VIII

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 1999/5/ES

Ta direktiva

Člen 1

Člen 1

Člen 2

Člen 2

Člen 3(1) in (2)

Člen 3(1) in (2)

Člen 3(3) in člen 15a

Člen 3(3) razen člena 3(3)(i) in člen 44

Člen 4(1) in členi 13 do 15

Člena 8 in 45

Člen 4(2)

Člen 5(1)

Člen 16

Člen 5(2) in (3)

Člen 6(1)

Člen 6

Člen 6(2)

Člen 6(3)

Člen 10(8), (9) in (10)

Člen 6(4)

člena 7(1) in (2)

Člen 7

Člen 7(3), (4) in (5)

Člen 8(1) in (2)

Člen 9

Člen 8(3)

Člen 9

Členi 39 do 43

Člen 10

Člen 17

Člen 11

Členi 22 do 38

Člen 12

Člena 19 in 20 ter člen 10(6) in (7)

Člen 16

Člen 17

Člen 47

Člen 18

Člen 48

Člen 19

Člen 49

Člen 20

Člen 50

Člen 21

Člen 51

Člen 22

Člen 52

Priloga I

Priloga I

Priloga II

Priloga II

Priloga III

Priloga IV

Priloga III

Priloga V

Priloga IV

Priloga VI

Člen 26

Priloga VII(1) do (4)

Člena 19 in 20

Priloga VII(5)

Člen 10(10)


IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA

Evropski parlament meni, da se lahko odbori obravnavajo kot „komitološki odbori“ v smislu Priloge I k okvirnemu sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo samo takrat, kadar in v kolikor na sejah odborov poteka razprava o izvedbenih aktih v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Seje odborov tako spadajo v področje uporabe točke 15 okvirnega sporazuma, kadar in v kolikor poteka razprava o drugih vprašanjih.