20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/671

(1)

V Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Skupna kmetijska politika proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem”,so opredeljeni morebitni izzivi, cilji in usmeritve skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2013. Na podlagi razprave o tem sporočilu bi bilo treba SKP s 1. januarjem 2014 reformirati. V reformo bi morali biti zajeti vsi glavni akti SKP, tudi Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 (5). Zaradi obsega reforme je primerno razveljaviti navedeno uredbo in jo nadomestiti z novo uredbo o skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov. Z reformo bi bilo treba tudi čim bolj uskladiti, racionalizirati in poenostaviti določbe, zlasti tiste, ki obsegajo več kot en kmetijski sektor, ter omogočiti, da lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme nebistvene elemente ukrepov.

(2)

Ta uredba bi morala vsebovati vse osnovne elemente skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov.

(3)

Ta uredba bi se morala uporabljati za vse kmetijske proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in Pogodbi o delovanju Evropske unije(PDEU), da se zagotovi skupna ureditev trga za vse tovrstne proizvode, kot zahteva člen 40(1) PDEU.

(4)

Treba bi bilo pojasniti, da bi se morale za ukrepe iz te uredbe načeloma uporabljati Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in določbe, sprejete na njeni podlagi. Zlasti Uredba (EU) št. 1306/2013 predpisuje določbe za zagotavljanje upoštevanja obveznosti, predpisanih z določbami v zvezi s SKP, vključno s pregledi in uporabo upravnih ukrepov in upravnih kazni v primeru neupoštevanja, ter pravila v zvezi s pologom in sprostitvijo varščin ter izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov.

(5)

Na podlagi člena 43(3) PDEU Svet sprejme ukrepe o določitvi cen, prelevmanov, pomoči in količinskih omejitev. Kadar se uporablja člen 43(3) PDEU, bi morala ta uredba zaradi jasnosti izrecno navajati dejstvo, da bo Svet sprejel ukrepe na tej pravni podlagi.

(6)

Da bi dopolnili ali spremenili nekatere nebistvene določbe te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(7)

V tej uredbi bi bilo treba opredeliti določene pojme za določene sektorje. Zaradi upoštevanja posebnosti sektorja riža bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov za spremembo opredelitev pojmov, ki se nanašajo na sektor riža, kolikor je to potrebno zaradi tržnih trendov.

(8)

Ta uredba se nanaša na opis proizvodov in vsebuje navajanje tarifnih številk ali podštevilk kombinirane nomenklature. Zaradi sprememb nomenklature skupne carinske tarife bodo v prihodnje morda potrebne tehnične prilagoditve te uredbe. Zaradi upoštevanja takšnih sprememb bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov za potrebne tehnične prilagoditve. Zaradi jasnosti in enostavnosti bi bilo treba razveljaviti Uredbo Sveta (EGS) št. 234/79 (7), ki trenutno podeljuje takšno pooblastilo, ter pooblastilo vključiti v to uredbo.

(9)

Določiti bi bilo treba tržna leta za žita, riž, sladkor, posušeno krmo, semena, vino, oljčno olje in namizne oljke, lan in konopljo, sadje in zelenjavo, predelano sadje in zelenjavo, banane, mleko in mlečne proizvode ter sviloprejke, ki bi morala biti čim bolj prilagojena biološkim proizvodnim ciklom vsakega od teh proizvodov.

(10)

Da bi se stabilizirali trgi in zagotovil primeren življenjski standard za kmetijsko skupnost, je bil oblikovan diferenciran sistem tržne podpore za različne sektorje in uvedene so bile sheme neposredne podpore, ob upoštevanju različnih potreb v vsakem od teh sektorjev na eni strani in medsebojne odvisnosti različnih sektorjev na drugi strani. To so ukrepi v obliki javne intervencije ali izplačila pomoči za zasebno skladiščenje. Še vedno je treba ohraniti ukrepe tržne podpore ter jih obenem racionalizirati in poenostaviti.

(11)

Treba bi bilo določiti lestvice Unije za razvrščanje, označevanje in pripravo trupov v sektorjih govejega, telečjega, prašičjega, ovčjega in kozjega mesa za namene beleženja cen in uporabe intervencijskih ureditev v teh sektorjih. Poleg tega je namen takšnih lestvic Unije izboljšati preglednost trga.

(12)

Zaradi jasnosti in preglednosti bi bilo treba določbe o javni intervenciji podvreči skupni strukturi, pri čemer bi bilo treba nadaljevati politiko, ki se izvaja v vsakem sektorju. V ta namen je primerno razlikovati med referenčnimi pragi in intervencijskimi cenami ter opredeliti slednje. Pri tem je zlasti pomembno pojasniti, da uporabljenim administrativno določenim cenam iz prvega stavka osmega odstavka Priloge 3 k Sporazumu STO o kmetijstvu (tj. tržno-cenovni podpori) ustrezajo samo intervencijske cene za javno intervencijo. V povezavi s tem bi bilo treba razumeti, da lahko tržna intervencija poteka v obliki javne intervencije, kot tudi v drugih oblikah intervencije, ki ne temeljijo na predhodno določenih navedbah cen.

(13)

Kot je glede na prakso in izkušnje iz prejšnjih skupnih ureditev trga (SUT) primerno za vsak zadevni sektor, bi moral biti sistem javne intervencije na voljo v določenih obdobjih leta in biti v teh obdobjih na voljo stalno ali odvisno od tržnih cen.

(14)

Cena javne intervencije bi morala biti za določene količine nekaterih proizvodov fiksna, v drugih primerih pa odvisna od razpisov, pri čemer naj odraža prakso in izkušnje iz prejšnjih SUT.

(15)

V tej uredbi bi bilo treba predvideti možnost odpreme proizvodov, odkupljenih z javno intervencijo. Take ukrepe bi bilo treba izvesti na način, s katerim se je mogoče izogniti motnjam na trgu in ki zagotavlja enak dostop do blaga in enako obravnavo kupcev.

(16)

Obstoječi program razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji, ki je bil sprejet v okviru SKP, bi morala urejati ločena uredba, sprejeta zato, da bi bili upoštevani cilji socialne kohezije navedenega programa. Kljub temu bi morala ta uredba vsebovati določbo, ki bi omogočala odpremo proizvodov, namenjenih za javno intervencijo, v okviru navedenega programa.

(17)

Za zagotovitev tržnega ravnotežja in stabilizacije tržnih cen bo morda treba dodeliti pomoč za zasebno skladiščenje določenih kmetijskih proizvodov. Da se zagotovi preglednost trga, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z določanjem pogojev, na podlagi katerih lahko odloči, da zaradi razmer na trgu dodeli pomoč za zasebno skladiščenje.

(18)

Da bi zagotovili, da so proizvodi, odkupljeni v okviru javne intervencije oziroma za katere se prejema pomoč za zasebno skladiščenje, primerni za dolgotrajno skladiščenje ter so neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti, in upoštevali posebnosti različnih sektorjev za namene zagotavljanja ekonomičnega delovanja javne intervencije in zasebnega skladiščenja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z določitvijo zahtev in pogojev glede kakovosti in upravičenosti, ki jih morajo ti proizvodi izpolnjevati poleg zahtev, določenih v tej uredbi.

(19)

Da bi upoštevali posebnosti sektorjev žit in neoluščenega riža, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z določitvijo meril kakovosti za odkup in prodajo teh proizvodov.

(20)

Da se zagotovita ustrezna skladiščna zmogljivost in učinkovitost sistema javne intervencije glede stroškovne učinkovitosti, razdeljevanja in dostopa za izvajalce ter da se ohrani kakovost proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije za odpremo ob koncu obdobja skladiščenja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z zahtevami, ki jih morajo izpolnjevati skladišča za vse proizvode, ki spadajo v okvir javne intervencije, in pravili o skladiščenju proizvodov znotraj in zunaj držav članic, ki so odgovorne zanje in za njihovo obravnavo glede carinskih dajatev in morebitnih drugih zneskov, ki se dodelijo ali poberejo v okviru SKP.

(21)

Da se zagotovi želeni učinek zasebnega skladiščenja na trg, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pravili in pogoji, ki se uporabljajo, kadar je skladiščena količina nižja od pogodbene količine, pogoji za dodelitev predplačila ter pogoji, ki se uporabljajo za ponovno trženje in odpremo proizvodov, zajetih v pogodbah za zasebno skladiščenje.

(22)

Da se zagotovi pravilno delovanje sistemov javne intervencije in zasebnega skladiščenja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z določanjem uporabe razpisnih postopkov, dodatnih pogojev, ki jih morajo izpolniti izvajalci, in zahtevo, naloženo izvajalcem, za polog varščine.

(23)

Zaradi upoštevanja tehničnega razvoja ter potreb v sektorjih govejega, telečjega, prašičjega, ovčjega in kozjega mesa ter zaradi potrebe po standardizaciji priprave različnih proizvodov za izboljšanje preglednosti trga, beleženja cen in uporabe ukrepov tržne intervencije bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov za prilagajanje in posodabljanje lestvic Unije za razvrščanje trupov v teh sektorjih ter v zvezi z določanjem nekaterih povezanih dodatnih določb in odstopanj.

(24)

Spodbujati bi bilo treba uživanje sadja in zelenjave, kot tudi mleka in mlečnih proizvodov med šolarji, da bi tako vztrajno povečevali delež takih proizvodov v prehrani otrok v obdobju, ko se njihove prehranjevalne navade še oblikujejo, s tem pa prispevali k uresničevanju ciljev SKP, zlasti k stabilizaciji trgov ter zagotavljanju preskrbe sedaj in v prihodnje. Zato bi bilo treba spodbujati pomoč Unije pri financiranju ali sofinanciranju preskrbe otrok s takšnimi proizvodi v izobraževalnih ustanovah.

(25)

Da se zagotovi dobro proračunsko upravljanje sheme šolskega sadja in zelenjave in sheme šolskega mleka Unije, bi bilo treba določiti ustrezne določbe za vsakega od njih. Pomoč Unije se ne bi smela uporabljati kot nadomestilo financiranja obstoječih nacionalnih shem šolskega sadja in zelenjave in shem šolskega mleka. Zaradi proračunskih omejitev bi morale države članice vseeno imeti možnost, da svoje finančne prispevke v te sheme nadomestijo s prispevki iz zasebnega sektorja. Da bi bile njihove sheme šolskega sadja in zelenjave učinkovite, bodo morda potrebni spremljevalni ukrepi, za katere bi jim moralo biti dovoljeno odobriti nacionalno pomoč. Države članice, ki sodelujejo v shemah, bi morale javnost obvestiti o vlogi pomoči Unije pri subvencioniranju.

(26)

Da bi spodbudili zdrave prehranjevalne navade otrok in zagotovili, da je pomoč namenjena otrokom, ki redno obiskujejo izobraževalne ustanove, ki jih upravljajo ali priznavajo države članice, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s shemo šolskega sadja in zelenjave glede dodatnih meril v zvezi z namenjanjem pomoči, odobritve in izbora prosilcev za pomoč ter priprave nacionalnih ali regionalnih strategij in spremljevalnih ukrepov.

(27)

Da bi zagotovili učinkovito in ciljno porabo sredstev Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s shemo šolskega sadja in zelenjave, ki se nanašajo na metodo prerazporejanja pomoči med državami članicami na podlagi prejetih zahtevkov za pomoč, stroške, za katere je mogoče dodeliti pomoč Unije, tudi možnost določitve splošne zgornje meje teh stroškov, ter obveznost držav članic, da spremljajo in vrednotijo učinkovitost svojih shem šolskega sadja in zelenjave.

(28)

Za spodbujanje ozaveščenosti o shemi šolskega sadja in zelenjave bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z zahtevo, da države članice, ki sodelujejo v shemi šolskega sadja in zelenjave, javnost obvestijo o vlogi pomoči Unije pri subvencioniranju.

(29)

Da bi upoštevali razvoj vzorcev uživanja mlečnih proizvodov, inovacije in trende na trgu mlečnih proizvodov, razpoložljivost proizvodov na različnih trgih v Uniji in prehranske vidike, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s shemo šolskega mleka v zvezi s proizvodi, ki so upravičeni do vključitve v shemo, nacionalnih ali regionalnih strategij države članice, po potrebi vključno s spremljevalnimi ukrepi, ter spremljanja in vrednotenja sheme.

(30)

Da bi zagotovili, da so do pomoči Unije upravičeni ustrezni upravičenci in prosilci ter da je pomoč uporabljena učinkovito in uspešno, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pravili o upravičencih in prosilcih, ki so upravičeni do pomoči, zahtevo, da prosilce odobrijo države članice, ter uporabo mlečnih proizvodov pri pripravi obrokov v izobraževalnih ustanovah.

(31)

Da bi zagotovili, da prosilci za pomoč spoštujejo svoje obveznosti, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z zahtevo za polog varščine, kadar je izplačano predplačilo pomoči.

(32)

Za spodbujanje ozaveščenosti o shemi šolskega mleka bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pogoji, v skladu s katerimi države članice javnost obveščajo o njihovi udeležbi v tej shemi ter da shemo subvencionira Unija.

(33)

Da bi zagotovili, da je pomoč upoštevana v ceni proizvodov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z vzpostavitvijo spremljanja cen v okviru sheme šolskega mleka.

(34)

Financiranje Unije je potrebno, da se priznane organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali medpanožne organizacije spodbudijo k pripravi delovnih programov za izboljšanje proizvodnje in trženja oljčnega olja in namiznih oljk. V tem okviru bi morala ta uredba določati, da bo podpora Unije dodeljena v skladu s prednostnimi ukrepi za dejavnosti, ki se izvajajo v okviru zadevnih delovnih programov. Vendar bi bilo treba zmanjšati sofinanciranje in tako izboljšati učinkovitost takih programov.

(35)

Da se zagotovi učinkovita in uspešna poraba pomoči Unije, ki se odobri organizacijam proizvajalcev, združenjem organizacij proizvajalcev ali medpanožnim organizacijam v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk, da bi izboljšale kakovost proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s posebnimi ukrepi, ki jih je mogoče financirati iz pomoči Unije, ter dejavnostmi in stroški, ki jih ni mogoče financirati iz te pomoči, minimalno dodelitvijo finančnih sredstev Unije za posebna področja, zahtevo za polog varščine ter merili, ki jih morajo države članice upoštevati pri izboru in odobritvi delovnih programov.

(36)

V tej uredbi bi bilo treba razlikovati med sadjem in zelenjavo, ki vključujeta sadje in zelenjavo za takojšnjo uporabo, ter sadje in zelenjavo za predelavo na eni strani ter predelanim sadjem in zelenjavo na drugi strani. Pravila o operativnih skladih, operativnih programih in finančni pomoči Unije bi se morala uporabljati samo za prvo skupino, pri čemer bi se morali obe vrsti sadja in zelenjave v tej skupini obravnavati na primerljiv način.

(37)

Proizvodnja sadja in zelenjave je nepredvidljiva, proizvodi pa so pokvarljivi. Celo omejeni presežki lahko povzročijo občutne motnje na trgu. Zato bi bilo treba uvesti ukrepe za obvladovanje kriz, ki bi jih bilo treba še naprej vključevati v operativne programe.

(38)

Pri proizvodnji in trženju sadja in zelenjave bi bilo treba v celoti upoštevati okoljske vidike, vključno s postopki gojenja, ravnanjem z odpadki in odstranitvijo proizvodov, umaknjenih s trga, zlasti glede varstva kakovosti vode, ohranjanja biološke raznovrstnosti in ohranjanja podeželja.

(39)

V okviru politike razvoja podeželja bi bilo treba podpreti ustanavljanje skupin proizvajalcev za vse sektorje v vseh državah članicah. Posebno podporo v sektorju sadja in zelenjave bi bilo zato treba ukiniti.

(40)

Da bi organizacije proizvajalcev in njihova združenja v sektorju sadja in zelenjave dobili večjo odgovornost za svoje finančne odločitve ter da bi se javna sredstva, ki so jim dodeljena, usmerila v prihodnje zahteve, bi bilo treba določiti pogoje za uporabo teh sredstev. Ustrezna rešitev je skupno financiranje operativnih skladov, ki jih ustanovijo organizacije proizvajalcev in njihova združenja. V določenih primerih bi bilo treba dovoliti dodatne možnosti financiranja. Operativne sklade bi bilo treba uporabiti samo za financiranje operativnih programov v sektorju sadja in zelenjave. Zaradi nadziranja izdatkov Unije bi bilo treba omejiti pomoč za organizacije proizvajalcev in njihova združenja, ki ustanovijo operativne sklade.

(41)

V regijah, v katerih je organizacija proizvodnje v sektorju sadja in zelenjave slaba, bi bilo treba dovoliti dodeljevanje dodatne nacionalne finančne pomoči. V primeru držav članic, ki so glede struktur v posebej neugodnem položaju, bi morala pomoč povrniti Unija.

(42)

Da se organizacijam proizvajalcev in njihovim združenjem v sektorju sadja in zelenjave zagotovi učinkovita, usmerjena in vzdržna podpora, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z operativnimi skladi in operativnimi programi, nacionalnim okvirom in nacionalno strategijo za operativne programe glede obveznega spremljanja in vrednotenja učinkovitosti nacionalnega okvira in nacionalnih strategij, finančno pomočjo Unije, ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz in nacionalno finančno pomočjo.

