25.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/1

(1)

Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) vsebuje harmonizirana načela za presojo vplivov na okolje pri projektih z uvedbo minimalnih zahtev, v zvezi z vrsto projektov, predloženih v presojo, glavnimi obveznostmi nosilcev projekta, vsebino presoje ter sodelovanjem pristojnih organov in javnosti, in prispeva k visoki ravni varstva okolja in človeškega zdravja. Države članice lahko določijo strožje zaščitne ukrepe v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU).

(2)

Sporočilo Komisije z dne 30. aprila 2007 z naslovom „Vmesni pregled šestega akcijskega programa za okolje“ in poročilo Komisije z dne 23. julija 2009 o uporabi in učinkovitosti Direktive Sveta 85/337/EGS (5), predhodnice Direktive 2011/92/EU, sta poudarila potrebo po izboljšanju načel presoje vplivov na okolje projektov ter prilagajanju Direktive 85/337/EGS politiki, pravnemu in tehničnemu kontekstu, ki so se precej razvili.

(3)

Treba je spremeniti Direktivo 2011/92/EU, da se okrepi kakovost postopka presoje vplivov na okolje, uskladi postopek z načeli pametne ureditve ter da se izboljšajo skladnost in sinergije z drugo zakonodajo Unije in njenimi drugimi politikami kot tudi s strategijami in politikami, ki so jih pripravile države članice na področjih nacionalne pristojnosti.

(4)

Zadevne države članice lahko ustanovijo skupni organ, v katerem so enakopravno zastopane, da bi uskladile in olajšale postopke presoje za čezmejne projekte, zlasti da bi opravile posvetovanja v skladu s Konvencijo z dne 25. februarja 1991 o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Konvencija iz Espooja).

(5)

Mehanizmi iz uredb (EU) št. 347/2013 (6), (EU) št. 1315/2013 (7) in (EU) št. 1316/2013 (8) Evropskega parlamenta in Sveta, ki se nanašajo na sofinanciranje infrastrukturnih projektov Unije, lahko olajšajo izvajanje zahtev Direktive 2011/92/EU.

(6)

Treba bi bilo tudi revidirati Direktivo 2011/92/EU, tako da bi zagotovila izboljšanje varstva okolja, povečanje učinkovitosti virov in podporo trajnostni rasti v Uniji. Zato bi bilo treba v njej določene postopke poenostaviti in uskladiti.

(7)

V zadnjem desetletju so okoljski problemi, kot so npr. učinkovitost in trajnost virov, varstvo biotske raznovrstnosti, podnebne spremembe in tveganja nesreč in katastrof, postali pomembnejši dejavnik pri oblikovanju politik. Zato bi jih bilo treba tudi uvrstiti med pomembne elemente postopkov presoje in odločanja.

(8)

Komisija se je v svojem sporočilu z dne 20. septembra 2011 z naslovom „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“ zavezala, da bo v revizijo Direktive 2011/92/EU vključila obsežnejše ugotovitve o učinkoviti in trajnostni rabi virov.

(9)

Sporočilo Komisije z dne 22. septembra 2006 z naslovom „Tematska strategija za varstvo tal“ in Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri, poudarjata pomembnost trajnostne rabe tal in potrebo po obravnavanju netrajnostnega porasta bivalnih površin skozi leta (izkoriščanje zemljišč). Poleg tega končni dokument konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju, ki je potekala v Rio de Janeiru od 20. do 22. junija 2012, priznava gospodarsko in družbeno pomembnost dobrega upravljanja z zemljišči, vključno s prstjo, in potrebo po nujnih ukrepih za obrnitev trenda degradacije tal. Javni in zasebni projekti bi zato morali upoštevati in omejevati svoje vplive na zemljišča, zlasti izkoriščanje zemljišč, in na tla, vključno z vplivi na organske snovi, erozijo, zbijanje in pozidavo; v zvezi s tem so pomembni ustrezni načrti in politike za rabo zemljišč na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

