28.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 354/62

(1)

Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo določajo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravica, solidarnost ter enakost žensk in moških. Ljudje v Uniji lahko uživajo pravice, ki jim jih zagotavljata Pogodba o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) in Pogodba o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU). Poleg tega Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), ki je z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe postala pravno zavezujoča po vsej Uniji, upošteva temeljne pravice in svoboščine oseb v Uniji. Te pravice bi bilo treba spodbujati in spoštovati. Zagotoviti bi bilo treba polno uživanje teh pravic ter pravic, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij, kot je Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov, h katerim je pristopila Unija, in odpraviti vse ovire. Nadalje je uživanje teh pravic povezano z odgovornostmi in dolžnostmi do soljudi, človeške skupnosti in prihodnjih generacij.

(2)

V stockholmskem programu (4) je Evropski svet kot prednostno nalogo znova potrdil razvoj območja svobode, varnosti in pravice, med politične prednostne naloge pa uvrstil uresničevanje Evrope pravice. Financiranje je bilo opredeljeno kot eno od pomembnih orodij za uspešno izvajanje prednostnih nalog politike stockholmskega programa. Ambiciozni cilji, ki jih določata Pogodbi in stockholmski program, bi bilo med drugim treba doseči z vzpostavitvijo fleksibilnega in učinkovitega programa za pravice, enakost in državljanstvo (v nadaljnjem besedilu: Program). Splošne in specifične cilje Programa bi bilo treba razlagati glede na zadevne strateške smernice Evropskega sveta.

(3)

V sporočilu Komisije z dne 3. marca 2010 o strategiji Evropa 2020 je določena strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Podpiranje in spodbujanje spoštovanja pravic oseb v Uniji, boj proti diskriminaciji in neenakosti ter spodbujanje spoštovanja državljanstva Unije prispevajo k spodbujanju specifičnih ciljev in vodilnih pobud strategije Evropa 2020.

(4)

Nediskriminacija je temeljno načelo Unije. Člen 19 PDEU predvideva ukrepe za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Načelo nediskriminacije je zapisano tudi v členu 21 Listine, ki bi ga bilo treba uporabljati v okviru člena 51 Listine in v skladu z navedenim členom. Treba bi bilo upoštevati posebnosti različnih oblik diskriminacije in vzporedno pripraviti ustrezne ukrepe za preprečevanje diskriminacije in boj proti njej na eni ali več osnovah.

(5)

Program bi bilo treba izvajati tako, da bi se vzajemno dopolnjeval z drugimi dejavnostmi Unije, ki imajo enake cilje, zlasti tistim iz sporočila Komisije z dne 5. aprila 2011 z naslovom „Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020“ (5) in iz sklepov Sveta z dne 19. Maja 2011 o okvirju EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020, v katerem so države članice pozvane k obravnavi socialne in ekonomske izključenosti Romov z nadaljevanjem pristopa prevladujoče usmeritve na štirih bistvenih področjih – v izobraževanju, pri zaposlovanju, v zdravstvu in pri nastanitvi, pri čemer zagotovijo, da Romi niso izpostavljeni diskriminaciji, temveč se jim enakopravno priznavajo njihove temeljne pravice, in k ukrepanju za odpravo segregacije, kjer se pojavlja, zlasti v izobraževanju in pri nastanitvi.

(6)

Rasizem, ksenofobija, homofobija in druge oblike nestrpnosti so neposredne kršitve načel svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, tj. načel, na katerih temelji Unija in ki so skupna vsem državam članicam. Boj proti tem pojavom je torej stalni cilj, ki zahteva usklajeno ukrepanje, tudi z dodeljevanjem sredstev. Med navedene pojave se med drugim šteje tudi javno spodbujanje k nasilju ali sovraštvu, usmerjenemu proti skupini oseb ali članu takšne skupine, pa tudi druge prekrške, če temeljijo na rasističnih, ksenofobnih ali homofobnih nagibih. V tem smislu bi bilo treba posebno pozornost nameniti tudi preprečevanju in zatiranju vseh oblik nasilja, sovraštva, segregacije in stigmatizacije, pa tudi boju proti nasilništvu, nadlegovanju in nestrpnosti, na primer v javni upravi, na policiji, v sodstvu, šolah in na delovnem mestu.