(43)

Pomembno je, da se predvidijo podporni ukrepi v vinskem sektorju, ki okrepijo konkurenčne strukture. Medtem ko naj bi te ukrepe določila in financirala Unija, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da same izberejo primerne ukrepe, ki bodo ustrezali potrebam njihovih regionalnih organov, po potrebi ob upoštevanju njihovih posebnosti, in jih vključijo v nacionalne podporne programe. Države članice bi morale biti odgovorne za izvajanje takih programov.

(44)

Eden od ključnih ukrepov, upravičenih do nacionalnih podpornih programov, bi morala biti promocija in trženje vin Unije. S podpiranjem inovativnosti je mogoče izboljšati tržnost in konkurenčnost proizvodov vinske trte iz Unije. Še naprej bi morale biti zajete dejavnosti prestrukturiranja in preusmeritve zaradi njihovih pozitivnih strukturnih učinkov na vinski sektor. Podporo bi bilo treba zagotoviti tudi za naložbe v vinskem sektorju, namenjene izboljšanju gospodarske uspešnosti podjetij. Podpora za destilacijo stranskih proizvodov bi morala biti ukrep, ki je na voljo državam članicam, ki želijo takšen instrument uporabljati za zagotovitev kakovosti vina ob varovanju okolja.

(45)

Preventivni instrumenti, kot so zavarovanje letine, vzajemni skladi in zelena trgatev, bi morali biti upravičeni do podpore v okviru podpornih programov za vino, da bi spodbudili odgovoren pristop do kriznih razmer.

(46)

Določbe o podpori vinogradnikom z dodelitvijo pravic do plačila, kakor so odločile države članice, se bodo uporabljale od finančnega leta 2015 v skladu s členom 103n Uredbe (ES) št. 1234/2007 pod pogoji iz navedene določbe.

(47)

Da se zagotovi, da podporni programi držav članic za vino dosežejo svoje cilje in da se sredstva Unije uporabijo uspešno in učinkovito, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pravili: o odgovornosti za izdatke med datumom, ko Komisija prejme podporne programe, in spremembe podpornih programov, ter datumom začetka njihove uporabe; s pravili glede vsebine podpornih programov ter izdatkih, upravnih in kadrovskih stroških ter dejavnostih, ki se lahko vključijo v podporne programe držav članic, ter pogojih in možnosti plačevanja prek posrednikov v primeru podpore za zavarovanje letine, s pravili o zahtevi za polog varščine v primeru izplačanega predplačila; s pravili o uporabi nekaterih izrazov; s pravili o določitvi zgornje meje za izdatke za ponovno zasaditev sadovnjakov iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov; s pravili o preprečevanju dvojnega financiranja projektov; s pravili na podlagi katerih morajo proizvajalci umakniti stranske proizvode vinarstva in o izjemah od te obveznosti, da se prepreči dodatno upravno breme, ter s pravili za prostovoljno certificiranje žganjarn in s pravili o možnosti držav članic, da ustvarijo pogoje za pravilno delovanje podpornih ukrepov.

(48)

Za čebelarstvo so značilni raznovrstnost proizvodnih pogojev in pridelkov ter razpršenost in različnost gospodarskih subjektov, tako v fazi proizvodnje kot trženja. Poleg tega je zaradi vedno večjega vpliva nekaterih škodljivcev na zdravje čebel in zlasti zaradi širjenja varoze v več državah članicah v zadnjih letih in zaradi težav, ki jih ta bolezen povzroča pri proizvodnji medu, še vedno potrebno ukrepanje Unije, saj varoze ni mogoče popolnoma izkoreniniti in jo je treba zdraviti z odobrenimi proizvodi. Glede na te okoliščine bi bilo treba za izboljšanje proizvodnje in trženja čebelarskih proizvodov v Uniji vsaka tri leta pripraviti nacionalne programe za ta sektor, da bi se izboljšali splošni pogoji za proizvodnjo in trženje čebelarskih proizvodov. Te nacionalne programe bi morala delno financirati Unija.

(49)

Treba bi bilo določiti, katere ukrepe je mogoče vključiti v čebelarske programe. Da bi zagotovili, da je shema pomoči Unije prilagojena najnovejšemu razvoju ter da se z zajetimi ukrepi dejansko izboljšujejo splošni pogoji za proizvodnjo in trženje čebelarskih proizvodov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s posodabljanjem seznama ukrepov prek prilagajanja obstoječih ukrepov ali dodajanja novih ukrepov.

(50)

Da se zagotovi učinkovita in uspešna raba sredstev Unije za čebelarstvo, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s preprečevanjem prekrivanja financiranja med čebelarskimi programi držav članic in programi razvoja podeželja ter v zvezi z osnovo za dodelitev finančnega prispevka Unije vsaki sodelujoči državi članici.

(51)

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 73/2009 (8) se s 1. januarjem 2010 uporablja nevezano plačilo na površino za hmelj. Da bi lahko organizacije proizvajalcev hmelja tudi v prihodnje opravljale svoje dejavnosti kot doslej, bi bilo treba v posebni določbi predvideti, da se v zadevni državi članici za iste dejavnosti uporabijo enaki zneski. Da bi zagotovili, da so iz pomoči financirani cilji organizacij proizvajalcev, določeni v tej uredbi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z zahtevki za pomoč ter pravili o upravičenih površinah za hmelj in izračunu pomoči.

(52)

Pomoč Unije za gojenje sviloprejk bi bilo treba ločiti in vključiti v sistem neposrednih plačil, pri čemer se sledi pristopu, ki je bil glede pomoči izbran v drugih sektorjih.

(53)

Pomoč za posneto mleko in posneto mleko v prahu, proizvedeno v Uniji in namenjeno uporabi kot krmilo ter predelavi v kazein in kazeinate, se je izkazala za neučinkovito pri podpori trgu, zato bi jo bilo treba odpraviti skupaj s pravili o uporabi kazeina in kazeinatov pri proizvodnji sira.

(54)

V Odločitev, da se prehodna prepoved zasaditve vinske trte na ravni Unije odpravi, je upravičena z dosego glavnih ciljev reforme ureditve trga vina v Uniji, sprejete v letu 2008, zlasti z odpravo dolgotrajnega strukturnega presežka v pridelavi vina ter postopnim večanjem konkurenčnosti in tržne usmerjenosti vinskega sektorja v Uniji. Tak pozitivni razvoj je rezultat precejšnjega zmanjšanja vinogradniških površin v Uniji, odhoda manj konkurenčnih pridelovalcev in postopnega ukinjanja nekaterih ukrepov tržne podpore, kar je odpravilo spodbudo gospodarsko neuspešnim naložbam. Zmanjšanje zmogljivosti dobave in podpora strukturnim ukrepom ter spodbujanje izvoza vina so omogočili boljšo prilagoditev na zmanjšano povpraševanje na ravni Unije, ki je posledica vse manjše potrošnje v državah članicah s tradicijo pridelave vina.

(55)

Vendar pa je možnost postopne rasti povpraševanja na ravni svetovnega trga spodbuda za povečanje zmogljivosti dobave, torej za zasaditev novih vinskih trt v prihodnjem desetletju. Medtem ko bi si bilo treba prizadevati za dosego glavnega cilja, tj. za povečanje konkurenčnosti vinskega sektorja Unije, da bi tako ohranili tržni delež na svetovnem trgu, pa bi prehitre nove zasaditve vinske trte kot odziv na predvidene trende v mednarodnem povpraševanju lahko spet vodile do srednjeročne prekomerne zmogljivosti dobave ter morebitnih socialnih in ekonomskih posledic na določenih vinorodnih območjih. Da bi zagotovili urejeno rast nasadov vinske trte med leti 2016 in 2030, bi bilo treba na ravni Unije uvesti nov sistem za upravljanje zasaditev vinske trte, v obliki sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte.

(56)

Skladno s tem novim sistemom bi se dovoljenja za zasaditev vinske trte lahko izdala, ne da bi pridelovalci nosili stroške, in bi morala poteči po treh letih, če se ne bi izkoristila. To bi prispevalo k hitremu in neposrednemu izkoriščanju dovoljenj s strani pridelovalcev vina, ki so jim bila izdana, ter s tem preprečilo špekulacije.

(57)

Rast novih nasadov vinske trte bi morala biti urejena z zaščitnim mehanizmom na ravni Unije, ki bi temeljil na obveznosti držav članic, da letno izdajo dovoljenja za nove nasade, ki predstavljajo 1 % površine zasajenih vinogradov, vendar pa bi moral zagotavljati prožnost, da bi se lahko odzvali na okoliščine v vsaki državi članici. Države članice bi morale imeti možnost, da na podlagi objektivnih in nediskriminatornih razlogov odločijo, ali bodo na nacionalni ali regionalni ravni zagotovile manjše površine, vključno na ravni območij, ki so upravičena do posebnih zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ter obenem zagotoviti, da so omejitve, ki jih določijo, večje od 0 % in niso preveč omejujoče glede na cilje, za katere si prizadevajo.

(58)

Da se zagotovi nediskriminatorna izdaja dovoljenj, bi bilo treba določiti nekatera merila, zlasti kadar je skupno število hektarjev, za katere v vlogi zaprosijo proizvajalci večje od skupnega števila hektarjev, ki so na voljo na podlagi vlog, ki jih odobrijo države članice.

(59)

Izdaja dovoljenj pridelovalcem, ki izkrčujejo obstoječe vinograde, bi morala biti samodejna, in sicer po predložitvi vloge in neodvisno od zaščitnega mehanizma za nove nasade, saj ne prispeva k povečanju skupne površine vinogradov. Države članice bi morale imeti možnost, da za določena območja, na katerih se lahko proizvaja vino z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, na podlagi priporočil priznanih in reprezentativnih strokovnih organizacij omejijo izdajo dovoljenj za ponovne zasaditve.

(60)

Novi sistem dovoljenj za zasaditve vinske trte se ne bi smel uporabljati za države članice, ki ne uporabljajo unijske prehodne ureditve pravic do zasaditve, in bi moral biti prostovoljen za tiste države članice, v katerih je površina, zasajena z vinsko trto, pod določenim pragom kljub uporabi pravic do zasaditve vinske trte.

(61)

Da bi zagotovili nemoten prehod med prejšnjo ureditvijo pravic do zasaditve in novim sistemom, bi bilo treba določiti prehodne določbe, zlasti da bi se izognili pretiranemu zasajevanju pred začetkom novega sistema. Državam članicam bi bilo treba zagotoviti določeno prožnost, ki bi jim omogočila, da rok za vložitev zahtev za pretvorbo pravic do zasaditve v dovoljenja določijo med 31. decembrom 2015 in 31. decembrom 2020.

(62)

Da bi zagotovili usklajeno in uspešno izvajanje novega sistema dovoljenj za zasaditve vinske trte, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pogoji, pod katerimi se sistem ne uporablja za nekatere zasaditve vinske trte, pravili glede meril za upravičenost in prednostnih meril, dodajanjem meril za upravičenost in prednostnih meril, soobstojem vinskih trt, ki bodo izkrčene, in novo zasajenih vinskih trt, ter v zvezi z razlogi, zaradi katerih lahko države članice omejijo izdajo dovoljenj za ponovne zasaditve.

(63)

Nadzor nad nedovoljenimi nasadi bi bilo treba učinkovito izvajati, da bi tako zagotovili skladnost s pravili novega sistema.

(64)

Uporaba standardov za trženje kmetijskih proizvodov lahko prispeva k izboljšanju gospodarskih pogojev za proizvodnjo in trženje ter tudi kakovosti takih proizvodov. Uporaba takih standardov je zato v interesu proizvajalcev, trgovcev in potrošnikov.

(65)

Po Sporočilu Komisije o politiki kakovosti kmetijskih proizvodov in razpravah, ki so mu sledile, je primerno ohraniti tržne standarde po sektorjih ali proizvodih, tako da bodo upoštevana pričakovanja potrošnikov in da se bo prispevalo k izboljšanju gospodarskih pogojev za proizvodnjo in trženje kmetijskih proizvodov ter k njihovi kakovosti.

(66)

Za tržne standarde bi bilo treba uvesti horizontalne določbe.

(67)

Tržni standardi bi morali biti razdeljeni na obvezna pravila za specifične sektorje ali proizvode in neobvezne rezervirane navedbe, določene na podlagi sektorja ali proizvoda.

(68)

Tržne standarde bi bilo treba načeloma uporabljati za vse zadevne kmetijske proizvode, ki se tržijo v Uniji.

(69)

Ta uredba bi morala vsebovati seznam sektorjev in proizvodov, za katere se lahko uporabljajo tržni standardi. Zaradi upoštevanja pričakovanj potrošnikov in potrebe po izboljšanju kakovosti kmetijskih proizvodov ter gospodarskih pogojev za njihovo proizvodnjo in trženje, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s spreminjanjem tega seznama pod strogimi pogoji.

(70)

Zaradi upoštevanja pričakovanj potrošnikov in izboljšanja gospodarskih pogojev za proizvodnjo in trženje ter kakovosti določenih kmetijskih proizvodov ter prilagajanja stalno spreminjajočim se tržnim pogojem in spremembam v povpraševanju potrošnikov ter razvoju zadevnih mednarodnih standardov in zaradi preprečevanja nastajanja ovir za inovacije pri proizvodih, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s sprejemanjem tržnih standardov po sektorjih ali proizvodih v vseh fazah trženja ter odstopanj od takih standardov in izvzetij iz njih. Tržni standardi bi morali med drugim upoštevati naravne in bistvene lastnosti zadevnih proizvodov ter ne bi smeli povzročiti bistvenih sprememb v običajni sestavi zadevnega proizvoda. Tržni standardi bi morali tudi upoštevati možnost, da bodo potrošniki zavedeni zaradi pričakovanj in dojemanj. Odstopanja od standardov ali izvzetja iz njih ne bi smela povzročiti dodatnih stroškov, ki bi jih nosili izključno kmetje.

(71)

Z uporabo tržnih standardov bi bilo treba omogočiti enostavno oskrbovanje trga s proizvodi standardizirane in zadovoljive kakovosti in bi se morali nanašati zlasti na tehnične opredelitve, razvrstitve, predstavitev, trženje in označevanje, pakiranje, način pridelave, konzerviranje, skladiščenje, prevoz, povezano upravno dokumentacijo, certifikacijo in časovne omejitve, omejitve uporabe in odstranitev.

(72)

Ob upoštevanju interesa proizvajalcev, da obveščajo o lastnostih proizvodov in kmetovanja, ter interesa potrošnikov za prejemanje ustreznih in preglednih informacij o proizvodu bi moralo biti mogoče določiti kraj kmetovanja in/ali kraj porekla za vsak primer posebej na ustrezni geografski ravni, pri čemer bi bilo treba obenem upoštevati posebne značilnosti nekaterih sektorjev, zlasti kar zadeva predelane kmetijske proizvode.

(73)

Za proizvode, uvožene iz tretjih držav, bi bilo treba določiti posebna pravila, pod pogojem, da nacionalne določbe, ki veljajo v tretjih državah, upravičujejo odstopanja od tržnih standardov in se zagotovi njihova enakovrednost z zakonodajo Unije. Prav tako je primerno določiti pravila o uporabi tržnih standardov za proizvode, ki se izvozijo iz Unije.

(74)

Proizvodi iz sektorja sadja in zelenjave, ki se sveži prodajajo potrošnikom, bi se morali tržiti samo, če so neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti ter če je navedena država porekla. Da bi zagotovili pravilno uporabo te zahteve in upoštevali nekatere posebne razmere, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s posebnimi odstopanji od te zahteve.

(75)

Po vsej Uniji bi bilo treba izvajati politiko kakovosti ter v ta namen uporabljati certifikacijski postopek za proizvode iz sektorja hmelja in prepovedati trženje proizvodov, za katere certifikat ni bil izdan. Da bi zagotovili pravilno uporabo te zahteve in upoštevali določene posebne razmere, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z ukrepi, ki odstopajo od te zahteve, zaradi izpolnjevanja tržnih zahtev nekaterih tretjih držav ali za proizvode, namenjene za posebno uporabo.

(76)

Za nekatere sektorje in proizvode so opredelitve, poimenovanja in prodajne oznake pomembni elementi za določitev konkurenčnih pogojev. Zato je primerno, da se za te sektorje in/ali proizvode določijo opredelitve, poimenovanja in prodajne oznake, ki se lahko v Uniji uporabljajo le za trženje proizvodov, ki izpolnjujejo ustrezne zahteve.

(77)

Da se prilagodijo opredelitve in prodajne oznake določenih proizvodov potrebam, ki so posledica sprememb v potrošniškem povpraševanju, tehničnega napredka ali potrebi po inovacijah pri proizvodih, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s spremembami opredelitev in prodajnih oznak, odstopanji od njih in izvzetji iz njih.

(78)

Da bi pri izvajalcih in v državah članicah zagotovili jasno in pravilno razumevanje opredelitev in prodajnih oznak, določenih za nekatere sektorje, bi bilo treba na Komisijo presesti pooblastilo v zvezi s pravili za njihovo določitev in uporabo.