(10)

Konvencija OZN o biološki raznovrstnosti (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), katere pogodbenica je Unija na podlagi Sklepa Sveta 93/626/EGS (9), zahteva karseda podrobno in ustrezno presojo pomembnih negativnih vplivov projektov na biološko raznovrstnost, ki je opredeljena v členu 2 Konvencije, z namenom preprečevanja ali zmanjševanja takih vplivov. Takšna predhodna presoja teh vplivov bi morala pripomoči k doseganju naslovnega cilja Unije, ki ga je Evropski svet sprejel v svojih sklepih 25. in 26. marca 2010, namreč zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti ter degradacije ekosistemskih storitev do leta 2020 in njihove ponovne oživitve, kjer je le možno.

(11)

Ukrepi, ki so bili sprejeti z namenom izogibanja, preprečitve, zmanjšanja in, kjer je mogoče, izravnave pomembnih škodljivih učinkov na okolje, zlasti v zvezi z vrstami in habitati, zaščitenimi z Direktivo Sveta 92/43/EGS (10) in Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11), bi morali prispevati k preprečevanju poslabšanja kakovosti okolja in vsakršne čiste izgube biotske raznovrstnosti v skladu z zavezami Unije v okviru Konvencije ter cilji in ukrepi strategije Unije za biotsko raznovrstnost do leta 2020, določenimi v sporočilu Komisije z dne 3. maja 2011 z naslovom „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“.

(12)

Da bi zagotovili visoko raven varstva morskega okolja, zlasti vrst in habitatov, bi morali presoja vplivov na okolje in postopki predhodne preveritve za projekte v morskem okolju upoštevati značilnosti projektov, s posebnim poudarkom na uporabljene tehnologije (na primer potresne raziskave z uporabo aktivnih sonarjev). V ta namen bi lahko zahteve Direktive 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12) olajšale tudi izvajanje zahtev te direktive.

(13)

Podnebne spremembe bodo še naprej povzročale škodo okolju in slabile gospodarski razvoj. V zvezi s tem je primerno presoditi vpliv projektov na podnebje (na primer emisije toplogrednih plinov) in njihovo ranljivost ob podnebnih spremembah.

(14)

Po sporočilu Komisije z dne 23. februarja 2009 z naslovom „Skupnostni pristop k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek“ je Svet v svojih sklepih z dne 30. novembra 2009 pozval Komisijo, naj zagotovi, da bodo izvajanje, pregled in nadaljnji razvoj spodbud Unije upoštevali preprečevanje nesreč in pomisleke glede upravljanja ter Hyoški akcijski okvir OZN za obdobje 2005–2015, sprejet 22. januarja 2005, ki poudarja potrebo po uvedbi postopkov za presojo posledic, ki jih imajo večji infrastrukturni projekti na tveganje nesreč.

(15)

Da bi zagotovili visoko raven varstva okolja, je treba za nekatere projekte, za katere je verjetno, da bodo zaradi občutljivosti na hude nesreče in/ali naravne katastrofe (kot so poplave, povišanje morske gladine ali potresi) imeli pomembne negativne vplive na okolje, sprejeti previdnostne ukrepe. Pri teh projektih je pomembno upoštevati njihovo ranljivost (izpostavljenost in odpornost) ob hudih nesrečah in/ali katastrofah, tveganje za nastanek teh nesreč in/ali katastrof in posledice za verjetnost pomembnih škodljivih vplivov na okolje. Da bi se izognili podvajanju, bi moralo biti možno, da se lahko ustrezne dostopne informacije, pridobljene prek ocen tveganja, opravljenih na podlagi zakonodaje Unije, kot sta Direktiva 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13) in Direktiva Sveta 2009/71/Euratom (14), ali ustreznih ocen, opravljenih na podlagi nacionalne zakonodaje, uporabijo, če so izpolnjene zahteve te direktive.