(7)

Enakost žensk in moških je ena od temeljnih vrednot Unije. Neenaka obravnava žensk in moških je kršitev temeljnih pravic. Poleg tega spodbujanje enakosti žensk in moških prispeva tudi k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020. Za spodbujanje enakosti žensk in moških bi si bilo treba prizadevati medsebojno dopolnjujoče z drugimi dejavnostmi Unije ali držav članic, ki imajo enake cilje, zlasti s s tistim iz Evropskega pakta za enakost spolov za obdobje 2011–2020.

(8)

Diskriminacija na podlagi spola v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije vključuje diskriminacijo zaradi spremembe spola. Pri izvajanju Programa bi bilo treba upoštevati tudi razvoj prava Unije in sodne prakse Sodišča Evropske unije, da bi razširili vidike, povezane s spolom, tudi v zvezi s spolno identiteto.

(9)

Pravica do dostojanstvenega odnosa na delovnem mestu in v družbi na splošno je odraz temeljnih vrednot Unije in potrebno je usklajeno ukrepanje, da se omogočijo ciljno usmerjene dejavnosti v zvezi z zaposlitvenim trgom. Ukrepi na področju enakosti spolov in protidiskriminacije bi zato morali vključevati spodbujanje enakosti žensk in moških ter boj proti diskriminaciji na delovnem mestu in zaposlitvenem trgu.

(10)

Nasilje nad otroki, mladimi in ženskami ter drugimi ogroženimi skupinami v vseh oblikah pomeni kršitev temeljnih pravic in hudo ogrožanje zdravja. Takšno nasilje je prisotno po vsej Uniji in resno vpliva na fizično in psihično zdravje žrtev, pa tudi na družbo v celoti. Za boj proti njemu in za zaščito žrtev sta potrebna močna politična volja in usklajeno ukrepanje na podlagi metod in rezultatov programov Daphne (6). Ukrepi za boj proti nasilju nad ženskami prispevajo k spodbujanju enakosti žensk in moških. Financiranje Daphne je bilo od samega začetka leta 1997 resnično uspešno, tako v smislu njene priljubljenosti pri zainteresiranih straneh (javni organi, akademske institucije in nevladne organizacije (NVO)) kot v smislu uspešnosti financiranih projektov, zato je bistveno, da se pri izvajanju Programa v zvezi s specifičnim ciljem, ki je usmerjen v preprečevanje nasilja in boj proti nasilju nad otroki, mladostniki in ženskami, ohrani ime Daphne, da bi bili programi Daphne čim bolj prepoznavni.

(11)

V skladu s členom 3(3) PEU mora Unija v okviru boja proti diskriminaciji spodbujati varstvo pravic otrok. Otroci so ranljivi, zlasti v okoliščinah, kot so revščina, socialna izključenost ali invalidnost, ali v drugih posebnih okoliščinah, ki jih ogrožajo, kot so zanemarjanje, ugrabitve ali izginotja. Z ukrepi bi morali širiti pravice otroka in prispevati k zaščiti otrok pred poškodbami in nasiljem, ki ogrožajo njihovo psihično ali telesno zdravje in pomenijo kršitev njihovih pravic do razvoja, zaščite in dostojanstva.

(12)

Osebne podatke bi bilo treba ob stalnem tehnološkem napredku in globalizaciji še naprej učinkovito varovati. Pravni okvir Unije za varstvo podatkov bi bilo treba v Uniji uporabljati učinkovito in dosledno. Za uresničitev tega bi morala biti Unija sposobna podpreti prizadevanja držav članic za izvajanje tega pravnega okvira, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti temu, da se posameznikom zagotovi učinkovito uveljavljanje njihovih pravic.