(79)

Da se upoštevajo posebne lastnosti posameznega proizvoda ali sektorja, različne faze trženja, tehnični pogoji, vse možne večje praktične težave, pa tudi natančnost in ponovljivost metod analize, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z določitvijo dovoljenega odstopanju od enega ali več specifičnih standardov, pri čemer se za celotno serijo proizvodov šteje, da ni v skladu s standardom, če se to odstopanje preseže.

(80)

Treba bi bilo določiti nekatere enološke postopke in omejitve za proizvodnjo vina, zlasti kar zadeva rezanje in uporabo nekaterih vrst grozdnega mošta, grozdnega soka in svežega grozdja iz tretjih držav. Da bi bili izpolnjeni mednarodni standardi, bi morala Komisija pri nadaljnjih enoloških postopkih upoštevati enološke postopke, ki jih priporoča Mednarodna organizacija za trto in vino (OIV).

(81)

Treba bi bilo določiti pravila za razvrstitev sort vinske trte, po katerih bi morale države članice, ki pridelajo več kot 50 000 hektolitrov na leto, še naprej odgovorne za razvrščanje sort vinske trte, iz katerih se na njihovih ozemljih lahko prideluje vino. Nekatere sorte vinske trte bi bilo treba izključiti.

(82)

Države članice bi morale imeti možnost, da ohranijo ali sprejmejo določena nacionalna pravila o ravneh kakovosti za mazave maščobe.

(83)

Za vinski sektor bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da omejijo ali izključijo uporabo določenih enoloških postopkov, ohranijo strožje omejitve za vina, ki se pridelujejo na njihovem ozemlju, ter dovolijo poskusno uporabo nedovoljenih enoloških postopkov.

(84)

Da bi zagotovili pravilno in pregledno uporabo nacionalnih pravil za nekatere proizvode in sektorje, kar zadeva tržne standarde, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z določanjem pogojev za uporabo takšnih tržnih standardov ter pogojev za posedovanje proizvodov, pridobljenih s poskusnimi postopki, promet z njimi in njihovo uporabo.

(85)

Poleg tržnih standardov bi bilo treba določiti neobvezne navedbe kakovosti, s katerimi se zagotovi, da navedbe, ki opisujejo posebne lastnosti proizvoda oziroma značilnosti kmetovanja ali predelave, niso zlorabljene na trgu ter da se lahko potrošniki zanesejo nanje pri ugotavljanju različnih elementov kakovosti proizvodov. Ob upoštevanju ciljev te uredbe in zaradi jasnosti bi morale biti obstoječe neobvezne navedbe kakovosti naštete v tej uredbi.

(86)

Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da določijo pravila v zvezi z odstranitvijo vinskih proizvodov, ki ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe. Da bi zagotovili pravilno in pregledno uporabo nacionalnih pravil o vinskih proizvodih, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z določitvijo pogojev za uporabo vinskih proizvodov, ki ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe.

(87)

Zaradi upoštevanja razmer na trgu ter razvoja tržnih in mednarodnih standardov bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pridržanjem dodatne neobvezne rezervirane navedbe in določanjem pogojev za njeno uporabo, spreminjanjem pogojev za uporabo neobvezne rezervirane navedbe in preklicem neobveznih rezerviranih navedb.

(88)

Da se upoštevajo lastnosti določenih sektorjev in pričakovanja potrošnikov bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z določitvijo podrobnosti glede zahtev za uvedbo dodatne rezervirane navedbe.

(89)

Da se zagotovi skladnost proizvodov, opisanih z neobveznimi rezerviranimi navedbami, z veljavnimi pogoji uporabe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z določitvijo dodatnih pravil o uporabi neobveznih rezerviranih navedb.

(90)

Da se upoštevajo posebnosti trgovine med Unijo in nekaterimi tretjimi državami ter posebnih lastnosti določenih kmetijskih proizvodov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov o pogojih, pod katerimi se šteje, da imajo uvoženi proizvodi enakovredno raven skladnosti z zahtevami Unije glede tržnih standardov, in ki dopuščajo ukrepe, ki odstopajo od pravil, v skladu s katerimi se lahko proizvodi v Uniji tržijo samo v skladu s takšnimi standardi, ter pravilih glede uporabe tržnih standardov za proizvode, ki se izvozijo iz Unije.

(91)

Določbe o vinu bi bilo treba uporabljati ob upoštevanju mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU.

(92)

Koncept kakovostnih vin v Uniji temelji med drugim na posebnih lastnostih, ki se pripisujejo geografskemu poreklu vina. Takšna vina potrošniki prepoznajo po zaščitenih označbah porekla in geografskih označbah. Da se omogoči pregleden in bolj izpopolnjen okvir, ki bi podprl navedbe kakovosti zadevnih proizvodov, bi bilo treba vzpostaviti ureditev za pregledovanje vlog za označbo porekla ali geografsko označbo v skladu s pristopom horizontalne politike Unije za kakovost, ki se uporablja za živila razen vina in žganih pijač, določena v Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(93)

Da bi ohranili posebne kakovostne lastnosti vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo bi bilo treba državam članicam omogočiti, da uporabljajo strožja pravila.

(94)

Da bi bili izpolnjeni pogoji za zaščito v Uniji, bi bilo treba označbe porekla in geografske označbe za vino priznati in registrirati na ravni Unije v skladu s postopkovnimi pravili, ki jih določi Komisija.

(95)

Možnost za zaščito bi morale imeti tudi označbe porekla in geografske označbe iz tretjih držav, če so zaščitene v državi porekla.

(96)

Postopek registracije bi moral vsaki fizični ali pravni osebi z zakonitim interesom v državi članici ali tretji državi omogočiti, da z vložitvijo ugovora uveljavlja svoje pravice.

(97)

Registrirane označbe porekla in geografske označbe bi bilo treba zaščititi pred uporabami, ki izkoriščajo ugled proizvodov, ki izpolnjujejo ustrezne zahteve. Zaradi spodbujanja poštene konkurence in preprečevanja zavajanja potrošnikov bi bilo treba to zaščito razširiti tudi na proizvode in storitve, ki jih ta uredba ne zajema, vključno s proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbama.

(98)

Da se upošteva obstoječe prakse označevanja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z dovoljevanjem uporabe imena sorte vinske trte, ki vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali je iz nje sestavljeno.

(99)

Da se upoštevajo posebnosti proizvodnje na razmejenem geografskem območju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z določitvijo dodatnih meril za razmejitev geografskega območja ter omejitvami in odstopanji glede proizvodnje na razmejenem geografskem območju.

(100)

Da se zagotovi kakovost in sledljivost proizvoda bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pogoji, pod katerimi so lahko v specifikacije proizvoda vključene dodatne zahteve.

(101)

Da se zagotovi varstvo zakonitih pravic ali interesov proizvajalcev in izvajalcev, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s tipom vlagatelja, ki lahko vloži vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe; pogoji, ki jih je treba upoštevati pri vlogah za zaščito označbe porekla ali geografske označbe; pregledom, ki ga opravi Komisija; postopkom ugovora ter postopki za spremembo, preklic in pretvorbo zaščitenih označb porekla ali zaščitenih geografskih označb. To pooblastilo bi moralo zajemati tudi pogoje, ki veljajo za čezmejne vloge; pogoje za vloge v zvezi z geografskimi območji v tretji državi; datum začetka uporabe zaščite ali njene spremembe ter pogoje v zvezi s spremembami specifikacij proizvodov.

(102)

Da se zagotovi ustrezno raven zaščite, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z omejitvami glede zaščitenih imen.

(103)

Da se zagotovi, da uporaba te uredbe za imena vin, za katera je bila zaščita odobrena pred 1. avgustom 2009 ali za katera je bila vloga za zaščito vložena pred tem datumom, ne vpliva nepotrebno na gospodarske subjekte in pristojne organe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z določitvijo prehodnih pravilo takšnih imenih vin, v zvezi z vini, ki so bila dana na trg ali označena pred določenim datumom, ter v zvezi s spremembami specifikacij proizvodov.

(104)

Določeni izrazi se v Uniji tradicionalno uporabljajo, da potrošniki iz njih dobijo informacije o posebnostih in kakovosti vin, ki dopolnjujejo informacije, ki izhajajo iz zaščitenih označb porekla in geografskih označb. Da bi zagotovili delovanje notranjega trga in pošteno konkurenco ter se izognili zavajanju potrošnikov, bi morali biti ti tradicionalni izrazi upravičeni do zaščite v Uniji.

(105)

Da se zagotovi ustrezno raven zaščite, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z jezikom in zapisom tradicionalnega izraza, ki ga je treba zaščititi.

(106)

Da se zagotovi varstvo zakonitih pravic proizvajalcev in izvajalcev, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s tipom vlagateljev, ki lahko vložijo vlogo za zaščito tradicionalnega izraza, pogoji za veljavnost vloge za priznanje tradicionalnega izraza, razlogi za ugovarjanje predlaganemu priznanju tradicionalnega izraza, obsegom zaščite, vključno z razmerjem do blagovnih znamk, zaščitenih tradicionalnih izrazov, zaščitenih označb porekla ali geografskih označb, homonimov ali določenih imen vinske trte, v zvezi z razlogi za preklic tradicionalnega izraza, datumom vložitve vloge ali zahteve ter v zvezi s postopki, ki jih je treba upoštevati pri vlogah za zaščito tradicionalnega izraza, vključno s pregledom, ki ga opravi Komisija, postopkom ugovora in postopki za preklic in spremembo.

(107)

Da se upoštevajo posebnosti trgovine med Unijo in določenimi tretjimi državami bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pogoji, pod katerimi se tradicionalni izrazi lahko uporabljajo za proizvode iz tretjih držav, in s tem povezanimi odstopanji.

(108)

Opis, označevanje in predstavitev proizvodov vinskega sektorja, ki so zajeti v tej uredbi, lahko pomembno vplivajo na njihovo trženje. Razlike med zakonodajami držav članic pri označevanju proizvodov vinskega sektorja lahko ovirajo nemoteno delovanje notranjega trga. Zato bi bilo treba določiti pravila, ki upoštevajo zakonite interese potrošnikov in pridelovalcev. Zato je primerno določiti predpise Unije o označevanju in predstavitvi.

(109)

Da se zagotovi skladnost z obstoječimi praksami označevanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z izjemnimi okoliščinami, ki upravičujejo opustitev navedbe izrazov „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“.

(110)

Da se upoštevajo posebne značilnosti vinskega sektorja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s predstavitvijo in uporabo navedb na oznakah, ki niso določene v tej uredbi; nekaterimi obveznimi in neobveznimi podrobnostmi ter predstavitvijo.

(111)

Da se zagotovi varstvo zakonitih interesov izvajalcev, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z začasnim označevanjem in predstavitvijo vin z označbo porekla ali geografsko označbo, kadar ta označba porekla ali geografska označba izpolnjuje potrebne zahteve.

(112)

Da se zagotovi, da gospodarski subjekti niso oškodovani, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s prehodnimi določbami glede vina, danega na trg in označenega v skladu z zadevnimi pravili, veljavnimi pred 1. avgustom 2009.

(113)

Da se upoštevajo posebnosti trgovine s proizvodi iz vinskega sektorja med Unijo in določenimi tretjimi državami, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z odstopanji od pravil o označevanju in predstavitvi za proizvode, namenjene za izvoz, kadar je to potrebno po pravu zadevne tretje države.

(114)

Po izteku sistema kvot bodo še vedno potrebni posebni instrumenti za zagotovitev uravnotežene porazdelitve pravic in obveznosti med podjetji za proizvodnjo sladkorja in pridelovalci sladkorne pese. Zato bi bilo treba določiti standardne določbe, ki urejajo pisne panožne sporazume med njimi.

(115)

Reforma ureditve trga sladkorja, sprejeta leta 2006, je povzročila daljnosežne spremembe v sektorju sladkorja v Uniji. Da bi se lahko pridelovalci sladkorne pese prilagodili novim razmeram na trgu in večji tržni usmerjenosti sektorja, bi bilo treba sedanji sistem kvot za sladkor podaljšati do konca tržnega leta 2016/2017, ko bo ukinjen.

(116)

Da se upoštevajo posebnosti sektorja sladkorja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s posodobitvijo tehničnih opredelitev za sektor sladkorja, posodobitvijo odkupnih pogojev za sladkorno peso iz te uredbe ter dodatnimi pravili za določanje bruto in tara mase ter vsebnosti sladkorja v sladkorni pesi, dobavljeni podjetju, ter v zvezi s pravili o pulpi sladkorne pese.

(117)

Nedavne izkušnje so pokazale, da so potrebni posebni ukrepi, s katerimi bi zagotovili zadostno dobavo sladkorja na trg Unije v obdobju, ko se še uporabljajo kvote za sladkor.

(118)

Da se upoštevajo posebnosti sektorja sladkorja in zagotovili ustrezno upoštevanje interesov vseh strani ter glede na to, da je treba preprečevati motnje na trgu, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z: odkupnimi pogoji in dobavnimi pogodbami, posodabljanjem odkupnih pogojev za sladkorno peso iz te uredbe, in merili, ki jih morajo uporabljati podjetja za proizvodnjo sladkorja, ko prodajalcem sladkorne pese dodeljujejo količine sladkorne pese, ki jih bodo zajemale predsetvene pogodbe o dobavi.

(119)

Da se upošteva tehnični napredek, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pripravo seznama proizvodov, pri proizvodnji katerih se lahko uporablja industrijski sladkor, industrijska izoglukoza ali industrijski inulinski sirup.

(120)

Da se zagotovi, da odobrena podjetja, ki proizvajajo ali predelujejo sladkor, izoglukozo ali inulinski sirup, izpolnjujejo svoje obveznosti, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z dodelitvijo in odvzemom odobritve takšnim podjetjem, ter merili za upravne kazni.

(121)

Da se upoštevajo posebnosti sektorja sladkorja in zagotovi ustrezno upoštevanje interesov vseh strani, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pomenom pogojev za delovanje sistema kvot in pogoji za prodajo v najbolj oddaljene regije.

(122)

Da se zagotovil, da pridelovalci dejansko sodelujejo pri odločitvi o prenosu določene količine proizvodnje, bi bilo treba na Komisija prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s prenosom sladkorja.

(123)

Zaradi boljšega izkoriščanja vinogradniških možnosti bi morale države članice Komisiji poslati preglednico pridelovalne zmogljivosti na podlagi registra vinogradov. Da bi države članice spodbudili, da pošljejo preglednico, bi bilo treba podporo za prestrukturiranje in preusmeritev omejiti na tiste države članice, ki so poslale preglednico.

(124)

Da bi države članice lažje spremljale in preverjale pridelovalne zmogljivosti, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z vsebino registra vinogradov ter izjemami.

(125)

Da bi zagotovili zadovoljivo raven sledljivosti zadevnih proizvodov, zlasti zaradi varstva potrošnikov, bi bilo treba vsem proizvodom vinskega sektorja, ki so zajeti v tej uredbi, priložiti spremni dokument, kadar so v obtoku znotraj Unije.

(126)

Da se olajša prevoz vinskih proizvodov in da bi države članice lažje spremljale ta prevoz, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pravili: o spremnem dokumentu in njegovi uporabi, o pogojih, pod katerimi spremni dokument šteje za dokument, ki potrjuje zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, o obveznosti vodenja registra in njegovi uporabi, o določitvi, kdo vodi register, in o oprostitvah obveznosti vodenja registra ter o dejavnostih, ki jih je treba vključiti v register.

(127)

Ker ne obstaja zakonodaja Unije o formalnih pisnih pogodbah, lahko države članice v okviru nacionalnega pogodbenega prava, določijo obvezno uporabo takšnih pogodb, če pri tem ne kršijo zakonodaje Unije ter zlasti spoštujejo pravilno delovanje notranjega trga in skupne ureditve trga. Ker so razmere v Uniji zelo različne, in v interesu subsidiarnosti, bi morala biti odločitev o tem prepuščena državam članicam. Zaradi zagotovitve ustreznih minimalnih standardov za take pogodbe ter dobrega delovanja notranjega trga in skupne ureditve trga pa bi bilo treba v primeru sektorja mleka in mlečnih proizvodov nekatere osnovne pogoje za uporabo takih pogodb določiti na ravni Unije. Vsi ti osnovni pogoji bi morali biti predmet prostega dogovarjanja. Ker imajo lahko nekatere mlekarske zadruge v statutih določena pravila s podobnim učinkom, bi jih bilo treba zaradi enostavnosti izvzeti iz zahteve za sklenitev pogodbe. Da bi povečali učinkovitost takšnega pogodbenega sistema, bi morale države članice odločiti, ali bi se morale uporabljati, kadar posredniki zbirajo mleko od kmetov, da bi ga dobavili predelovalcem.