(16)

Za varovanje in spodbujanje kulturne dediščine ter urbanih zgodovinskih krajev in krajine, ki so sestavni deli kulturne raznolikosti, ki jo je Unija zavezana spoštovati in spodbujati v skladu s členom 167(4) PDEU, so lahko uporabni opredelitve in načela, razviti v zadevnih konvencijah Sveta Evrope, zlasti Evropski konvenciji o varstvu arheološke dediščine z dne 6. maja 1969, Konvenciji o varstvu evropske stavbne dediščine z dne 3. oktobra 1985, Evropski konvenciji o krajini z dne 20. oktobra 2000 in Okvirni konvenciji Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo z dne 27. oktobra 2005. Za boljšo ohranitev zgodovinske in kulturne dediščine in krajine, je pomembno obravnavanje vidnih učinkov projektov v presojah vpliva na okolje, in sicer sprememb izgleda ali podobe grajene ali naravne krajine in urbanih območij.

(17)

Pri uporabi Direktive 2011/92/EU je treba zagotoviti pametno, trajnostno in vključujočo rast v skladu s cilji iz sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“.

(18)

Pravočasno objavljene okoljske informacije v zvezi z izvajanjem te direktive bi morale biti dostopne tudi v elektronski obliki, da bi okrepili dostop javnosti do informacij in preglednost. Zato bi morale države članice na ustrezni upravni ravni vzpostaviti vsaj osrednji portal ali dostopne točke, ki javnosti omogočajo enostaven in učinkovit dostop do informacij.

(19)

Izkušnje so pokazale, da bi v primeru projektov ali delov projektov za obrambne namene, vključno s projekti, povezanimi z dejavnostmi zavezniških sil na ozemlju držav članic v skladu z mednarodnimi obveznostmi, uporaba Direktive 2011/92/EU lahko privedla do razkritja relevantnih zaupnih informacij, ki bi negativno vplivale na namene obrambe. Zato bi bilo treba uvesti določbo, ki bo državam članicam dovolila, da v takšnih primerih, kadar je ustrezno, navedene direktive ne uporabljajo.

(20)

Izkušnje so pokazale, da ima skladnost z Direktivo 2011/92/EU pri projektih, katerih edini namen je civilna zaščita, lahko negativne učinke tudi na okolje, zato bi bilo treba uvesti določbo, ki bo državam članicam dovolila, da v takšnih primerih, kakor je ustrezno, navedene direktive ne uporabljajo.

(21)

Države članice imajo za izvajanje Direktive 2011/92/EU v zvezi z vključevanjem presoj vplivov na okolje v nacionalne postopke več možnosti. Zato se elementi teh nacionalnih postopkov lahko razlikujejo. Zaradi tega je lahko utemeljen sklep, s katerim pristojni organ zaključi pregled okoljskih vidikov projekta, del integriranega postopka izdaje soglasja za izvedbo ali se lahko vključi v drug zavezujoč sklep, ki je potreben, da se izpolnijo cilji te direktive.

(22)

Da bi zagotovili visoko raven varstva okolja in človeškega zdravja, bi morali postopki predhodne preveritve in presoje vplivov na okolje upoštevati vplive celotnega zadevnega projekta, vključno, kjer je to ustrezno, z njegovo površino in podzemljem, med gradnjo, obratovanjem in, kjer je to ustrezno, rušenjem.

(23)

Da bi dosegli celovito presojo neposrednih in posrednih učinkov projekta na okolje, bi morali pristojni organi opraviti analizo s preučitvijo vsebine informacij, ki jih predloži nosilec projekta in ki se pridobijo v okviru posvetovanj, ter po potrebi upoštevati dodatne informacije.

(24)

Pri projektih, sprejetih s posebnim nacionalnim zakonodajnim aktom, bi morale države članice zagotoviti, da se cilji te direktive, povezani z javnimi posvetovanji, dosežejo prek zakonodajnega postopka.