(13)

Državljani bi se morali bolj zavedati svojih pravic, ki jim pripadajo na podlagi državljanstva Unije, in bi jih morali biti sposobni uveljavljati; gre za njihovo pravico do prostega gibanja in prebivanja v Uniji, aktivno in pasivno volilno pravico na volitvah v Evropski parlament in na občinskih volitvah v državi članici njihovega prebivališča pod enakimi pogoji, kot državljani te države; njihovo pravico nasloviti peticijo na Evropski parlament v katerem koli jeziku Pogodb; njihovo pravico vložitve državljanske pobude in njihovo pravico nasloviti pritožbo na Evropskega varuha človekovih pravic zaradi nepravilnosti v delovanju institucij. Spodbujanje občanov k prevzemanju aktivnejše vloge v demokraciji na ravni Unije bo okrepilo evropsko civilno družbo in pospešilo razvoj evropske identitete. Državljanom bi bilo treba omogočiti, da lahko sproščeno živijo, potujejo, študirajo, delajo in sodelujejo v prostovoljnih dejavnostih v drugih državah članicah, pri čemer bi morali imeti možnost zaupanja v enakopravnost dostopa do njihovih pravic ter nediskriminatorno polno uveljavljanje in zaščito njihovih pravic, ne glede na to, kje v Uniji se nahajajo.

(14)

Posameznikom v njihovi vlogi potrošnikov ali podjetnikov na notranjem trgu bi bilo treba v čezmejnem kontekstu omogočiti uveljavljanje pravic, ki izhajajo iz prava Unije.

(15)

V skladu s členoma 8 in 10 PDEU bi morali pri vseh dejavnostih v okviru programa podpirati vsesplošno upoštevanje ciljev enakosti spolov in načela nediskriminacije. Za vrednotenje, kako se prek dejavnosti Programa rešujejo vprašanja enakosti spolov in boja proti diskriminaciji, bi bilo treba izvajati redno spremljanje in vrednotenje.

(16)

Izkušnje z ukrepanjem na ravni Unije so pokazale, da doseganje ciljev Programa v praksi zahteva združevanje instrumentov, vključno s pravnimi akti, pobudami politike in financiranjem. Financiranje je pomembno orodje, ki dopolnjuje zakonodajne ukrepe.

(17)

Ne samo, da so ukrepi, financirani v okviru Programa, za upravičence resnično dragoceni, z njimi se lahko ustvari tudi slika o stanju, ki je lahko podlaga za boljše oblikovanje politik na nacionalni ravni in na ravni Unije. Programi Daphne so denimo omogočili dejanski prenos učenja in dobrih praks med vsemi zainteresiranimi stranmi, vključno z državami članicami, v zvezi s preprečevanjem nasilja in bojem proti nasilju nad otroki, mladostniki in ženskami.

(18)

V sporočilu Komisije z dne 29. junija 2011 z naslovom „Proračun za Evropo 2020“ je poudarjena potreba po racionalizaciji in poenostavitvi financiranja Unije. Zlasti ob upoštevanju sedanje gospodarske krize je zelo pomembno, da se sredstva Unije čim skrbneje strukturirajo in upravljajo. Pomembno poenostavitev in učinkovito upravljanje financiranja je mogoče doseči z zmanjšanjem števila programov ter z racionalizacijo, poenostavitvijo in uskladitvijo pravil in postopkov financiranja.

(19)

Program bi moral v odziv na potrebo po poenostavitvi, učinkovitem upravljanju in lažjem dostopu do financiranja nadaljevati in razvijati dejavnosti, ki so se prej izvajale na podlagi oddelka 4 ("Nediskriminacija in različnost") in oddelka 5 ("Enakost spolov") programa Progress, vzpostavljenega s Sklepom št. 1672/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7), treh programov temeljnih pravic in državljanstva, vzpostavljenih s Sklepom Sveta 2007/252/ES (8) ter programa Daphne III. V vmesna vrednotenja navedenih programov so vključena priporočila z namenom doseganja boljšega izvajanja navedenih programov. Ugotovitve vmesnih vrednotenj in tudi ustreznih naknadnih vrednotenj je treba upoštevati pri izvajanju Programa.

(20)

Zagotovitev optimalne uporabe finančnih virov in izboljšanje učinkovitosti porabe bi morala biti temeljni načeli za uresničitev ciljev Programa. V podporo prizadevanjem za vzpostavitev Evrope pravic bi moralo biti zagotovljeno ustrezno financiranje. Pomembno je poskrbeti, da se Program izvaja na kar najbolj učinkovit in uporabnikom prijazen način, obenem pa zagotoviti pravno varnost in dostopnost do Programa za vse udeležence. Da bi vsi potencialni upravičenci imeli čim lažji dostop do financiranja, bi bilo treba poenostaviti postopke za prijavo in zahteve v zvezi s finančnim poslovanjem ter odpraviti upravna bremena.