(128)

Da bi zagotovili uspešen razvoj proizvodnje in iz tega izhajajoč primeren življenjski standard proizvajalcev mleka, bi bilo treba okrepiti njihovo pogajalsko moč v odnosu do predelovalcev, kar bi moralo omogočiti pravičnejšo porazdelitev dodane vrednosti v dobavni verigi. Za uresničitev teh ciljev SKP bi bilo zato treba sprejeti določbo na podlagi člena 42 in člena 43(2) PDEU, da se organizacijam proizvajalcev, ki jih sestavljajo proizvajalci mleka ali njihova združenja, omogoči, da se z mlekarno skupaj pogajajo o pogodbenih pogojih, vključno s cenami, za vso proizvodnjo surovega mleka svojih članov ali del te proizvodnje. Da bi ohranili dejansko konkurenco na trgu mleka in mlečnih proizvodov, bi morale za to možnost veljati primerne količinske omejitve. Da ne bi ogrozili učinkovitega delovanja zadrug in zaradi jasnosti, bi bilo treba posebej določiti naslednje: ko iz članstva kmeta v zadrugi izhaja obveznost oddaje surovega mleka, in sicer v zvezi z vso kmetovo proizvodnjo mleka ali njenim delom, za kar so pogoji določeni v statutu zadruge ali na njem temelječih pravilih in odločitvah, ti pogoji ne bi smeli biti predmet pogajanj prek organizacije proizvajalcev.

(129)

Glede na pomen zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, predvsem za občutljive podeželske regije, ter da bi zagotovili dodano vrednost in ohranili zlasti kakovosti sirov z zaščiteno označbo porekla in zaščiteno geografsko označbo ter glede na prenehanja uporabe sistema mlečnih kvot, bi bilo treba državam članicam dovoliti, da na zahtevo medpanožne organizacije, organizacije proizvajalcev ali skupine, opredeljene v Uredbi (EU) št. 1151/2012, uporabijo pravila za uravnavanje celotne ponudbe takih sirov, proizvedenih na opredeljenem geografskem območju. Takšno zahtevo bi morala podpirati velika večina proizvajalcev mleka, ki predstavljajo veliko večino količine mleka, uporabljenega za proizvodnjo tega sira, v primeru medpanožnih organizacij in skupin pa bi jo morala podpirati velika večina proizvajalcev sira, ki predstavljajo veliko večino proizvodnje tega sira.

(130)

Da bi lahko spremljala tržne trende, Komisija potrebuje pravočasne podatke o količinah oddanega surovega mleka. Zato bi bilo treba določiti, da prvi kupec takšne podatke redno sporoča državam članicam ter da država članica o njih uradno obvesti Komisijo.

(131)

Organizacije proizvajalcev in njihova združenja imajo lahko koristno vlogo pri koncentraciji ponudbe, izboljšanju trženja, načrtovanju in prilagajanju proizvodnje povpraševanju, optimizaciji proizvodnih stroškov in stabilizaciji cen proizvajalcev, izvajanju raziskav, spodbujanju najboljših praks in zagotavljanju tehnične pomoči, ravnanju s stranskimi proizvodi in instrumenti za obvladovanje tveganja, ki so na voljo njihovim članom, s čimer prispevajo h krepitvi položaja proizvajalcev v prehranski verigi.

(132)

Medsektorske organizacije imajo lahko pomembno vlogo pri omogočanju dialoga med udeleženci v dobavni verigi ter pri spodbujanju najboljših praks in preglednosti trga.

(133)

Obstoječa pravila o opredelitvi in priznavanju organizacij proizvajalcev, njihovih združenj in medpanožnih organizacij bi bilo zato treba uskladiti, racionalizirati in razširiti, da bodo omogočali morebitno priznavanje na zahtevo na podlagi statutov, oblikovanih za določene sektorje v skladu s to uredbo. Zlasti bi morali s pogoji za priznanje in statuti organizacij proizvajalcev zagotoviti, da so takšni organi ustanovljeni na pobudo proizvajalcev in da nadzor nad njimi poteka v skladu s pravili, na podlagi katerih lahko proizvajalci člani demokratično preverjajo svojo organizacijo in njene odločitve.

(134)

Obstoječe določbe v različnih sektorjih, ki krepijo vpliv organizacij proizvajalcev, njihovih združenj in medpanožnih organizacij, tako da državam članicam pod določenimi pogoji omogočajo razširitev nekaterih pravil takšnih organizacij na izvajalce nečlane, so se izkazale za učinkovite ter bi jih bilo treba uskladiti, racionalizirati in razširiti na vse sektorje.

(135)

Treba bi bilo predvideti možnost sprejetja določenih ukrepov za lažjo prilagoditev ponudbe zahtevam trga, kar lahko prispeva k stabilizaciji trgov in k zagotavljanju primernega življenjskega standarda zadevne kmetijske skupnosti.

(136)

Da bi spodbudili ukrepanje organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij za lažje prilagajanje ponudbe zahtevam trga, razen ukrepanj v zvezi z umikom proizvodov s trga, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z: ukrepi za izboljšanje kakovosti, spodbujanje boljše organizacije proizvodnje, predelave in trženja, lažje beleženje gibanja tržnih cen ter omogočanje oblikovanja kratkoročnih in dolgoročnih napovedi na podlagi uporabljenih proizvodnih sredstev.

(137)

Da bi izboljšali delovanje trga za vina, bi morale imeti države članice možnost, da uresničujejo odločitve, ki jih sprejmejo medpanožne organizacije. Vendar bi morala biti pri takih odločitvah izključena ravnanja, ki bi lahko izkrivljala konkurenco.

(138)

Uporaba formalnih pisnih pogodb v sektorju mleka je sicer obravnavana v ločenih določbah, a lahko tovrstne pogodbe obenem pomagajo okrepiti odgovornost izvajalcev v drugih sektorjih in povečati njihovo zavedanje o tem, da je treba bolj upoštevati signale trga, izboljšati prenos cen in ponudbo prilagoditi povpraševanju, lahko pa te pogodbe prispevajo tudi k preprečevanju določenih nepoštenih trgovinskih praks. Ker ne obstaja zakonodaja Unije o tovrstnih pogodbah, lahko države članice v okviru nacionalnega pogodbenega prava določijo obvezno uporabo takšnih pogodb, če pri tem ravnajo skladno s pravom Unije ter zlasti spoštujejo pravilno delovanje notranjega trga in skupne ureditve trga.

(139)

Da bi zagotovili vzdržen razvoj proizvodnje in s tem ustrezen življenjski standard za proizvajalce v sektorju govejega in telečjega mesa in v sektorju oljčnega olja ter za proizvajalce določenih poljščin, bi bilo treba okrepiti njihovo pogajalsko moč v odnosu do izvajalcev nižje v dobavni verigi, s čimer bi omogočili pravičnejšo porazdelitev dodane vrednosti vzdolž te verige. Za uresničitev teh ciljev SKP bi morale priznane organizacije proizvajalcev imeti možnost, da se ob upoštevanju količinskih omejitev pogajajo o pogojih dobavnih pogodb, vključno s cenami, za vso proizvodnjo svojih članov ali del te proizvodnje, pri čemer si prizadevajo za enega ali več ciljev, in sicer koncentracijo ponudbe, dajanje proizvodov, ki jih proizvedejo njihovi člani, na trg in optimizacijo proizvodnih stroškov, ter pod pogojem da je rezultat zasledovanja teh ciljev združevanje dejavnosti, ki bo po vsej verjetnosti znatno izboljšalo učinkovitost, tako da bodo dejavnosti organizacij proizvajalcev na splošno prispevale k izpolnitvi ciljev člena 39 PDEU. To bi se lahko zgodilo, če bi organizacija proizvajalcev izvajala določene specifične dejavnosti, ki bi imele precejšen pomen z vidika obsega zadevne proizvodnje, njenih stroškov in dajanja proizvoda na trg.

(140)

Da bi se zagotovilo dodano vrednost in ohranilo kakovost, zlasti sušenega stegna z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, bi bilo treba državam članicam pod strogimi pogoji dovoliti, da uporabljajo pravila za uravnavanje ponudbe takšnega sušenega stegna, če taka pravila podpirati velika večina proizvajalcev sušenega stegna, po potrebi pa tudi rejci prašičev na geografskem območju, vezanem na to sušeno stegno.

(141)

Obveznost registracije vseh dobavnih pogodb za hmelj, proizveden v Uniji, je obremenjujoča in bi jo zato bilo treba odpraviti.

(142)

Da bi se zagotovilo, da so cilji in odgovornosti organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij jasno določeni, in da prispevajo k učinkovitosti ukrepov teh organizacij in združenj brez nalaganja nepotrebnega upravnega bremena in ogrožanja načela svobode združevanja, zlasti za nečlane takšnih organizacij, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi s: pravili o posebnih ciljih, za katere si takšne organizacije in združenja lahko prizadevajo, si zanje morajo ali ne smejo prizadevati in ki bi po potrebi morali dopolnjevati cilje, določene v tej uredbi; takšnih organizacijah in združenjih, statutih organizacij, ki niso organizacije proizvajalcev, posebnih pogojih, ki se uporabljajo za statute organizacij proizvajalcev v določenih sektorjih, vključno z odstopanji, strukturi, trajanju članstva, velikosti, demokratični odgovornosti in dejavnostih takšnih organizacij in združenj, učinkih, izhajajočih iz združitev; pogojih za priznanje, preklic in začasno prekinitev priznanja, iz tega izhajajočih učinkih ter zahtevah za sprejemanje popravnih ukrepov v primeru neupoštevanja meril za priznanje;

nadnacionalnih organizacijah in združenjih ter upravni pomoči pri nadnacionalnem sodelovanju; sektorjih, za katere je potrebno dovoljenje države članice in pri katerih se dejavnosti lahko oddajo v izvajanje zunanjim izvajalcem, pogojih in naravi tovrstnih dejavnosti ter zagotavljanju tehničnih sredstev s strani organizacij ali združenj; osnovi za izračun minimalnega obsega ali vrednosti tržne proizvodnje organizacij in združenj; izračunu količine surovega mleka, za katero se organizacija proizvajalcev pogaja, sprejemu članov, ki niso proizvajalci, v organizacije proizvajalcev ali članov, ki niso organizacije proizvajalcev, v združenja organizacij proizvajalcev;

razširitvi nekaterih pravil organizacij na nečlane in obveznem plačilu članarine za nečlane, vključno z uporabo in dodelitvijo takega plačila s strani navedenih organizacij ter seznamom strožjih pravil v zvezi s proizvodnjo, ki se lahko razširijo, dodatnih zahtevah glede reprezentativnosti organizacij, zadevnih gospodarskih območjih, vključno s preverjanjem njihove opredelitve s strani Komisije, minimalnih obdobjih, v katerih morajo biti pravila veljavna, preden se razširijo, osebah ali organizacijah, za katere se pravila ali prispevki lahko uporabljajo, in okoliščinah, v katerih lahko Komisija zahteva, da se razširitev pravil ali obvezni prispevki zavrnejo ali odpravijo.

(143)

Spremljanje trgovinskih tokov je predvsem vprašanje upravljanja, ki bi se ga morali lotiti na prožen način. Odločitev o uvedbi zahtev za dovoljenja bi bilo treba sprejeti ob upoštevanju potrebe po dovoljenjih za upravljanje zadevnih trgov in zlasti potrebe po spremljanju uvoza ali izvoza zadevnih proizvodov.

(144)

Da bi se upoštevale mednarodne obveznosti Unije in njeni veljavni socialni in okoljski standardi ter standardi za dobrobit živali, potrebe po spremljanju razvoja trgovine in tržnih trendov ter uvoza ali izvoza, potreba po dobrem upravljanju trga in potreba po zmanjšanju upravnega bremena bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi s seznamom proizvodov, za katere je treba predložiti uvozno ali izvozno dovoljenje, ter primeri in okoliščinami, v katerih predložitev uvoznega ali izvoznega dovoljenja ni potrebna.

(145)

Da bi se določili dodatni elementi sistema dovoljenj, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi s pravili o: pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz dovoljenja, njegovih pravnih učinkih in primerih, v katerih je dovoljeno odstopanje od spoštovanja obveznosti uvoza ali izvoza količine, navedene v dovoljenju, ali v katerih je treba navesti poreklo; izdaji uvoznega dovoljenja ali sprostitvi v prosti promet, za kar je treba predložiti dokument, ki ga izda tretja država ali subjekt in ki med drugim potrjuje poreklo, pristnost in kakovostne lastnosti proizvodov; prenosu dovoljenja ali omejitvi te prenosljivosti; dodatnih pogojih za uvozna dovoljenja za konopljo in načelu upravne pomoči med državami članicami za preprečevanje ali obravnavanje goljufij in nepravilnosti; ter primerih in okoliščinah, v katerih je treba ali ni treba položiti varščine, ki zagotavlja, da se uvoz ali izvoz proizvodov opravi v času trajanja veljavnosti dovoljenja.

(146)

Bistveni elementi carin, ki se uporabljajo za kmetijske proizvode in odražajo sporazume Svetovne trgovinske organizacije (STO) in dvostranske sporazume, so določeni v skupni carinski tarifi. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje ukrepov za podroben izračun uvoznih dajatev v skladu s temi bistvenimi elementi.

(147)

Za določene proizvode bi bilo treba ohraniti sistem vhodne cene. Da bi se zagotovila učinkovitost sistema vhodne cene, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi s preverjanjem – na podlagi uporabe pavšalne uvozne vrednosti – točnosti deklarirane cene pošiljke ter v zvezi z določitvijo pogojev, v katerih se zahteva položitev varščine.

(148)

Da bi preprečili ali odpravili škodljive učinke na trgu Unije, ki bi lahko nastali zaradi uvoza določenih kmetijskih proizvodov, bi bilo treba pri uvozu teh proizvodov zaračunati dodatno dajatev, kadar so izpolnjeni določeni pogoji.

(149)

Pod določenimi pogoji je primerno odpreti in upravljati uvozne tarifne kvote, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, ali iz drugih pravnih aktov Unije. Za uvozne tarifne kvote bi morala sprejeta metoda upravljanja ustrezno upoštevati zahteve po preskrbi obstoječega in hitro rastočega trga proizvodnje, predelave in potrošnje v Uniji v smislu konkurenčnosti, zanesljivosti in trajnosti preskrbe ter potrebo po ohranjanju ravnotežja trga.

(150)

Da bi se spoštovale zaveze iz sporazumov, sklenjenih v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, glede tarifnih kvot za uvoz 2 000 000 ton koruze in 300 000 ton sirka v Španijo in glede tarifnih kvot za uvoz 500 000 ton koruze na Portugalsko, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z oblikovanjem določb, potrebnih za uvoz v okviru zadevnih tarifnih kvot ter po potrebi za javno skladiščenje količin, ki jih uvozijo plačilne agencije zadevnih držav članic.

(151)

Da bi zagotovili pošten dostop do razpoložljivih količin in enako obravnavo izvajalcev v okviru tarifne kvote, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z: določitvijo pogojev in zahtev za upravičenost, ki jih mora izvajalec izpolniti za vložitev zahtevka v okviru tarifne kvote; določitvijo pravil o prenosu pravic med izvajalci in po potrebi omejitvah, ki se uporabljajo za prenos v okviru upravljanja tarifne kvote; pogojevanjem sodelovanja pri tarifni kvoti s pologom varščine; po potrebi določitvijo vseh posebnosti, zahtev ali omejitev, ki se uporabljajo za tarifno kvoto, določeno v mednarodnem sporazumu ali drugem zadevnem aktu.

(152)

Kmetijski proizvodi so v nekaterih primerih lahko upravičeni do posebne obravnave pri uvozu v tretje države, če izpolnjujejo določene zahteve in/ali cenovne pogoje. Za zagotovitev pravilne uporabe takšnega sistema je potrebno upravno sodelovanje med organi tretje države uvoznice in Unije. V ta namen bi moralo biti proizvodom priloženo potrdilo, izdano v Uniji.

(153)

Da bi zagotovili, da so lahko proizvodi, ki se izvažajo, v skladu z mednarodnimi sporazumi, ki jih Unija sklene na podlagi PDEU, upravičeni do posebne obravnave pri uvozu v tretjo državo, če so upoštevani določeni pogoji, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov, s katerimi se predpiše, da morajo pristojni organi držav članic na zahtevo in po ustreznih preverjanjih izdati dokument, ki potrjuje izpolnjevanje pogojev.

(154)

Da bi preprečili motnje na trgu za konopljo za vlakna, ki bi jih povzročili prepovedani pridelki, bi morali s to uredbo predpisati nadzor nad uvozom konoplje in semena konoplje, tako da se zagotovi ustreznost takih proizvodov glede vsebnosti tetrahidrokanabinola. Poleg tega bi moral za uvoz konopljinega semena, ki ni namenjeno setvi, še naprej veljati sistem kontrole, ki določa sistem dovoljenj za zadevne uvoznike.

(155)

Po vsej Uniji se za proizvode iz sektorja hmelja izvaja politika kakovosti. Za uvožene proizvode bi bilo treba v to uredbo vključiti določbe, s katerimi bo zagotovljeno, da bodo uvoženi samo proizvodi, katerih lastnosti so enakovredne vsaj lastnostim najnižje zahtevane kakovosti. Zaradi zmanjšanja upravnega bremena bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi s primeri, v katerih ne veljajo obveznosti, povezane s potrdilom o enakovrednosti in označevanjem embalaže.