(25)

Zagotoviti bi bilo treba objektivnost pristojnih organov. Nasprotja interesov se med drugim lahko preprečijo s funkcionalno ločitvijo pristojnega organa od nosilca projekta. Če je pristojni organ tudi nosilec projekta, bi morale države članice v okviru svoje ureditve upravnih pristojnosti uvesti v zvezi z opravljanjem nalog na podlagi Direktive 2011/92/EU vsaj ustrezno ločitev funkcij, pri katerih obstaja nasprotje interesov.

(26)

Opredeliti bi bilo treba informacije, ki jih mora nosilec projekta predložiti, da bo pristojni organ lahko določil, ali je projekte iz Priloge II k Direktivi 2011/92/EU ter njihove spremembe ali podaljšanje treba predložiti v presojo vplivov na okolje (postopek predhodnega preverjanja), pri čemer bi se bilo treba osredotočiti na ključne vidike, ki pristojnemu organu omogočajo, da to določi. Odločitev o tem bi morala biti na voljo javnosti.

(27)

Postopek predhodnega preverjanja bi moral zagotoviti, da se presoja vplivov na okolje zahteva samo pri projektih, za katere je verjetno, da bodo pomembno vplivali na okolje.

(28)

Izbirna merila iz Priloge III k Direktivi 2011/92/EU, ki jih države članice upoštevajo pri določanju, katere projekte je treba predložiti v presojo vplivov na okolje, na podlagi njihovih pomembnih vplivov na okolje, bi bilo treba prilagoditi in pojasniti. Na primer, izkušnje so pokazale, da je pri projektih, ki uporabljajo ali prizadenejo dragocene vire, projektih, ki se predlagajo za okoljsko občutljive lokacije, ali projektih s potencialno nevarnimi ali nepopravljivimi vplivi velikokrat verjetno, da bodo pomembno vplivali na okolje.

(29)

Pri določanju, ali obstaja verjetnost, da bi projekt pomembno vplival na okolje, bi pristojni organi morali določiti najpomembnejša merila, ki jih je treba upoštevati, in upoštevati morebitne dodatne informacije, ki so na voljo po drugih presojah, ki jih zahteva zakonodaja Unije, da se postopek predhodne preveritve učinkovito in pregledno uporabi. V zvezi s tem je ustrezno določiti vsebino odločitve o predhodnem preverjanju, zlasti kadar se presoja vplivov na okolje ne bo zahtevala. Poleg tega upoštevanje spontanih pripomb, ki bi lahko prišle iz drugih virov, kot so predstavniki javnosti ali javnih organov, čeprav na ravni postopka predhodne preveritve posvetovanje ni potrebno, predstavlja dobro upravno prakso.

(30)

Da bi izboljšali kakovost presoje vplivov na okolje, poenostavili postopke in racionalizirali postopek odločanja, bi moral pristojni organ, če to zahteva nosilec projekta, izdati mnenje o obsegu in ravni podrobnosti informacij v zvezi z okoljem, ki jih je treba predložiti v obliki poročila o presoji vplivov na okolje (v nadaljnjem besedilu: določanje obsega).

(31)

Poročilo o presoji vplivov na okolje, ki ga mora za projekt pripraviti nosilec projekta, bi moralo vključevati opis razumnih alternativ, ki jih je preučil nosilec projekta in ki so relevantne za ta projekt, vključno z ustreznim opisom verjetnega razvoja obstoječega stanja okolja v primeru, da se projekt ne bi izvedel (osnovni scenarij), s čimer bi izboljšali kakovost postopka presoje vplivov na okolje in omogočili upoštevanje okoljskih vidikov že v zgodnjih fazah oblikovanja projekta.