(21)

V sporočilu Komisije z naslovom „Pregled proračuna EU“ in sporočilu Komisije z dne 29. junija 2011 z naslovom „Proračun za Evropo 2020“ je poudarjen pomen usmerjanja financiranja v ukrepe z očitno evropsko dodano vrednostjo, in sicer tam, kjer posredovanje Unije lahko prinese dodatno vrednost v primerjavi s samostojnim ukrepanjem držav članic. Ukrepi, ki jih zajema ta uredba, bi morali prispevati k razvoju vzajemnega zaupanja med državami članicami z večanjem obsega čezmejnega sodelovanja in povezovanja v mreže ter doseganjem pravilne, skladne in dosledne uporabe prava Unije. Dejavnosti financiranja bi morale prispevale tudi k temu, da bi vsi, na katere se pravo in politike Unije nanašajo, te učinkovito in bolje poznali, zagotoviti pa bi morale tudi trdno analitično podlago za podporo pravu in politikam Unije ter njihovemu razvoju, s čimer bi prispevale k njihovemu uveljavljanju in ustreznemu izvajanju. Posredovanje Unije omogoča, da se ti ukrepi dosledno izvajajo po vsej Uniji in zagotavlja ekonomijo obsega. Poleg tega Unija enostavneje kot države članice rešuje čezmejne primere in zagotavlja evropsko platformo za vzajemno učenje.

(22)

Komisija bi morala pri izbiri ukrepov, ki bodo financirani v okviru Programa, o predlogih presojati na podlagi vnaprej določenih meril. Ta merila bi morala vključevati oceno evropske dodane vrednosti predlaganih ukrepov. Tudi pri nacionalnih projektih in projektih manjšega obsega je mogoče prikazati evropsko dodano vrednost.

(23)

Organi in subjekti, ki si na področjih iz Programa prizadevajo za dosego cilja, ki je v splošnem evropskem interesu, bi bilo treba obravnavati kot ključne akterje, kolikor že izkazujejo znaten vpliv na uresničevanje tega cilja ali pa je to pri njih mogoče pričakovati, in bi morali prejeti sredstva v skladu s postopki in merili iz letnih delovnih programov, ki jih na podlagi te uredbe sprejme Komisija.

(24)

Usklajene storitve z družbeno vrednostjo bi bilo treba razumeti v smislu člena 2 Odločbe Komisije št. 116/2007/ES (9).

(25)

Med organi in subjekti, ki imajo dostop do Programa, bi morali biti tudi nacionalni, regionalni in lokalni organi.

(26)

Ta uredba določa za celotno trajanje Programa finančna sredstva in pomeni v okviru letnega proračunskega postopka za Evropski parlament in Svet prednostni referenčni znesek v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju in dobrem finančnem poslovodenju (10).

(27)

Da se zagotovi, da je Program v zadostni meri prožen za odziv na spremenjene potrebe in ustrezne prednostne naloge politike v času njegovega trajanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo odstotkov iz Priloge k tej uredbi za vsako skupino specifičnih ciljev, ki bi te odstotke presegali za več kot 5 odstotnih točk. Za oceno potrebe po takem delegiranem aktu, bi bilo treba te odstotke izračunati na podlagi finančnih sredstev za celotno trajanje Programa in ne na podlagi letnih odobritev. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(28)