(156)

Unija je s tretjimi državami sklenila več preferencialnih ureditev dostopa na trg, ki tem državam omogočajo, da v Unijo pod ugodnimi pogoji izvažajo trsni sladkor. Za določen čas bi bilo treba ohraniti s tem povezane določbe o ocenjevanju potreb rafinerij po sladkorju za prečiščevanje in pod določenimi pogoji določbe o pridržanju uvoznih dovoljenj za specializirane uporabnike večjih količin uvoženega surovega trsnega sladkorja, ki se v Uniji štejejo za stalne rafinerije. Da se zagotovi, da je uvoženi sladkor za prečiščevanje prečiščen v skladu s temi zahtevami, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z uporabo izrazov za delovanje uvoznih režimov; pogoji in zahtevami za upravičenost, ki jih mora izpolniti izvajalec, da vloži zahtevek za uvozno dovoljenje, vključno s pologom varščine, ter pravili o upravnih kaznih, ki se naložijo.

(157)

Sistem carin omogoča opustitev vseh drugih zaščitnih ukrepov na zunanjih mejah Unije. Mehanizem notranjega trga in carin se lahko v izjemnih okoliščinah izkaže za neustreznega. V takšnih primerih bi morala biti Unija, zato da njen trg ne bi ostal brez zaščite pred motnjami, ki bi se lahko pojavile, zmožna nemudoma sprejeti vse potrebne ukrepe. Taki ukrepi bi morali biti v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije.

(158)

Primerno je, da se omogoči opustitev uporabe postopkov aktivnega in pasivnega oplemenitenja, kadar taka ureditev moti ali utegne motiti trg Unije.

(159)

Nadomestila za izvoz v tretje države, ki temeljijo na razliki med cenami v Uniji in na svetovnem trgu ter spadajo v okvir omejitev, določenih z zavezami v STO, bi morali ohraniti kot ukrep, ki bi lahko zajemal določene proizvode, za katere bi se ta uredba uporabljala, kadar bi se razmere na notranjem trgu prekrivale z razmerami, opisanimi za izredne ukrepe. Subvencionirani izvozi bi morali biti omejeni glede vrednosti in količine, razpoložljivo nadomestilo pa bi moralo znašati nič, pri čemer to ne bi smelo vplivati na uporabo izrednih ukrepov.

(160)

Upoštevanje omejitev, izraženih v vrednosti, bi bilo treba zagotoviti v trenutku določitve izvoznih nadomestil, in sicer s spremljanjem izplačil po pravilih, ki veljajo za Evropski kmetijski jamstveni sklad. Spremljanje bi bilo olajšati z obvezno vnaprejšnjo določitvijo izvoznih nadomestil, pri čemer je treba določiti možnost, da se pri diferenciranih izvoznih nadomestilih spremeni navedeni namembni kraj znotraj geografskega območja, za katero se uporablja enotna stopnja izvoznega nadomestila. V primeru spremembe namembnega kraja bi morali plačati izvozno nadomestilo, ki se uporablja za dejanski namembni kraj in je omejeno z zneskom, ki se uporablja za vnaprej določen namembni kraj.

(161)

Upoštevanje količinskih omejitev bi bilo treba zagotoviti z zanesljivim in učinkovitim sistemom spremljanja. Zato bi morala biti odobritev izvoznih nadomestil pogojena z izvoznim dovoljenjem. Izvozna nadomestila bi bilo treba odobriti v okviru razpoložljivih omejitev ob upoštevanju posebnega položaja vsakega zadevnega proizvoda. Izjeme pri tem pravilu bi morale biti dovoljene samo za predelane proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbama in za katere se količinske omejitve ne uporabljajo. Določiti bi bilo treba odstopanje od zahteve strogega upoštevanja pravil o upravljanju, kadar ni verjetno, da bi izvoz, za katerega se uporabljajo izvozna nadomestila, presegel količine, ki so določene.

(162)

V primeru izvoza živega goveda bi bilo treba izvozna nadomestila odobriti in izplačati samo, če so upoštevane določbe iz zakonodaje Unije, ki se nanašajo na dobrobit živali, zlasti na zaščito živali med prevozom.

(163)

Da bi zagotovili pravilno delovanje sistema izvoznih nadomestil, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z zahtevo za polog varščine, ki bi zagotavljala, da bodo izvajalci izpolnili svoje obveznosti.

(164)

Da bi čim bolj zmanjšali upravno breme izvajalcev in organov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z določitvijo pragov, pod katerimi izdaja ali predložitev izvoznega dovoljenja ne bi bila nujno potrebna, opredelitvijo namembnih krajev ali dejavnosti, pri katerih bi lahko bila upravičena oprostitev obvezne predložitve izvoznega dovoljenja, in dovolitvijo naknadne izdaje izvoznega dovoljenja v upravičenih okoliščinah.

(165)

Da bi obravnavali konkretne okoliščine, ki utemeljujejo popolno ali delno upravičenost do izvoznih nadomestil, in izvajalcem pomagali premostiti obdobje med vložitvijo zahtevka za izvozno nadomestilo in končnim plačilom tega nadomestila, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi s pravili o: drugem datumu za nadomestilo; predplačilu izvoznih nadomestil, vključno s pogoji za polog in sprostitev varščine; dodatnih dokazilih, kadar obstaja dvom o resničnem namembnem kraju proizvodov in možnost ponovnega uvoza v carinsko območje Unije; namembnih krajih, ki se obravnavajo kot izvoz iz Unije, in vključitvi namembnih krajev znotraj carinskega območja Unije, ki so upravičeni do izvoznih nadomestil.

(166)

Da bi izvoznikom proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbama in predelanih proizvodov iz teh proizvodov zagotovili enak dostop do izvoznih nadomestil, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z uporabo določenih pravil, ki veljajo za kmetijske proizvode, za proizvode, ki se izvažajo kot predelano blago.

(167)

Da bi zagotovili, da so proizvodi, za katere se odobrijo izvozna nadomestila, izvoženi iz carinskega območja Unije, preprečili njihov povratek v navedeno območje ter čim bolj zmanjšali upravno breme izvajalcev pri zbiranju in predložitvi dokazil, da so proizvodi, upravičeni do nadomestila, dospeli v namembno državo za diferencirana nadomestila, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi s pravili o: roku, v katerem mora biti končan izstop iz carinskega območja Unije, vključno z rokom za začasni ponovni vstop; predelavi, ki je v tem času dovoljena za proizvode, za katere so bila dodeljena izvozna nadomestila; dokazilu o dospetju na namembni kraj za upravičenost do diferenciranih nadomestil; pragih za nadomestila in pogojih, pod katerimi so lahko izvozniki oproščeni predložitve takšnega dokazila, ter pogojih za odobritev dokazila o dospetju na namembni kraj, kjer se uporabljajo diferencirana nadomestila, ki ga predložijo neodvisne tretje strani.

(168)

Da bi izvoznike spodbudili k spoštovanju pogojev dobrobiti živali, in omogočanja pristojnim organom, da preverjajo pravilnost porabe izvoznih nadomestil, kadar je to pogoj za izpolnitev zahtev za dobrobit živali, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z zahtevami za dobrobit živali zunaj carinskega območja Unije, vključno z uporabo neodvisnih tretjih strani.

(169)

Da bi upoštevali posebnosti različnih sektorjev, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi s posebnimi zahtevami in pogoji za izvajalce in proizvode, upravičene do izvoznega nadomestila, ter z določitvijo koeficientov za namene izračuna izvoznih nadomestil ob upoštevanju staranja določenih žganih pijač, pridobljenih iz žit.

(170)

Minimalne izvozne cene za cvetoče čebulice niso več koristne in bi jih bilo treba odpraviti.

(171)

V skladu s členom 42 PDEU se določbe PDEU v zvezi s konkurenco uporabljajo za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi le v obsegu, ki ga določa zakonodaja Unije v okviru člena 43(2) PDEU, ter v skladu s postopkom, določenim v navedenem členu.

(172)

Zaradi posebnosti kmetijskega sektorja in njegove odvisnosti od dobrega delovanja celotne verige preskrbe s hrano, tudi učinkovite uporabe pravil o konkurenci za vse povezane sektorje v celotni prehrambni verigi, ki je lahko izrazito skoncentrirana, bi bilo treba posebno pozornost nameniti uporabi pravil o konkurenci, določenih v členu 42 PDEU. Zato je potrebno tesno sodelovanje med Komisijo in organi držav članic, pristojnimi za konkurenco. Primeren instrument z navodili za ravnanje podjetij in drugih zainteresiranih strani so tudi smernice, ki jih po potrebi sprejme Komisija.

(173)

Zagotoviti bi bilo treba, da se pravila o konkurenci, ki se nanašajo na sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 101 PDEU ter na zlorabo prevladujočega položaja, uporabljajo za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi, če njihova uporaba ne ogroža uresničitve ciljev SKP.

(174)

Poseben pristop bi bilo treba dopustiti za organizacije kmetov ali proizvajalcev oziroma njihova združenja, katerih cilj je skupna proizvodnja ali trženje kmetijskih proizvodov ali uporaba skupnih objektov, razen če tako skupno delovanje preprečuje ali izkrivlja konkurenco ali ogroža izpolnjevanje ciljev iz člena 39 PDEU.

(175)

Brez poseganja v ureditev ponudbe določenih proizvodov, kot sta sir in stegna z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali vino, za katerega velja poseben niz pravil, bi bilo treba za določene dejavnosti medpanožnih organizacij uporabiti poseben pristop pod pogojem, da te ne povzročajo delitve trgov, ne vplivajo na dobro delovanje SUT, ne izkrivljajo ali odpravljajo konkurence, ne pomenijo določanja cen ali kvot in ne povzročajo diskriminacije.

(176)

Pravilno delovanje notranjega trga bi bilo z odobritvijo nacionalne pomoči ogroženo. Zato bi za kmetijske proizvode praviloma morali uporabljati določbe PDEU, ki urejajo državno pomoč. Ne glede na to, bi morale biti v določenih okoliščinah dovoljene izjeme. Pri takih izjemah bi Komisija morala imeti možnost, da sestavi seznam obstoječih, novih ali predlaganih nacionalnih pomoči, dá ustrezne pripombe državam članicam in predlaga ustrezne ukrepe.

(177)

Določbe o premijah za izkrčitev in določeni ukrepi v sklopu podpornih programov za vino sami po sebi ne bi smeli ovirati nacionalnih plačil za iste namene.

(178)

Finska in Švedska lahko zaradi posebnega gospodarskega položaja proizvodnje in trženja severnih jelenov in iz njih pridobljenih proizvodov še naprej odobravata nacionalna plačila za ta sektor.

(179)

Na Finskem se sladkorna pesa prideluje v posebnih geografskih in podnebnih razmerah, kar poleg splošnih učinkov reforme sektorja sladkorja dodatno negativno vpliva na sektor. Tej državi članici bi zato moralo biti na trajni podlagi dovoljeno, da svojim pridelovalcem sladkorne pese izplačuje nacionalna plačila.

(180)

Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da izplačujejo nacionalna plačila da bi sofinancirale čebelarske ukrepe iz te uredbe in za zaščito panjev, ki so v slabšem položaju zaradi strukturnih ali naravnih razmer ali spadajo v okvir programov gospodarskega razvoja, razen nacionalnih plačil, ki so namenjena za proizvodnjo ali trgovino.

(181)

Države članice, ki sodelujejo v programih za omogočanje boljšega dostopa do hrane otrokom, bi morale imeti možnost, da za dobavo proizvodov in za nekatere s tem povezane stroške odobrijo nacionalno pomoč poleg pomoči Unije.

(182)

Da bi države članice upravičene krizne primere obravnavale tudi po koncu prehodnega obdobja, bi morale imeti možnost, da izvršijo nacionalna plačila za krizno destilacijo znotraj skupne proračunske meje 15 % vrednosti zadevnega letnega proračuna posamezne države članice za nacionalni podporni program. Takšna nacionalna plačila bi bilo treba uradno sporočiti Komisiji in jih pred odobritvijo potrditi.

(183)

Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da še naprej izplačujejo nacionalna plačila za oreške, kakor je trenutno določeno v členu 120 Uredbe (ES) št. 73/2009, da se ublažijo učinki nevezanosti nekdanje sheme pomoči Unije za oreške. Ker je navedeno uredbo treba razveljaviti, bi bilo treba zaradi jasnosti ta nacionalna plačila določiti v tej uredbi.

(184)

Za učinkovit in uspešen odziv na nevarnosti motenj na trgu bi bilo treba poskrbeti za posebne intervencijske ukrepe. Določiti bi bilo treba obseg teh ukrepov.

(185)

Da bi se učinkovito in uspešno odzvali na nevarnosti motenj na trgu, ki jih povzročijo znatna povišanja ali znižanja cen na notranjih ali zunanjih trgih ali drugi dogodki in okoliščine, ki močno motijo ali bi lahko močno motili trg, bi bilo treba – kadar je verjetno, da se bo to stanje ali njegovi učinki na trg nadaljevali ali poslabšali – na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z ukrepi, potrebnimi za obravnavo teh razmer na trgu, ob spoštovanju vseh obveznosti iz mednarodnih sporazumov in pod pogojem, da se zdijo vsi drugi ukrepi, ki so na voljo v sklopu te uredbe, nezadostni, vključno z ukrepi, s katerimi se razširi ali spremeni področje uporabe, trajanje ali drugi vidiki drugih ukrepov, določenih s to uredbo, ali se zagotovijo izvozna nadomestila ali popolnoma ali delno opustijo uvozne dajatve, tudi za nekatere količine ali obdobja glede na potrebe.

(186)

Omejitve prostega pretoka, ki izhajajo iz uporabe ukrepov, katerih namen je preprečiti širitev bolezni živali, bi lahko povzročile težave na trgu v eni ali več državah članicah. Izkušnje kažejo, da so hude motnje na trgu, kakor je znatno znižanje potrošnje ali cen, lahko povezane z izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin. Glede na izkušnje bi bilo treba ukrepe, sprejete zaradi izgube zaupanja potrošnikov, razširiti na rastlinske proizvode.

(187)

Izjemni ukrepi za podporo trgu govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih proizvodov, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc ter perutnine bi morali biti neposredno povezani z veterinarsko-sanitarnimi ukrepi, sprejetimi za preprečevanje širjenja bolezni. Treba bi jih bilo sprejeti na zahtevo držav članic, da bi se izognili hudim motnjam na trgih.

(188)

Da bi se učinkovito odzvali na izredne razmere, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi s podaljšanjem seznama proizvodov iz te uredbe, glede katere je mogoče sprejeti izredne podporne ukrepe.

(189)

Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejemanje potrebnih ukrepov za reševanje specifičnih problemov v nujnih primerih.

(190)

Učinkovito in uspešno odzivanje na nevarnost motenj na trgu je lahko še zlasti pomembno v sektorju mleka. Podobno se lahko v izrednih razmerah pojavijo posebni problemi. Zato je treba poudariti, da se lahko Komisija pri sprejemanju navedenih ukrepov ob motnjah na trgu, tudi tržnih neravnovesjih, ali ukrepov, ki so potrebni za odpravo posebnih problemov v izrednih razmerah, še posebej usmeri v sektor mleka.

(191)

Da bi se odzvali na obdobja velikih tržnih neravnovesij, bi bile lahko primerne posebne kategorije skupnih ukrepov kot izredni ukrepi zasebnih izvajalcev za stabilizacijo zadevnih sektorjev, za katere bi veljali natančni zaščitni ukrepi, omejitve in pogoji. Kadar bi takšni ukrepi lahko spadali v področje uporabe člena 101(1) PDEU, bi morala imeti Komisija možnost, da zagotovi časovno omejeno odstopanje. Vendar bi morali ti ukrepi dopolnjevati ukrepe Unije v okviru javne intervencije in zasebnega skladiščenja ali izrednih ukrepov, predvidenih v tej uredbi, ter ne bi smeli škodovati delovanju notranjega trga.

(192)

Omogočiti bi bilo treba, da se od podjetij, držav članic ali tretjih držav zahteva, naj predložijo sporočila za namene uporabe te uredbe, spremljanja, analiziranja in upravljanja trga s kmetijskimi proizvodi, zagotavljanja preglednosti trga in pravilnega delovanja ukrepov SKP, preverjanja, kontrole, spremljanja, vrednotenja in revizije ukrepov SKP ter izpolnjevanja zahtev, določenih v mednarodnih sporazumih, vključno z zahtevami po uradnem obveščanju v skladu s temi sporazumi. Da se zagotovi usklajen, racionaliziran in poenostavljen pristop, bi bito treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje vseh potrebnih ukrepov glede obveščanja. Komisija bi morala pri tem upoštevati potrebe po podatkih in sinergije med potencialnimi viri podatkov.

(193)

Da bi zagotovili celovitost informacijskih sistemov ter pristnost in čitljivost posredovanih dokumentov in povezanih posredovanih podatkov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z: naravo in vrsto informacij, ki se uradno sporočajo; kategorijami podatkov, ki bodo obdelani, in najdaljšim obdobjem njihove hrambe; namenom obdelave, zlasti v primeru objave teh podatkov in njihovega posredovanja tretjim državam; pravicami dostopa do razpoložljivih informacij ali informacijskih sistemov ter pogoji objavljanja informacij.

(194)

Uporablja se pravo Unije o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, zlasti Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) ter Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(195)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 14. decembra 2011 (12).