(32)

Podatki in informacije, ki jih v poročilo o presoji vplivov na okolje vključi nosilec projekta, v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2011/92/EU, bi morali biti popolni in dovolj visoke kakovosti. Da bi se izognili podvojevanju presoje, bi bilo treba, kjer je to ustrezno in če so dostopni, upoštevati rezultate drugih ocen na podlagi zakonodaje Unije, kot je Direktiva 2011/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15) ali Direktiva 2009/71/Euratom, ali nacionalne zakonodaje.

(33)

Strokovnjaki, ki sodelujejo pri pripravi poročila o presoji vplivov na okolje, bi morali biti usposobljeni in za to pristojni. Za namen preverjanja, ki ga opravijo pristojni organi, je potrebno zadostno strokovno znanje na ustreznem področju zadevnega projekta, da bi zagotovili celovitost in visoko raven kakovosti informacij, ki jih predloži nosilec projekta.

(34)

Da se zagotovita preglednost in odgovornost, bi bilo od pristojnega organa treba zahtevati, naj utemelji svojo odločitev, da za določeni projekt podeli soglasje za izvedbo, pri čemer navede, da je upošteval rezultate opravljenih posvetovanj in zbranih relevantnih informacij.

(35)

Države članice bi morale zagotoviti izvajanje blažilnih in kompenzacijskih ukrepov ter določitev ustreznih postopkov v zvezi s spremljanjem pomembnih negativnih vplivov na okolje, ki izhajajo iz gradnje in obratovanja projekta, med drugim zaradi ugotavljanja nepredvidenih pomembnih negativnih vplivov in izvajanja ustreznih popravnih ukrepov. Tovrstno spremljanje ne bi smelo podvajati ali povečati obsega spremljanja, ki se zahteva na podlagi zakonodaje Unije, razen te direktive in nacionalne zakonodaje.

(36)

Da se spodbudi učinkovitejše odločanje in poveča pravna varnost, bi države članice morale zagotoviti, da se različne faze presoje vplivov na okolje projektov izvedejo v razumnem času glede na naravo, kompleksnost, lokacijo in obseg projekta. Taki časovni okviri v nobenem primeru ne bi smeli ogrožati doseganja visokih standardov za varstvo okolja, zlasti tistih, ki izvirajo iz okoljske zakonodaje Unije, razen te direktive, ter učinkovitega sodelovanja javnosti in dostopa do pravnega varstva.

(37)

Kadar obveznost opravljanja presoj v zvezi z okoljem izhaja hkrati iz te direktive in Direktive 92/43/EGS in/ali Direktive 2009/147/ES, bi države članice morale zagotoviti usklajene in/ali skupne postopke za izpolnjevanje zahtev navedenih direktiv Unije, ko je to ustrezno in ob upoštevanju njihovih posebnih organizacijskih značilnosti, da bi izboljšali učinkovitost presoje, zmanjšali administrativno kompleksnost in izboljšali gospodarsko učinkovitost. Kadar obveznost opravljanja presoj v zvezi z okoljem izhaja hkrati iz te direktive in druge zakonodaje Unije, kot so Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16), Direktiva 2001/42/ES, Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17), Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (18) in Direktiva 2012/18/EU, bi moralo biti možno, da države članice zagotovijo usklajene in/ali skupne postopke za izpolnjevanje zahtev zadevne zakonodaje Unije. Kadar se vzpostavijo usklajeni ali skupni postopki, bi morale države članice določiti organ, odgovoren za izvajanje s tem povezanih nalog. Glede na institucionalne strukture bi moralo biti možno, da države članice, če bi se jim to zdelo potrebno, določijo več organov.