To uredbo bi bilo treba izvajati popolnoma v skladu z določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (11) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Zlasti v zvezi s pogoji upravičenosti odhodkov iz naslova davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), ki ga plačajo upravičenci do nepovratnih sredstev, upravičenost odhodkov iz naslova DDV za dejavnosti, ki jih lahko izvajajo zasebni in javni organi in subjekti pod enakimi pravnimi pogoji, ne bi smela biti odvisna od pravnega položaja upravičencev. Ob upoštevanju posebne narave ciljev in dejavnosti iz te Uredbe bi bilo treba v razpisih za zbiranje predlogov pojasniti, da so za dejavnosti, ki jih lahko izvajajo tako javni kot zasebni organi in subjekti, upravičeni odhodki iz naslova neodbitnega DDV, ki ga ustvarijo javni organi in subjekti, kolikor se plača za izvajanje dejavnosti, kot je usposabljanje ali ozaveščanje, ki jih ni mogoče šteti za izvrševanje javnih pooblastil. V tej uredbi bi bilo tudi treba uporabiti orodja za poenostavitev, ki so bila uvedena s finančno uredbo. Poleg tega bi moral biti cilj meril za določanje ukrepov, ki jih je treba podpreti, dodelitev razpoložljivih finančnih virov ukrepom, ki imajo največji vpliv na doseganje cilja, za katerega si prizadeva zadevna politika.

(29)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede sprejetja letnih delovnih programov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(30)

V letnih delovnih programih, ki jih sprejme Komisija v skladu s to uredbo, bi morali zagotoviti ustrezno porazdeljenost sredstev med nepovratna sredstva in pogodbe o javnih naročilih. Sredstva iz Programa bi morali nameniti predvsem za nepovratna sredstva, obenem pa ohranjati zadosten obseg sredstev za javna naročila. Minimalen odstotni delež letnih odhodkov, ki se dodelijo za nepovratna sredstva, bi moral biti določen v letnih delovnih programih in bi moral biti najmanj 65 %. Da bi zainteresirane strani lažje načrtovale projekte in zagotavljale sofinanciranje, bi Komisija morala določiti jasen časovni okvir za razpise za zbiranje predlogov, izbor projektov in sklepov o dodelitvi.

(31)

Zaradi zagotovitve učinkovite dodelitve sredstev iz splošnega proračuna Unije bi si bilo treba prizadevati za doslednost, dopolnjevanje in sinergijo med programi financiranja v podporo medsebojno tesno povezanim področjem politik, zlasti med Programom in programom za pravosodje, ki je vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1382/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13), programom „Evropa za državljane“, programom Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije, ki je vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14), in drugi programi s področij zaposlovanja in socialnih zadev, notranjih zadev, zdravja in varstva potrošnikov, izobraževanja, poklicnega usposabljanja, mladine in športa, informacijske družbe in širitve, zlasti z Instrumentom za predpristopno pomoč (IPA II), in evropski strukturni in investicijski skladi, katerih skupne določbe so vzpostavljene z Uredbo (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(32)

Komisija bi morala zagotoviti splošno skladnost, dopolnjevanje in sinergijo z delom organov, uradov in agencij Unije, kot sta Evropski inštitut za enakost spolov in Agencija Evropske unije za temeljne pravice, ter bi se morala seznaniti z delom drugih nacionalnih in mednarodnih akterjev na področjih, ki jih Program zadeva.

(33)

Finančne interese Unije bi bilo treba varovati s sorazmernimi ukrepi v ciklu odhodkov, vključno s preprečevanjem, zaznavanjem in preiskovanjem nepravilnosti, z izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev, in če je primerno, z uvedbo upravnih in denarnih kazni v skladu s finančno uredbo.

(34)

Zaradi uresničevanja načela dobrega finančnega poslovodenja bi morali s to uredbo zagotoviti ustrezna orodja za oceno njegove učinkovitosti. V ta namen bi morali določiti splošne in specifične cilje. Za merjenje realizacije teh specifičnih ciljev bi bilo treba določiti seznam določnih in kvantificiranih kazalnikov, ki bi morali ostali veljavni ves čas poteka Programa. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu letno predložiti poročilo o spremljanju, ki bi moralo med drugim temeljiti na kazalnikih, določenih v tej uredbi in ki bi morali vsebovati informacije o uporabi razpoložljivih sredstev.

(35)

Komisija bi morala pri izvajanju Programa upoštevati cilj poštene geografske razporeditve sredstev in bi morala nuditi pomoč državam članicam z relativno nizkim številom financiranih ukrepov. Pri izvajanju Programa bi Komisija morala upoštevati tudi, ali je v skladu z mednarodno priznanimi pokazatelji/organi spremljanja v določenih državah članicah treba sprejeti ukrepe, da se zagotovi uspešno uresničevanje ciljev Programa, in bi morala podpreti ukrepanje držav članic ali civilne družbe na teh področjih.