(196)

Sredstva iz rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju bi bilo treba prenesti pod pogoji in po postopku iz člena 24 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in točke 22 Medinstitucionalnega sporazuma med 17. decembra 2013 Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (13), obenem pa bi bilo treba pojasniti, da se kot temeljni akt uporablja ta uredba.

(197)

Da bi zagotovili nemoten prehod z ureditve, določene v Uredbi (ES) št. 1234/2007, na ureditev, določeno v tej uredbi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z vzpostavitvijo potrebnih ukrepov, zlasti ukrepov, ki so potrebni za zaščito pridobljenih pravic in upravičenih pričakovanj podjetij.

(198)

Postopek v nujnih primerih bi bilo treba pri sprejemanju delegiranih aktov na podlagi te uredbe uporabiti izjemoma, kadar tako zahtevajo izredno nujni razlogi, da se učinkovito in uspešno odzovemo na nevarnosti motenj na trgu ali na nastale motnje na trgu. Izbiro postopka v nujnih primerih bi bilo treba upravičiti, prav tako bi bilo treba jasno določiti primere, v katerih naj bi se ta postopek uporabil.

(199)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (14).

(200)

Za sprejetje aktov o izvajanju te uredbe bi bilo treba uporabiti postopek pregleda, saj se ti akti nanašajo na SKP iz točke (ii) člena 2(2)(b) Uredbe (EU) št. 182/2011. Za sprejetje aktov o izvajanje te uredbe, ki se nanašajo na zadeve konkurence, pa bi se moral uporabiti svetovalni postopek, ker se ta postopek na splošno uporablja za sprejetje izvedbenih aktov na področju konkurenčnega prava.

(201)

Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj v zvezi s sprejemanjem, spreminjanjem ali preklicem zaščitnih ukrepov Unije, opustitvijo uporabe predelave ali postopkov aktivnega ali pasivnega oplemenitenja, če je to potrebno za takojšen odziv na razmere na trgu, in za reševanje specifičnih problemov v nujnih primerih, ki zahtevajo takšno takojšnje ukrepanje, kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih.

(202)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastila, da brez uporabe Uredbe (EU) št. 182/2011 sprejme izvedbene akte v zvezi z nekaterimi ukrepi na podlagi te uredbe, za katere je potrebno takojšnje ukrepanje ali pri katerih gre zgolj za uporabo splošnih določb pri specifičnih okoliščinah brez diskrecije.

(203)

Komisija bi morala biti poleg tega pooblaščena, da izvaja določene upravne ali upravljavske naloge, ki ne pomenijo sprejemanja delegiranih ali izvedbenih aktov.

(204)

V tej uredbi bi bilo treba za Hrvaško v skladu z aktom o njenem pristopu določiti nekatera specifična pravila (15).

(205)

Na podlagi Uredbe (ES) št. 1234/2007 bo več ukrepov po posameznih sektorjih prenehalo veljati v razumnem roku po začetku veljavnosti te uredbe. Po razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1234/2007 bi se morale ustrezne določbe še naprej uporabljati do izteka zadevnih shem.

(206)

Uredba Sveta (EGS) št. 922/72 (16) v zvezi s pomočjo za sviloprejke za gojitveno leto 1972/1973 je zastarela, Uredbo (EGS) št. 234/79 v zvezi s postopkom za prilagajanje nomenklature skupne carinske tarife je nadomestila ta uredba, Uredba Sveta (ES) št. 1601/96 (17) v zvezi s pomočjo proizvajalcem hmelja za letino v letu 1995 pa je bila začasen ukrep in je že zaradi tega zastarela. Uredbo Sveta (ES) št. 1037/2001 (18) o odobritvi ponudbe in dobave določenih uvoženih vin so nadomestile določbe Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike o trgovini z vinom, sprejetega s Sklepom Sveta 2006/232/ES (19), in je zato zastarela. Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba navedene uredbe razveljaviti.

(207)

Določena pravila v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, zlasti tista v zvezi s pogodbenimi odnosi in pogajanju, uravnavanju ponudbe sira z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ter izjavah prvih kupcev, organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij, so začela veljati pred kratkim in ostajajo ob trenutnih gospodarskih razmerah na trgu mleka in mlečnih proizvodov ter zaradi strukture dobavne verige upravičena. Zato bi jih bilo treba v tem sektorju uporabljati dovolj dolgo (pred odpravo mlečnih kvot in po njej), da bi lahko dosegla svoj polni učinek. Vendar bi morala biti ta pravila začasna in bi jih bilo treba preverjati. Komisija bi morala sprejeti poročili o premikih na trgu mleka, v katerih bodo obravnavane zlasti možne spodbude za kmete, da pristopijo k sporazumom o skupni proizvodnji, in ju predložiti, prvega do 30. junija 2014 in drugega do 31. decembra 2018 –

(a)

žita, del I;

(b)

riž, del II;

(c)

sladkor, del III;

(d)

posušena krma, del IV;

(e)

semena, del V;

(f)

hmelj, del VI;

(g)

oljčno olje in namizne oljke, del VII;

(h)

lan in konoplja, del VIII;

(i)

sadje in zelenjava, del IX;

(j)

proizvodi iz predelanega sadja in zelenjave, del X;

(k)

banane, del XI;

(l)

vino, del XII;

(m)

živo drevje in druge rastline, čebulice, korenine in podobno, rezano cvetje in okrasno listje, del XIII;

(n)

tobak, del XIV;

(o)

goveje in telečje meso, del XV;

(p)

mleko in mlečni proizvodi, del XVI;

(q)

prašičje meso, del XVII;

(r)

ovčje in kozje meso, del XVIII;

(s)

jajca, del XIX;

(t)

perutninsko meso, del XX;

(u)

etilni alkohol kmetijskega izvora, del XXI;

(v)

čebelarski proizvodi, del XXII;

(w)

sviloprejke, del XXIII;

(x)

drugi proizvodi, del XXIV.

(a)

„manj razvite regije“ pomeni regije, kakor so opredeljene v točki (a) prvega pododstavka člena 90(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (22).

(b)

„slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče izenačiti z naravno nesrečo“pomeni vremenske razmere, na primer zmrzal, toča, led, dež ali suša, ki uničijo več kot 30 % povprečja letne proizvodnje zadevnega kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer se najvišja in najnižja vpisna vrednost ne upošteva.

(a)

določi pretvorbene količnike za riž v različnih fazah predelave, stroške predelave in vrednost stranskih proizvodov;

(b)

sprejme vse potrebne ukrepe glede uporabe pretvorbenih količnikov za riž.

(a)

od 1. januarja do 31. decembra posameznega leta za sektor sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan;

(b)

od 1. aprila do 31. marca naslednjega leta za sektor posušene krme in sektor sviloprejk;

(c)

od 1. julija do 30. junija naslednjega leta za:

(d)

od 1. avgusta do 31. julija naslednjega leta za vinski sektor;

(e)

od 1. septembra do 31. avgusta naslednjega leta za sektor riža;

(f)

od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta za sektor sladkorja.

(a)

za sektor žit, 101,31 EUR na tono, ki se nanaša na veleprodajno stopnjo blaga, dobavljenega do skladišča pred raztovarjanjem;

(b)

za neoluščeni riž, 150 EUR na tono za standardno kakovost, določeno v točki A Priloge III, ki se nanaša na veleprodajno stopnjo blaga, dobavljenega do skladišča pred raztovarjanjem;

(c)

za sladkor standardne kakovosti, določen v točki B Priloge III, v zvezi z nepakiranim sladkorjem, franko tovarna:

(d)

za sektor govejega in telečjega mesa 2 224 EUR na tono za trupe goveda moškega spola razreda mesnatosti/zamaščenosti R3, kakor je določeno z lestvico Unije za razvrščanje trupov goveda, starega osem mesecev ali več, iz točke A Priloge IV;

(e)

za sektor mleka in mlečnih proizvodov:

(f)

za prašičje meso 1 509,39 EUR na tono za trupe prašičev standardne kakovosti, opredeljene glede na maso in vsebnost pustega mesa, kot je določeno z lestvico Unije za razvrščanje trupov prašičev iz točke B Priloge IV:

(g)

za sektor oljčnega olja:

(a)

javne intervencije, pri kateri proizvode odkupijo pristojni organi držav članic in jih skladiščijo do odpreme, in

(b)

dodeljevanja pomoči za skladiščenje proizvodov s strani zasebnih izvajalcev.

(a)

navadno pšenico, trdo pšenico, ječmen in koruzo;

(b)

neoluščeni riž;

(c)

sveže ali ohlajeno goveje in telečje meso, ki spada pod oznake KN 0201 10 00 in 0201 20 20 do 0201 20 50;

(d)

maslo, izdelano v odobrenem podjetju v Uniji neposredno in izključno iz pasterizirane smetane, pridobljene neposredno in izključno iz kravjega mleka, z najmanjšo vsebnostjo maslene maščobe 82 utežnih odstotkov in največjo vsebnostjo vode 16 utežnih odstotkov;

(e)

posneto mleko v prahu najvišje kakovosti, izdelano po pršnem postopku iz kravjega mleka v odobrenem podjetju v Uniji, z najmanjšo vsebnostjo beljakovin 34,0 utežnih odstotkov nemastne suhe snovi.

(a)

za navadno pšenico, trdo pšenico, ječmen in koruzo od 1. novembra do 31. maja;

(b)

za neoluščeni riž od 1. aprila do 31. julija;

(c)

za goveje in telečje meso skozi vse leto;

(d)

za maslo in posneto mleko v prahu od 1. marca do 30. septembra.

(a)

je javna intervencija na voljo za navadno pšenico, maslo in posneto mleko v prahu;

(b)

javno intervencijo za trdo pšenico, ječmen, koruzo in neoluščeni riž (vključno s posebnimi sortami ali tipi neoluščenega riža) lahko začne Komisija na podlagi izvedbenih aktov, če je to potrebno zaradi razmer na trgu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2);

(c)

javno intervencijo za sektor govejega in telečjega mesa lahko začne Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3), če je povprečna tržna cena v reprezentativnem obdobju, določena na podlagi točke (c) prvega odstavka člena 20, v državi članici ali regiji države članice, zabeležena na podlagi lestvice Unije za razvrščanje trupov goveda iz točke A Priloge IV, pod 85 % referenčnega praga, določenega v točki (d) člena 7(1).

(a)

ceno, po kateri se proizvodi odkupijo v okviru javne intervencije, kadar se odkup izvede po fiksni ceni, ali

(b)

najvišjo ceno, po kateri se lahko odkupijo proizvodi, upravičeni do javne intervencije, kadar se odkup izvede z javnim razpisom.

(a)

preprečuje morebitne motnje na trgu;

(b)

zagotavlja enak dostop do blaga in enako obravnavanje kupcev ter

(c)

je skladen z zavezami iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU.

(a)

beli sladkor;

(b)

oljčno olje;

(c)

lanena vlakna;

(d)

sveže ali ohlajeno meso goveda, starega osem mesecev ali več;

(e)

maslo, izdelano iz smetane, pridobljene neposredno in izključno iz kravjega mleka;

(f)

sir;

(g)

posneto mleko v prahu, izdelano iz kravjega mleka;

(h)

prašičje meso;

(i)

ovčje in kozje meso.

(a)

povprečne zabeležene tržne cene v Uniji in referenčnih pragov ter proizvodnih stroškov za zadevne proizvode in

(b)

potrebe po pravočasnem odzivu na posebej težke tržne razmere ali gospodarske trende, ki imajo močan negativni učinek na marže v sektorju.

(a)

dodeli pomoč za zasebno skladiščenje za proizvode, navedene v členu 17, ob upoštevanju pogojev iz odstavka 1 tega člena;

(b)

omeji dodeljevanje pomoči za zasebno skladiščenje.

(a)

njihova kakovost, kar zadeva parametre kakovosti, kakovostne skupine, kakovostne razrede, kategorije, lastnosti proizvoda in starost;

(b)

izpolnjevanje pogojev, kar zadeva količino, pakiranje, vključno z označevanjem, konzerviranje, predhodne pogodbe za skladiščenje, odobritev podjetij ter fazo proizvodov, za katero se uporablja cena javne intervencije in pomoč za zasebno skladiščenje.

(a)

zahteve, ki jih morajo izpolnjevati skladiščni prostori za vse proizvode, ki so predmet javne intervencije;

(b)

pravila o skladiščenju proizvodov znotraj in zunaj držav članic, ki so odgovorne zanje in za njihovo obravnavo z vidika carinskih dajatev in morebitnih drugih zneskov, ki se dodelijo ali poberejo v okviru SKP.

(a)

pravila in pogoji, ki se uporabljajo, če je skladiščena količina manjša od pogodbene količine;

(b)

pogoji za dodelitev predplačila takšne pomoči.

(c)

pogoji, v skladu s katerimi se lahko odloči, da je mogoče proizvode, ki so zajeti v pogodbah za zasebno skladiščenje, ponovno tržiti ali odpremiti.

(a)

predvidi uporaba razpisnih postopkov, ki zagotavljajo enak dostop do blaga in enako obravnavanje izvajalcev;

(b)

določijo dodatni pogoji, ki jih morajo izpolniti izvajalci, da bi državam članicam in izvajalcem olajšali učinkovito upravljanje in nadzor sistema;

(c)

za izvajalce določi zahtevo za polog varščine, ki zagotavlja, da bodo izpolnili svoje obveznosti.

(a)

prilagodi in posodobi določbe Priloge IV o lestvicah Unije za razvrščanje, označevanje in pripravo trupov;

(b)

določi dopolnilne določbe o razvrščanju, vključno z osebami, usposobljenimi za razvrščanje, uvrščanju, vključno s tehnikami samodejnega uvrščanja, identifikaciji, tehtanju in označevanju trupov ter o izračunu povprečnih cen v Uniji in ponderiranih koeficientih, ki se uporabljajo pri izračunu teh cen;

(c)

v sektorju govejega in telečjega mesa določi odstopanja od določb in posebna odstopanja, ki jih lahko države članice odobrijo klavnicam, v katerih se zakolje le malo goveda, ter dodatne določbe za zadevne proizvode, vključno z določbami o razredih mesnatosti in stopnji zamaščenosti, v sektorju ovčjega mesa nadaljnje določbe o masi, barvi mesa in stopnji zamaščenosti ter merila za razvrščanje lahkih jagnjet;

(d)

državam članicam dovoli, da ne uporabljajo razvrstitvene lestvice za razvrščanje prašičjih trupov ter da dovoli, da poleg mase in ocenjenega deleža pustega mesa uporabijo dodatna ocenjevalna merila ali določi odstopanja od te lestvice.

(a)

stroške, ki jih mora plačati izvajalec, kadar proizvodi, dobavljeni za javno intervencijo, ne izpolnjujejo minimalnih zahtev glede kakovosti;

(b)

določitev minimalne skladiščne zmogljivosti za intervencijska skladišča;

(c)

reprezentativna obdobja, trge in tržne cene, potrebne za uporabo tega poglavja;

(d)

dobavo proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, stroške prevoza, ki jih krije ponudnik, prevzem proizvodov s strani plačilnih agencij in plačilo;

(e)

različne dejavnosti v zvezi s postopkom izkoščevanja za sektor govejega in telečjega mesa;

(f)

praktične podrobnosti za pakiranje, trženje in označevanju proizvodov;

(g)

postopke za odobritev podjetij, ki proizvajajo maslo in posneto mleko v prahu, za namene tega poglavja;

(h)

morebitno odobritev skladiščenja zunaj ozemlja države članice, v kateri so bili proizvodi odkupljeni in skladiščeni;

(i)

prodajo ali odpremo proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, zlasti kar zadeva prodajne cene, pogoje za odpremo iz skladišča, nadaljnjo uporabo ali namembni kraj odpremljenih proizvodov, vključno s postopki v zvezi s proizvodi, ki so na voljo za uporabo v sistemu iz člena 16(2), vključno s prenosi med državami članicami;

(j)

kar zadeva proizvode, odkupljene v okviru javne intervencije, določbe v zvezi z možnostjo držav članic, da na lastno odgovornost prodajajo majhne količine, ki so še v skladiščih, ali količine, ki jih ni več mogoče prepakirati oziroma so slabše kakovosti;

(k)

pri zasebnem skladiščenju, sklenitev in vsebino pogodb med pristojnim organom države članice in prosilci;

(l)

oddajo proizvodov v zasebno skladiščenje ter njihovo hranjenje v zasebnem skladišču in odpremo iz njega;

(m)

trajanje obdobja zasebnega skladiščenja in določbe, v skladu s katerimi se taka obdobja, določena v pogodbah, lahko skrajšajo ali podaljšajo;

(n)

postopke, ki se uporabljajo za odkup po fiksni ceni, vključno s postopki za polog varščine in njeno višine ali za dodelitev vnaprej določene pomoči za zasebno skladiščenje;

(o)

uporabo razpisnih postopkov za javno intervencijo in zasebno skladiščenje, zlasti kar zadeva:

(p)

uporabo lestvic Unije za razvrščanje trupov goveda, prašičev in ovac;

(q)

drugačno pripravo trupov in polovic od tiste, ki je določena v točki A.IV Priloge IV, za namen določitve tržnih cen;

(r)

korekcijske faktorje, ki jih morajo uporabiti države članice pri drugačni pripravi trupov goveda in ovac, kadar se ne uporablja referenčna priprava;

(s)

praktične podrobnosti za označevanje razvrščenih trupov in za izračun tehtane povprečne cene v Uniji za trupe goveda, prašičev in ovac, ki ga opravi Komisija;

(t)

dovoljenje, da države članice za prašiče, zaklane na njihovem ozemlju, zagotovijo drugačno pripravo trupov prašičev od tiste iz točke B.III Priloge IV, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(u)

določbe, na podlagi katerih odbor iz Unije, ki ga sestavljajo strokovnjaki Komisije in strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, na terenu preveri uporabo razvrščanja trupov v državah članicah, da se zagotovita točnost in zanesljivost razvrščanja trupov. V teh določbah se navede, da Unija krije stroške, nastale zaradi preverjanja.