(38)

Države članice bi morale določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo. Države članice lahko same izberejo vrsto ali obliko kazni. Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(39)

V skladu z načeloma pravne varnosti in sorazmernosti je primerno določiti prehodne ukrepe, da bi zagotovili čim bolj nemoten prehod z obstoječe ureditve, določene v Direktivi 2011/92/EU, na novo ureditev, določeno v tej direktivi. Ti ukrepi bi morali zagotoviti, da se regulativno okolje v zvezi s presojo vplivov na okolje za posameznega nosilca projekta ne spremeni, če je bil v skladu z obstoječo ureditvijo že sprožen postopek na kateri koli ravni in za projekt še ni bilo izdano soglasje za izvedbo ali drug zavezujoč sklep, potreben za doseganje ciljev te direktive. S tem povezane določbe Direktive 2011/92/EU, pred spremembami, uvedenimi s to direktivo, bi se morale uporabljati za projekte, za katere je bil sprožen postopek predhodnega preverjanja ali postopek določanja obsega (če je postopek določanja obsega zahteval nosilec projekta ali pristojni organ), ali če je bilo poročilo o presoji vplivov na okolje vloženo pred rokom za prenos zakonodaje.

(40)

Države članice so se v skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (19) z dne 28. septembra 2011 zavezale, da bodo v upravičenih primerih k obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je predložitev takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičena.

(41)

Ker cilja te direktive, in sicer zagotoviti visoko raven varstva okolja in zdravja ljudi, z oblikovanjem minimalnih zahtev za presojo vplivov projektov na okolje, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ta cilj zaradi obsega, resnosti in čezmejne narave okoljskih vprašanj, ki jih je treba obravnavati, lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(42)

Direktivo 2011/92/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

člen 1 se spremeni:

2.

člen 2 se spremeni:

3.

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

1.   Presoja vplivov na okolje na primeren način glede na vsak posamezni primer opredeli, opiše in presodi neposredne in posredne pomembne vplive projekta na naslednje dejavnike:

2.   Vplivi iz odstavka 1 na dejavnike iz navedenega odstavka vključujejo pričakovane vplive, ki izhajajo iz ranljivosti projekta na tveganje hudih nesreč in/ali katastrof, ki so relevantne za zadevni projekt.“;

4.

člen 4 se spremeni:

5.

v členu 5 se odstavki 1 do 3 nadomestijo z naslednjim:

„1.   Kadar se zahteva presoja vplivov na okolje, nosilec projekta pripravi in predloži poročilo o presoji vplivov na okolje. Informacije, ki jih mora predložiti nosilec projekta, vključujejo vsaj:

Kadar se izda mnenje na podlagi odstavka 2, poročilo o presoji vplivov na okolje temelji na tem mnenju in vključuje informacije, ki jih je smiselno zahtevati za pripravo obrazloženega sklepa o pomembnih vplivih zadevnega projekta na okolje, pri čemer se upošteva trenutno znanje in metode presoje. Da ne bi prišlo do podvajanja presoje, nosilec projekta pri pripravi poročila o presoji vplivov na okolje upošteva razpoložljive rezultate drugih ustreznih presoj na podlagi zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje.

2.   Na zahtevo nosilca projekta pristojni organ ob upoštevanju informacij, ki jih je predložil nosilec projekta zlasti o posebnih značilnostih projekta, tudi o njegovi lokaciji in tehničnih zmogljivosti, in njegovega verjetnega vpliva na okolje, izda mnenje o obsegu in stopnji podrobnosti informacij, ki jih mora nosilec projekta vključiti v poročilo o presoji vplivov na okolje v skladu z odstavkom 1 tega člena. Pristojni organ se pred izdajo mnenja posvetuje z organi iz člena 6(1).

Države članice lahko zahtevajo tudi, da pristojni organi izdajo mnenje iz prvega pododstavka, ne glede na to, ali ga zahteva nosilec projekta.

3.   Za zagotovitev popolnosti in kakovosti poročila o presoji vplivov na okolje:

6.

člen 6 se spremeni:

7.

člen 7 se spremeni:

8.