(36)

V skladu s točko (l) člena 180(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (16) (v nadaljnjem besedilu: pravila uporabe), bi morali sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev vsebovati določbe, ki veljajo za prepoznavnost finančne podpore Unije, razen v ustrezno utemeljenih primerih, ko javna razglasitev ni mogoča ali ustrezna.

(37)

V skladu s členom 35(2) in (3) finančne uredbe in člena 21 njenih pravil uporabe, bi Komisija morala na ustrezen način in pravočasno dati na voljo informacije glede prejemnikov in glede narave in namena ukrepov, financiranih iz splošnega proračuna Unije. Te informacije bi morala dati na voljo z ustreznim upoštevanjem zahtev zaupnosti in varnosti, zlasti varstva osebnih podatkov.

(38)

Ker cilja te uredbe, in sicer prispevati k nadaljnjemu razvoju območja, na katerem se spodbujata, varujeta in učinkovito izvajata enakost in spoštovanje pravic oseb, kot je določeno v PEU, PDEU in Listini ter mednarodnih konvencijah o človekovih pravicah, h katerim je Unija pristopila, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(39)

Da se zagotovi neprekinjeno financiranje dejavnosti, ki so se predhodno izvajale na podlagi oddelkov 4 in 5 Sklepa št. 1672/2006/ES, Sklepa 2007/252/ES in Sklepa št. 779/2007, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi –

(a)

spodbujati dejansko uresničevanje načela nediskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter spoštovati načelo nediskriminacije na podlagi okoliščin iz člena 21 Listine;

(b)

preprečevati in zatirati rasizem, ksenofobijo, homofobijo in druge oblike nestrpnosti;

(c)

spodbujati in varovati pravice invalidov;

(d)

spodbujati enakost žensk in moških ter pospeševati vsesplošno upoštevanje enakosti spolov;

(e)

preprečevati in zatirati vse oblike nasilja nad otroki, mladimi in ženskami, pa tudi nasilje nad drugimi ogroženimi skupinami, zlasti tistimi, ki jim preti nasilje v intimnih razmerjih, ščititi žrtve tovrstnega nasilja;

(f)

spodbujati in varovati pravice otroka;

(g)

prispevati k zagotavljanju najvišje ravni varstva zasebnosti in osebnih podatkov;

(h)

spodbujati in izboljšati uveljavljanje pravic, ki izhajajo iz državljanstva Unije;

(i)

pomagati posameznikom v vlogi potrošnikov ali podjetij na notranjem trgu, da bodo lahko uveljavljali svoje pravice, ki izhajajo iz prava Unije, ob upoštevanju projektov, ki se financirajo v okviru programa varstva potrošnikov.

(a)

poglabljanjem ozaveščenosti ter poznavanja prava in politik Unije ter pravic, vrednot in načel, na katerih temelji Unija;

(b)

podporo dejanskemu, celovitemu in doslednemu izvajanju in uporabi ter spremljanju in vrednotenju pravnih instrumentov in politik Unije v državah članicah;

(c)

spodbujanjem čezmejnega sodelovanja, prizadevanji za boljše medsebojno poznavanje in poglabljanjem medsebojnega zaupanja med vsemi zainteresiranimi stranmi;

(d)

prizadevanji za boljše poznavanje in razumevanje možnih ovir pri uveljavljanju pravic in načel, ki jih jamčijo PEU, PDEU, Listina, mednarodne konvencije, h katerim je pristopila Unija, in sekundarna zakonodaja Unije.

(a)

analitične dejavnosti kot na primer zbiranje podatkov in statistika;razvijanje skupnih metodologij in po potrebi kazalnikov ali referenčnih meril; študije, raziskave, analize in ankete, vrednotenja; priprava in objava vodnikov, poročil in učnega gradiva; delavnice, seminarji, srečanja strokovnjakov in konference;

(b)

dejavnosti usposabljanja kot na primer izmenjave osebja, delavnice, seminarji, usposabljanja izvajalcev usposabljanj in izdelava spletnih orodij za usposabljanje ali drugih modulov usposabljanja;