(a)

masa trupa;

(b)

barva mesa;

(c)

zamaščenost.

(a)

dobavo proizvodov iz sektorjev sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan za otroke v ustanovah iz člena 22 ter

(b)

določene pripadajoče stroške, povezane z logistiko in razdeljevanjem, opremo, obveščanjem javnosti, spremljanjem, vrednotenjem in spremljevalnimi ukrepi.

(a)

dodatnih meril v zvezi z namenjanjem pomoči s strani držav članic;

(b)

odobritve in izbora prosilcev za pomoč s strani držav članic;

(c)

priprave nacionalnih ali regionalnih strategij in glede spremljevalnih ukrepov.

(a)

metodi za prerazporeditev okvirne dodelitve pomoči iz člena 23(4a) med državami članicami na podlagi prejetih zahtevkov za pomoč;

(b)

stroških, navedenih v strategijah držav članic, ki so upravičeni do pomoči Unije, in o možnosti določitve skupne zgornje meje za specifične stroške;

(c)

obveznosti držav članic za spremljanje in vrednotenje učinkovitosti njihovih shem šolskega sadja in zelenjave.

(a)

informacij, ki se navedejo v strategijah držav članic;

(b)

zahtevkov za pomoč in plačil pomoči;

(c)

načinov obveščanja javnosti o shemi in z njo povezanih ukrepih mrežnega povezovanja;

(d)

predložitve, oblike in vsebine poročil o spremljanju in vrednotenju, ki jih pripravijo države članice, ki sodelujejo v shemi šolskega sadja in zelenjave Unije.

(a)

proizvode, ki so upravičeni do sheme v skladu z določbami iz člena 26(1) in ob upoštevanju prehranskih vidikov;

(b)

pripravo nacionalnih ali regionalnih strategij s strani držav članic po potrebi vključno s spremljevalnimi ukrepi ter

(c)

ukrepe, potrebne za spremljanje in vrednotenje.

(a)

pravilih glede upravičenosti do pomoči za upravičence in prosilce;

(b)

zahtevi po odobritvi prosilcev s strani držav članic;

(c)

uporabi mlečnih proizvodov, ki so upravičeni do pomoči, pri pripravi obrokov v izobraževalnih ustanovah.

(a)

postopkih za zagotovitev upoštevanja maksimalne količine, ki je upravičena do pomoči;

(b)

postopkih za polog varščine, kadar se izplača predplačilo, in njeno višino;

(c)

informacijah, ki jih je treba poslati državam članicam za odobritev prosilcev, vlog za pomoč in plačil;

(d)

načinih obveščanja javnosti o shemi;

(e)

upravljanjem spremljanja cen v skladu s členom 27(5).

(a)

spremljanje in upravljanje trga v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk;

(b)

izboljšanje vplivov na okolje pri gojenju oljk;

(c)

povečanje konkurenčnosti gojenja oljk s posodobitvijo;

(d)

izboljšanje kakovosti proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk;

(e)

sistem sledljivosti, certificiranje in zaščita kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk, zlasti spremljanje kakovosti oljčnega olja, ki se prodaja končnim porabnikom, pod nadzorom državnih uprav;

(f)

širjenje informacij o ukrepih, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali medpanožne organizacije za izboljšanje kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk.

(a)

11 098 000 EUR na leto za Grčijo;

(b)

576 000 EUR na leto za Francijo in

(c)

35 991 000 EUR na leto za Italijo.

(a)

75 % za dejavnosti na področjih iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1;

(b)

75 % za naložbe v osnovna sredstva in 50 % za druge dejavnosti na področju iz točke (d) odstavka 1;

(c)

75 % za delovne programe, ki jih v najmanj treh tretjih državah ali državah članicah neproizvajalkah izvajajo priznane organizacije iz odstavka 1 iz najmanj dveh držav članic proizvajalk na področjih iz točk (e) in (f) odstavka 1, in 50 % za druge dejavnosti na teh področjih.

(a)

posebnimi ukrepi, ki se lahko financirajo iz pomoči Unije, ter dejavnostmi in stroški, ki jih ni mogoče financirati, na področjih iz člena 29(1);

(b)

minimalno dodelitvijo finančnih sredstev Unije za posebna področja po državah članicah;

(c)

zahtevo za polog varščine ob vložitvi vloge za odobritev delovnega programa, kadar se izplača predplačilo pomoči;

(d)

merili, ki jih morajo države članice upoštevati pri izboru in odobritvi delovnih programov.

(a)

izvajanja delovnih programov in sprememb takšnih programov;

(b)

plačila pomoči, vključno s predplačili pomoči;

(c)

postopkov za polog varščine ob predložitvi vloge za odobritev delovnega programa, kadar se izplača predplačilo pomoči, in njene višine.

(a)

finančnih prispevkov:

(b)

finančne pomoči Unije, ki se lahko dodeli organizacijam proizvajalcev ali njihovim združenjem, kadar ta združenja predstavijo, upravljajo in izvajajo operativni program ali delni operativni program v skladu s pogoji, ki jih sprejme Komisija z delegiranimi akti v skladu členom 37 in izvedbenimi akti v skladu s členom 38.

(a)

načrtovanje proizvodnje, vključno z napovedjo in spremljanjem proizvodnje in porabe;

(b)

izboljšanje kakovosti proizvodov, bodisi svežih ali predelanih;

(c)

povečanje tržne vrednosti proizvodov;

(d)

promocijo proizvodov, bodisi svežih ali predelanih;

(e)

okoljske ukrepe, zlasti glede vode, in okolju prijazne načine pridelave, vključno z ekološkim kmetovanjem;

(f)

preprečevanje in obvladovanje kriz.

(a)

se ukrepi na podlagi operativnih programov združenja organizacij proizvajalcev v celoti financirajo s prispevki teh organizacij članic združenja in da so taka sredstva pridobljena iz operativnih skladov teh organizacij članic;

(b)

so ukrepi in ustrezna finančna udeležba opredeljeni v operativnem programu vsake posamezne organizacije članice;

(c)

ne prihaja do podvajanja financiranja.

(a)

naložbe, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg;

(b)

ukrepe za usposabljanje in izmenjavo najboljših praks;

(c)

promocijo in obveščanje za preprečevanje kriz ali med njimi;

(d)

podporo za upravne stroške vzpostavljanja vzajemnih skladov;

(e)

ponovno zasaditev sadovnjakov, če je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice;

(f)

umik s trga;

(g)

zgodnje obiranje ali opustitev spravila sadja in zelenjave;

(h)

zavarovanje letine.

(a)

„zgodnje obiranje“ pomeni spravilo vseh nezrelih netržnih proizvodov, ki pred zgodnjim obiranjem niso bili poškodovani zaradi vremena, bolezni ali drugih razlogov, na posameznem območju, ki se izvede pred običajnim začetkom spravila;

(b)

„opustitev spravila“ pomeni končanje trenutnega proizvodnega cikla na zadevnem območju, pri čemer so proizvodi dobro razviti ter neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti. Uničenje proizvodov zaradi podnebnih razmer ali bolezni se ne obravnava kot opustitev spravila.

(a)

operativni programi vključujejo dva ali več okoljskih ukrepov ali

(b)

da je najmanj 10 % odhodkov v okviru operativnih programov namenjenih okoljskim ukrepom.

(a)

predloži ga več organizacij proizvajalcev Unije, ki delujejo v različnih državah članicah v okviru nadnacionalnih sistemov;

(b)

predloži ga ena ali več organizacij proizvajalcev, vključenih v projekte, ki se izvajajo na medpanožni osnovi;

(c)

zajema samo posebno podporo za proizvodnjo ekoloških proizvodov, ki jih zajema Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 (23);

(d)

je prvi program, ki ga predloži priznana organizacija proizvajalcev, ki se je rezultat združitve dveh priznanih organizacij proizvajalcev;

(e)

je prvi program, ki ga predloži priznano združenje organizacij proizvajalcev;

(f)

predložijo ga organizacije proizvajalcev v državah članicah, v katerih organizacije proizvajalcev tržijo manj kot 20 % proizvodnje sadja in zelenjave;

(g)

predloži ga organizacija proizvajalcev v eni izmed najbolj oddaljenih regij iz člena 349 PDEU.

(a)

brezplačno razdelitvijo dobrodelnim organizacijam in ustanovam, ki jih v ta namen odobrijo države članice, za uporabo v dejavnostih pomoči osebam, za katere nacionalna zakonodaja predvideva pravico do javne pomoči, zlasti zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev za preživetje, ali

(b)

s prosto razdelitvijo komurkoli od naslednjega: kazenskim institucijam, šolam, ustanovam iz člena 22, otroškim počitniškim taborom, bolnišnicam in domovom za ostarele, ki jih določijo države članice, ki sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so tako razdeljene količine dodatek h količinam, ki jih te ustanove navadno kupujejo.

(a)

analizo stanja glede prednosti in slabosti ter možnosti za razvoj;

(b)

utemeljitev izbranih prednostnih nalog;

(c)

cilje operativnih programov in instrumentov ter kazalnike uspešnosti;

(d)

oceno operativnih programov;

(e)

obveznosti organizacij proizvajalcev glede poročanja.

(a)

operativnih skladih in operativnih programih glede:

(b)

nacionalnem okviru in nacionalni strategiji za operativne programe v zvezi z obveznim spremljanjem in vrednotenjem učinkovitosti nacionalnih okvirov in nacionalnih strategij;

(c)

finančni pomoči Unije v zvezi z:

(d)

ukrepih za preprečevanje in obvladovanje kriz v zvezi z:

(e)

nacionalni finančni pomoči v zvezi s:

(a)

upravljanjem operativnih skladov;

(b)

informacijami, ki morajo biti navedene v operativnih programih, nacionalnih okvirih in nacionalnih strategijah iz člena 36, predložitvijo operativnih programov državam članicam, roki, spremnimi dokumenti in odobritvijo s strani držav članic;

(c)

izvajanjem operativnih programov s strani organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev;

(d)

predložitvijo, obliko in vsebino poročil o spremljanju in vrednotenju nacionalnih strategij in operativnih programov;

(e)

zahtevki za pomoč in plačili pomoči, vključno s predplačili in delnimi plačili pomoči;

(f)

praktičnimi podrobnostmi za prikaz emblema Unije na embalaži proizvodov, namenjenih za brezplačno razdeljevanje;

(g)

upoštevanjem tržnih standardov v primeru umikov;

(h)

stroški prevoza, sortiranja in pakiranja v primeru brezplačnega razdeljevanja;

(i)

ukrepi za promocijo, obveščanje in usposabljanje v primeru preprečevanja in obvladovanja kriz;

(j)

izvajanjem ukrepov umika, zgodnjega obiranja, opustitve spravila in ukrepov za zavarovanje letine;

(k)

vlaganjem zahtevkov za nacionalno finančno pomoč, njeno odobritvijo, plačilom in povračilom;

(l)

postopki za polog varščine kadar se izplača predplačilo in določitvijo njene višine.

(a)

raziskovalne projekte in ukrepe za podporo raziskovalnim projektom, ki niso našteti v točkah (d) in (e) člena 45(2);

(b)

ukrepe iz programov držav članic za razvoj podeželja na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013.

(a)

podroben opis predlaganih ukrepov in njihovih količinsko opredeljenih ciljev;

(b)

izid opravljenih posvetovanj;

(c)

oceno, ki prikazuje pričakovani tehnični, gospodarski, okoljski in družbeni vpliv;

(d)

časovni razpored izvajanja ukrepov;

(e)

splošno finančno preglednico, ki prikazuje namenjena sredstva in predvideno okvirno razdelitev sredstev med ukrepe v skladu s proračunskimi omejitvami, določenimi v Prilogi VI;

(f)

merila in količinske kazalnike, ki se uporabljajo za spremljanje in vrednotenje, ter ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se podporni programi izvajajo ustrezno in učinkovito, ter

(g)

imenovanje pristojnih organov in teles, odgovornih za izvajanje podpornega programa.

(a)

promocijo v skladu s členom 45;

(b)

prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov v skladu s členom 46;

(c)

zeleno trgatev v skladu s členom 47;

(d)

vzajemne sklade v skladu s členom 48;

(e)

zavarovanje letine v skladu s členom 49;

(f)

naložbe v skladu s členom 50;

(g)

inovativnost v vinskem sektorju v skladu s členom 51;

(h)

destilacijo stranskih proizvodov v skladu s členom 52.

(a)

v državah članicah, da bi potrošnike obveščali o odgovornem uživanju vina in o sistemih Unije za označbe porekla in geografske označbe, ali

(b)

v tretjih državah, da bi izboljšali konkurenčnost.

(a)

odnosov z javnostmi, promocijskih ali reklamnih ukrepov, zlasti s poudarkom na visokih standardih proizvodov Unije, predvsem z vidika kakovosti, varnosti hrane ali okolja;

(b)

udeležbe na prireditvah, sejmih ali razstavah mednarodnega pomena;

(c)

informacijskih kampanj, zlasti o sistemih Unije za označbe porekla, geografske označbe in ekološko pridelavo;

(d)

študij novih trgov, potrebnih za razširitev možnosti prodaje;

(e)

študij za vrednotenje rezultatov ukrepov obveščanja in promocije.

(a)

zamenjavo sort, vključno s precepljanjem;

(b)

spremembo lokacije vinogradov;

(c)

ponovno zasaditev vinogradov, kadar je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice;

(d)

izboljšave metod upravljanja in obdelovanja vinogradov, zlasti uvedbo naprednih sistemov trajnostnega pridelovanja.

(a)

nadomestilo proizvajalcem za izgubo dohodka zaradi izvajanja ukrepa;

(b)

prispevek k stroškom prestrukturiranja in preusmeritve.

(a)

ne glede na pododdelek II oddelka IVa poglavja III naslova I dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007, v katerem je določena prehodna ureditev v zvezi s pravicami do zasaditve, dovoljenje za sočasni obstoj novih in starih vinskih trt do konca prehodne ureditve za obdobje, ki ni daljše od treh let;

(b)

finančno nadomestilo.

(a)

80 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačujejo proizvajalci za zavarovanje pred izgubami, nastalimi zaradi neugodnih vremenskih dogodkov, ki lahko štejejo za naravne nesreče;

(b)

50 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačajo proizvajalci za zavarovanje:

(a)

se uporablja samo za mikro, mala in srednja podjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES (24);

(b)

se lahko poleg tega uporablja za vsa podjetja iz najbolj oddaljenih regij iz člena 349 PDEU in manjših egejskih otokov, kot so opredeljeni v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (25).

(a)

50 % v manj razvitih regijah;

(b)

40 % v regijah, ki ne štejejo za manj razvite regije;

(c)

75 % v najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 PDEU;

(d)

65 % za manjše egejske otoke, kot so opredeljeni v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013.

(a)

pravila o odgovornosti za izdatke med datumom, ko Komisija prejme podporne programe in spremembe podpornih programov, ter datumom začetka njihove uporabe;

(b)

pravila o vsebini podpornih programov ter izdatkih, upravnih in kadrovskih stroških in dejavnostih, ki se lahko vključijo v podporne programe držav članic, ter pogojih in možnostih za plačevanje prek posrednikov v primeru podpore za zavarovanje letine iz člena 49;

(c)

pravila o zahtevi za polog varščine v primeru izplačanega predplačila;

(d)

pravila o uporabi izrazov za namene tega oddelka;

(e)

pravila o določitvi zgornje meje za izdatke za ponovno zasaditev sadovnjakov iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 46(3);

(f)

pravila o preprečevanju dvojnega financiranja med:

(g)

pravila na podlagi katerih morajo proizvajalci umakniti stranske proizvode vinarstva, in o izjemah glede te obveznosti, da se prepreči dodatno upravno breme, ter pravila za prostovoljno certificiranje žganjarn;

(h)

pravila, ki državam članicam dovoljujejo, da ustvarijo pogoje za ustrezno delovanje podpornih ukrepov iz svojih programov.

(a)

predložitvijo podpornih programov, ustreznim finančnim načrtovanjem in revizijo podpornih programov;

(b)

postopki vlaganja in izbora zahtevkov ter plačilnimi postopki;

(c)

predložitvijo, obliko in vsebino poročil in vrednotenj podpornih programov držav članic;

(d)

določitvijo ravni pomoči za zeleno trgatev in destilacijo stranskih proizvodov s strani držav članic;

(e)

finančnim poslovodenjem in določbami v zvezi z izvajanjem podpornih ukrepov s strani držav članic;

(f)

postopki za polog varščine v primeru izplačanega predplačila in njeno višino.