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

V postopku izdaje soglasja za izvedbo se ustrezno upoštevajo rezultati posvetovanj in informacije, zbrane v skladu s členi 5 do 7.“;

9.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 8a

1.   Odločitev o izdaji soglasja za izvedbo vključuje vsaj naslednje informacije:

2.   V odločitvi o zavrnitvi soglasja za izvedbo se navedejo glavni razlogi za zavrnitev.

3.   Če države članice uporabljajo postopke iz člena 2(2), ki niso postopki izdaje soglasja za izvedbo, se zahteve iz odstavkov 1 in 2 tega člena, kot je ustrezno, štejejo za izpolnjene, če odločitev, ki se izda v okviru teh postopkov, vključuje informacije iz navedenih odstavkov in so na voljo mehanizmi, ki omogočajo izpolnitev zahtev iz odstavka 6 tega člena.

4.   V skladu z zahtevami iz odstavka 1(b) države članice zagotovijo, da nosilec projekta izvaja vidike projekta in/ali predvidene ukrepe za preprečevanje ali zmanjševanje in po možnosti izravnavanje pomembnih škodljivih vplivov na okolje, ter določijo postopke za spremljanje pomembnih škodljivih vplivov na okolje.

Vrsta parametrov, ki jih je treba spremljati, in trajanje spremljanja morata biti sorazmerna z naravo, lokacijo in velikostjo projekta ter pomenom njegovega vpliva na okolje.

Po potrebi se lahko uporabijo obstoječe ureditve spremljanja, ki izhajajo iz zakonodaje Unije, ki ni ta direktiva, in iz nacionalne zakonodaje, da se spremljanje ne podvaja.

5.   Države članice zagotovijo, da pristojni organ sprejme katero koli odločitev iz odstavkov 1 do 3 v razumnem času.

6.   Pristojni organ se pri odločitvi o dodelitvi soglasja za izvedbo prepriča, da je obrazloženi sklep iz člena 1(2)(g)(iv) ali druga odločitev iz odstavka 3 tega člena še ažurna. Države članice lahko v ta namen določijo časovne okvire za veljavnost obrazloženega sklepa iz člena 1(2)(g)(iv) ali drugih odločitev iz odstavka 3 tega člena.“;

10.

v členu 9 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Ko je sprejeta odločitev za izdajo ali zavrnitev soglasja za izvedbo, pristojni organ ali organi v skladu z nacionalnimi postopki o tem nemudoma obvestijo javnost in organe iz člena 6(1) ter zagotovijo, da so javnosti in organom iz člena 6(1) na voljo naslednje informacije, pri čemer po potrebi upoštevajo primere iz člena 8a(3):

11.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 9a

Države članice zagotovijo, da so pristojni organ ali organi objektivni pri opravljanju nalog, ki izhajajo iz te direktive, in da se ne znajdejo v nasprotju interesov.

Če je pristojni organ tudi nosilec projekta, države članice v okviru svoje ureditve upravnih pristojnosti uvedejo v zvezi z opravljanjem nalog na podlagi te direktive vsaj ustrezno ločitev funkcij, pri katerih obstaja nasprotje interesov.“;

12.

v členu 10 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Brez poseganja v Direktivo 2003/4/ES določbe te direktive ne vplivajo na obveznost pristojnih organov, da spoštujejo omejitve, ki jih postavljajo nacionalni zakoni in drugi predpisi ter sprejete pravne prakse glede poslovne in industrijske zaupnosti, vključno z intelektualno lastnino in varovanjem javnega interesa.“;

13.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 10a

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive. Tako določene kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.“;

14.

v členu 12 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Zlasti pa države članice vsakih šest let od 16. maja 2017 Komisijo obvestijo o naslednjem, če so takšni podatki razpoložljivi:

15.

priloge Direktive 2011/92/EU se spremenijo, kakor določa Priloga k tej direktivi.

(a)

začel postopek za izdajo mnenja iz člena 5(2) Direktive 2011/92/EU ali

(b)

so bile predložene informacije iz člena 5(1) Direktive 2011/92/EU.