(c)

vzajemno učenje, sodelovanje, poglabljanje ozaveščenosti in dejavnosti razširjanja, kot so določanje in izmenjava glede dobrih praks, inovativnih pristopov in izkušenj; organizacija medsebojnih pregledov in medsebojno učenje;organizacija konferenc, seminarjev, medijskih kampanj, vključno prek spletnih medijev; informacijske kampanje, tudi institucionalna sporočila o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji Programa; zbiranje in objava gradiva zaradi razširjanja informacij o Programu in njegovih rezultatih, razvoj, upravljanje in vzdrževanje sistemov in orodij z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

(d)

podpora glavnim akterjem, katerih dejavnosti prispevajo k uresničevanju ciljev Programa, kot na primer podpora NVO pri izvajanju ukrepov z evropsko dodano vrednostjo, podpora ključnim evropskim akterjem, omrežjem na evropski ravni in usklajenim storitvam z družbeno vrednostjo; podpora državam članicam pri izvajanju prava in politik Unije in podpora dejavnostim povezovanja v mreže na evropski ravni med specializiranimi organi in subjekti ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi in NVO, vključno s podporo z nepovratnimi sredstvi za ukrepe in nepovratnimi sredstvi za poslovanje.

(a)

državah članicah;

(b)

državah Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, v skladu z navedenim sporazumom;

(c)

državah kandidatkah, možnih kandidatkah in državah, ki k Uniji pristopajo, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji, določenimi za sodelovanje teh držav v programih Unije, vzpostavljenih v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih.

(a)

ukrepi, ki jih je treba izvesti v skladu s splošnimi in specifičnimi cilji iz člena 3 in člena 4(1), vključno z okvirno dodelitvijo finančnih virov;

(b)

bistvena merila za upravičenost, izbor in dodelitev, ki jih je treba uporabiti pri izbiri predlogov, ki prejmejo finančni prispevek v skladu s členom 84 finančne uredbe in členom 94 njenih pravil uporabe.

(c)

najnižji odstotni delež letnih odhodkov, ki se dodeli za nepovratna sredstva.

(a)

letno poročilo o spremljanju, ki temelji na kazalnikih, določenih v členu 14(2) in o uporabi razpoložljivih sredstev;

(b)

vmesno poročilo vrednotenja do 30. junija 2018,

(c)

naknadno poročilo vrednotenja do 31. decembra 2021.

(a)

število in odstotni delež oseb v ciljni skupini, ki so jih pritegnile dejavnosti ozaveščanja, financirane iz Programa;

(b)

število zainteresiranih strani, ki med drugim sodelujejo v dejavnostih usposabljanja, izmenjav, študijskih obiskov, delavnic in seminarjev, ki se financirajo iz Programa;

(c)

izboljšanje poznavanja prava in politik Unije in, kjer je to ustrezno, pravic, vrednot in načel, na katerih temelji Unija, v skupinah sodelujočih v dejavnostih, financiranih iz Programa, v primerjavi s celotno ciljno skupino;

(d)

število primerov, dejavnosti in rezultatov z razsežnostjo čezmejnega sodelovanja;

(e)

ocena dejavnosti, v katerih so sodelovali, in njihove (predvidene) trajnosti s strani sodelujočih;

(f)

geografska pokritost dejavnosti, ki se financirajo iz Programa;

(g)

število vlog in dodelitev nepovratnih sredstev, povezanih s posameznim posebnim ciljem;

(h)

višina sredstev, ki so jih prosilci zahtevali in so dodeljena za posamezen posebni cilj;

(a)

evropska dodana vrednost Programa, vključno z vrednotenjem dejavnosti, določenih v Programu, v primerjavi s podobnimi pobudami, ki so bile oblikovane na nacionalni ali evropski ravni brez podpore financiranja s sredstvi Unije, ter (pričakovanih) rezultatov; ter prednosti in/ali slabosti financiranja s sredstvi Unije v primerjavi s financiranjem tovrstnih zadevnih dejavnosti na nacionalni ravni;

(b)

obseg financiranja v razmerju do doseženih rezultatov (učinkovitost);

(c)

morebitne upravne, organizacijske in/ali strukturne ovire za bolj nemoteno, uspešnejše in učinkovitejše izvajanje Programa (možnost poenostavitve).