(a)

tehnična pomoč čebelarjem in organizacijam čebelarjev;

(b)

zatiranje škodljivcev in bolezni čebel, zlasti varoze;

(c)

racionalizacija sezonske selitve panjev;

(d)

ukrepi za podporo laboratorijem za analizo čebelarskih proizvodov, da bi čebelarjem pomagali tržiti proizvode in povečati njihovo vrednost;

(e)

ukrepi za podporo pri obnovi čebeljega fonda v Uniji;

(f)

sodelovanje s specializiranimi organi za izvajanje programov aplikativnih raziskav na področju čebelarstva in čebelarskih proizvodov;

(g)

spremljanje trga;

(h)

izboljšanje kakovosti proizvodov, da bi izrabili njihov potencial na trgu.

(a)

preprečevanju dvojnega financiranja med čebelarskimi programi držav članic in programi razvoja podeželja;

(b)

osnovi za dodelitev finančnega prispevka Unije vsaki sodelujoči državi članici med drugim na podlagi skupnega števila čebeljih panjev v Uniji.

(a)

vsebino nacionalnih programov in študij, ki jih države članice opravijo v zvezi s proizvodno in tržno strukturo svojega sektorja čebelarstva;

(b)

postopek za prerazporeditev neuporabljenih sredstev;

(c)

odobritev čebelarskih programov, ki jih predložijo države članice, vključno z dodelitvijo finančnega prispevka Unije vsaki sodelujoči državi članici in najvišjo ravnjo financiranja s strani držav članic.

(a)

zahtevki za pomoč, vključno s pravili o rokih in spremnih dokumentih;

(b)

pravili o upravičenih površinah za hmelj in izračunu zneskov, ki jih je treba plačati vsaki organizaciji proizvajalcev.

(a)

na nacionalni ravni uporabijo odstotek, nižji od tistega, ki je določen v odstavku 1;

(b)

omejijo izdajo dovoljenj na regionalni ravni za določena območja, ki so upravičena do pridelave vin z zaščiteno označbo porekla, za območja, upravičena do pridelave vin z zaščiteno geografsko označbo, ali za območja brez geografske označbe.

(a)

potrebe, da bi se izognili dokazanemu tveganju prekomerne dobave vinskih proizvodov glede na tržne obete za te proizvode, ki ne presega tistega, kar je potrebno za izpolnjevanje te potrebe;

(b)

potrebe, da bi se izognili dokazanemu tveganju, da bo določena zaščitena označba porekla ali zaščitena geografska označba močno razvrednotena.

(a)

vlagatelj ima kmetijsko površino, ki ni manjša od površine, za katero prosi za dovoljenje;

(b)

vlagatelj ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost,

(c)

vloga ne predstavlja velikega tveganja, da bo prilaščen sloves posebnih zaščitenih označb porekla, ki se domneva, razen če javni organi dokažejo, da takšno tveganje obstaja;

(d)

eno ali več meril iz odstavka 2, če so ustrezno utemeljeni ter uporabljeni objektivno in nediskriminatorno.

(a)

pridelovalci, ki nasade vinske trte sadijo prvič in vodijo vinogradniško gospodarstvo (novi udeleženci);

(b)

površine, kjer vinogradi prispevajo k ohranjanju okolja;

(c)

površine, ki jih je treba na novo zasaditi v okviru projektov kosomacije;

(d)

površine, za katere so značilne naravne ali posebne omejitve;

(e)

trajnost projektov razvoja ali ponovne zasaditev na podlagi gospodarske ocene;

(f)

na novo zasajene površine, ki prispevajo k boljši konkurenčnosti kmetijskega gospodarstva in regije;

(g)

projekti, ki bi lahko izboljšali kakovost proizvodov z geografskimi označbami;

(h)

na novo zasajene površine zaradi povečanja malih ali srednjih gospodarstev.

(a)

pogoji za uporabo izjeme iz člena 62(4);

(b)

pravili glede meril iz člena 64(1) in (2);

(c)

dodajanjem meril tistim, ki so navedena v členu 64(1) in (2);

(d)

soobstojem vinskih trt, k izkrčitvi katerih se je zavezal pridelovalec, z novo zasajenimi vinskimi trtami v skladu s členom 66(2);

(e)

razlogih za odločitve države članice v skladu s členom 66(3).

(a)

postopki izdaje dovoljenj;

(b)

evidencami, ki jih morajo voditi države članice in obvestili, ki jih morajo pošiljati Komisiji.

(a)

oljčno olje in namizne oljke;

(b)

sadje in zelenjavo;

(c)

proizvode iz predelanega sadja in zelenjave;

(d)

banane;

(e)

žive rastline;

(f)

jajca;

(g)

perutninsko meso;

(h)

mazave maščobe, namenjene za prehrano ljudi;

(i)

hmelj.

(a)

tehnične opredelitve, poimenovanje in prodajne oznake za sektorje, ki niso določeni v členu 78;

(b)

merila za razvrščanje, kot je razvrščanje v razrede, po masi, velikosti, starosti in v kategorije;

(c)

vrsto, sorto rastline ali živalsko pasmo ali komercialni tip;

(d)

predstavitev, označevanje, povezano z obveznimi tržnimi standardi, pakiranje, pravila, ki veljajo za pakirnice, označevanje, leto pridelave in uporabo posebnih navedb brez poseganja v člene od 92 do 123 te uredbe;

(e)

merila, kot so videz, konsistenca, konformacija, lastnosti proizvoda in odstotek vsebnosti vode;

(f)

posebne snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji, ali sestavni deli ali sestavine, vključno z navedbo vsebnosti, čistosti in določitve snovi;

(g)

način kmetovanja in pridelave, tudi enološki postopki in napredni sistemi trajnostne pridelave;

(h)

rezanje mošta in vina, vključno z opredelitvami pojmov, tipiziranje in omejitve, ki veljajo za to;

(i)

pogostnost zbiranja, dobavo, konzerviranje in ravnanje, metodo konzerviranja in temperaturo, skladiščenje in prevoz;

(j)

kraj kmetovanja in/ali poreklo razen perutninskega mesa in mazavih maščob;

(k)

omejitve glede uporabe nekaterih snovi in praks;

(l)

posebno uporabo;

(m)

pogoje, ki urejajo odstranitev, posedovanje, promet in uporabo proizvodov, ki niso v skladu s tržnimi standardi, sprejetimi na podlagi odstavka 1, ali opredelitvami, poimenovanji in prodajnimi oznakami iz člena 78, ter odstranjevanje stranskih proizvodov.

(a)

posebnosti zadevnega proizvoda;

(b)

dejstva, da je treba zagotoviti pogoje za lažje dajanje proizvodov na trg;

(c)

interesa proizvajalcev, da obveščajo o lastnostih proizvodov in kmetovanja, ter interesa potrošnikov, da prejmejo ustrezne in pregledne informacije o proizvodu, vključno s krajem kmetovanja, ki se določi za vsak primer posebej na ustrezni geografski ravni, potem ko so bili ocenjeni zlasti stroški in upravna obremenitev izvajalcev ter koristi proizvajalcev in končnih potrošnikov;

(d)

metod, ki so na voljo za določitev fizikalnih, kemičnih in organoleptičnih lastnosti proizvodov;

(e)

standardnih priporočil, ki jih sprejmejo mednarodni organi;

(f)

potrebe po ohranitvi naravnih in osnovnih lastnosti proizvodov ter da se je treba izogniti bistveni spremembi sestave zadevnega proizvoda.

(a)

kraj(-i) pridelave hmelja;

(b)

leto(-a) spravila pridelka ter

(c)

sorta ali sorte.

(a)

za izpolnitev tržnih zahtev nekaterih tretjih držav ali

(b)

za proizvode, namenjene za posebno uporabo.

(i)

ne posegajo v običajno trženje proizvodov, za katere je bil izdan certifikat, in

(ii)

imajo jamstva, da bi se izognili kakršni koli zamenjavi s temi proizvodi.

(a)

goveje in telečje meso;

(b)

vino;

(c)

mleko in mlečne proizvode, namenjene za prehrano ljudi;

(d)

perutnino;

(e)

jajca;

(f)

mazave maščobe, namenjene za prehrano ljudi ter

(g)

oljčno olje in namizne oljke.

(a)

grozdni sok in zgoščeni grozdni sok ter

(b)

grozdni mošt in zgoščeni grozdni mošt, namenjen za pripravo grozdnega soka.

(a)

so bili proizvedeni po enoloških postopkih, ki niso dovoljeni v Uniji;

(b)

so bili proizvedeni po enoloških postopkih, ki niso dovoljeni na nacionalni ravni, ali

(c)

niso skladni s pravili iz Priloge VIII.

(a)

upošteva enološke postopke in analizne metode, ki jih priporoča in objavi Mednarodna organizacija za trto in vino (OIV), ter izsledke poskusne uporabe še nedovoljenih enoloških postopkov;

(b)

upošteva varovanje zdravja ljudi;

(c)

upošteva možnost, da bi lahko bili potrošniki zavedeni zaradi svojega ustaljenega dojemanja proizvoda in temu ustreznih pričakovanj, ter pri tem upošteva tudi, ali so na voljo praktični načini obveščanja, s katerimi bi odpravili to tveganje;

(d)

omogoči, da se ohranijo naravne in bistvene lastnosti vina ter da se sestava zadevnega proizvoda bistveno ne spremeni;

(e)

zagotovi sprejemljivo minimalno raven skrbi za okolje;

(f)

upošteva splošna pravila glede enoloških postopkov in pravila, ki so določena v Prilogi VIII.

(a)

zadevna sorta spada v vrsto Vitis vinifera ali je pridobljena s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis;

(b)

sorta ni ena od naslednjih: Noah, Othello, Isabelle, Jacquez, Clinton in Herbemont.

(a)

sorte vinske trte, ki niso razvrščene, če gre za države članice, ki niso tiste iz odstavka 2;

(b)

sorte vinske trte, ki niso skladne z drugim pododstavkom odstavka 2, če gre za države članice iz odstavka 3.

(a)

rezervira dodatno neobvezno rezervirano navedbo, pri čemer določi pogoje njene uporabe;

(b)

spremeni pogoje uporabe neobvezne rezervirane navedbe ali

(c)

prekliče neobvezno rezervirano navedbo.

(a)

navedba se nanaša na lastnost proizvoda ali na značilnosti kmetovanja ali predelave ter na sektor ali proizvod;

(b)

uporaba navedbe omogoča jasnejše obveščanje o dodani vrednosti proizvoda zaradi njegovih posebnih lastnosti ali značilnosti kmetovanja ali predelave;

(c)

pri dajanju proizvoda na trg lastnost ali značilnost iz točke (a) prepoznajo potrošniki v več državah članicah;

(d)

pogoji in uporaba navedbe so v skladu z Direktivo 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta (29) ali Uredbo (EU) št. 1169/2011.

(a)

pogojih, pod katerimi se za uvožene proizvode šteje, da glede na tržne standarde Unije zagotavljajo enakovredno raven skladnosti, in pogojih, ki omogočajo odstopanje od člena 74, ter

(b)

pravilih o uporabi tržnih standardov za proizvode, izvožene iz Unije.

(a)

potrdilo, ki dokazuje skladnost z določbami iz odstavkov 1 in 2 ter ga v državi porekla izda pristojni organ s seznama, ki ga objavi Komisija;

(b)

analizno poročilo, ki ga sestavi organ ali urad, ki ga imenuje država porekla, če je proizvod namenjen za neposredno prehrano ljudi.

(a)

vzpostavi seznam mleka in mlečnih proizvodov iz drugega odstavka točke 5 dela III Priloge VII ter mazavih maščob iz točke (a) šestega odstavka oddelka I dela VII Priloge VII na podlagi okvirnih seznamov proizvodov, za katere države članice menijo, da na njihovem ozemlju ustrezajo navedenim določbam in ki jih države članice pošljejo Komisiji;

(b)

določi pravila za uporabo tržnih standardov po sektorjih ali proizvodih;

(c)

določi pravila za ugotavljanje, ali so bili proizvodi proizvedeni v nasprotju z dovoljenimi enološkimi postopki;

(d)

določi pravila za metode analize za določitev lastnosti proizvodov;

(e)

določi pravila za določitev dovoljenega odstopanja;

(f)

določi pravila za izvajanje ukrepov iz člena 89;

(g)

določi pravila za identifikacijo ali registracijo proizvajalca in/ali industrijskih objektov, v katerih je bil proizvod pripravljen ali predelan, za postopke certificiranja ter trgovinske dokumente, za spremne dokumente in zapise, ki jih je treba hraniti.

(a)

zaščiti zakonitih interesov potrošnikov in proizvajalcev;

(b)

zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga za zadevne proizvode ter

(c)

spodbujanju proizvodnje kakovostnih proizvodov iz tega oddelka, pri čemer se lahko uporabljajo tudi ukrepi v okviru nacionalne politike kakovosti.

(a)

„označba porekla“ pomeni ime regije, določenega kraja ali izjemoma v ustrezno utemeljenih primerih ime države, ki se uporablja za opis proizvodov iz člena 92 (1), ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

(b)

„geografska označba“ pomeni označbo, ki se nanaša na regijo, določen kraj ali izjemoma v ustrezno utemeljenih primerih na državo in se uporablja za opis proizvodov iz člena 92 (1), ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)

označujejo vino;

(b)

se nanašajo na geografsko ime;

(c)

izpolnjujejo zahteve iz točk od (a)(i) do (iv) odstavka 1 ter

(d)

se za njih izvede postopek za pridobitev zaščite označbe porekla in geografske označbe iz tega pododdelka.

(a)

ime, ki naj se zaščiti;

(b)

ime in priimek ter naslov vlagatelja;

(c)

specifikacijo proizvoda iz odstavka 2 ter

(d)

enotni dokument, ki povzema specifikacijo proizvoda iz odstavka 2.

(a)

imena, ki naj se zaščiti;

(b)

opisa vina ali vin:

(c)

po potrebi posebnih enoloških postopkov pridelave vina ali vin ter ustreznih omejitev pri njihovi pridelavi;

(d)

razmejitve zadevnega geografskega območja;

(e)

največjega hektarskega donosa;

(f)

navedbe sorte ali sort vinske trte, iz katerih je pridobljeno vino oziroma vina;

(g)

podrobnosti, ki potrjujejo povezavo iz točke (a)(i) oziroma točke (b)(i) člena 93(1);

(h)

veljavnih zahtev, ki so določene v zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji ali jih, če tako določijo države članice, določi organizacija, ki upravlja zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, ob upoštevanju, da morajo biti take zahteve objektivne in nediskriminatorne ter skladne s pravom Unije;

(i)

imena in naslova organov ali teles, ki preverjajo skladnost z določbami iz specifikacije proizvoda, in opisa njihovih specifičnih nalog.

(a)

obstoječe stanje v Uniji, zlasti na območjih potrošnje;

(b)

ustrezno pravo Unije ali nacionalno pravo.

(a)

zavrne, če je prijava za registracijo blagovne znamke vložena po datumu predložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe Komisije in je označba porekla ali geografska označba nato zaščitena, ali

(b)

razveljavi.

(a)

vsako neposredno ali posredno komercialno rabo navedenega zaščitenega imena:

(b)

vsako zlorabo, posnemanjem ali prikazovanjem, tudi če je resnično poreklo proizvoda ali storitve navedeno ali če je zaščiteno ime prevedeno, drugače zapisano ali prečrkovano ali če mu je dodan izraz, kot so "stil", "tip", "metoda", "kot se proizvaja v", "imitacija", "okus", "kot" ali podobno;

(c)

vsako drugo napačno ali zavajajočo navedbo izvora, porekla, vrste ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji embalaži, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na zadevni vinski proizvod, in pred uporabo embalaže, ki lahko ustvari napačen vtis o poreklu proizvoda;

(d)

vsemi drugimi praksami, ki lahko potrošnika zavajajo glede resničnega porekla proizvoda.

(a)

dodatna merila za razmejitev geografskih območij ter

(b)

omejitve in odstopanja glede proizvodnje na razmejenem geografskem območju.

(a)

tipu vlagatelja, ki lahko vloži vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe;

(b)

pogojih, ki jih je treba izpolnjevati pri vložitvi vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe, pregledu s strani Komisije, postopku ugovora ter postopkih za spremembo, preklic in pretvorbo zaščitenih označb porekla ali zaščitenih geografskih označb;

(c)

pogojih, ki veljajo za čezmejne vloge;

(d)

pogojih za vloge v zvezi z geografskimi območji v tretji državi;

(e)

datumu začetka veljavnosti zaščite ali spremembe zaščite;

(f)

pogojih v zvezi s spremembami specifikacij proizvodov.

(a)

imeni vin, ki so jih države članice priznale kot označbe porekla ali geografske označbe do 1. avgusta 2009, in imeni vin, za katera je bila pred tem datumom vložena vloga za zaščito;

(b)

vini, ki so bila dana na trg ali označena pred določenim datumom, ter

(c)

spremembami specifikacij proizvodov.

(a)

informacijami, ki jih je treba zagotoviti v specifikaciji proizvoda glede povezave med geografskim območjem in končnim proizvodom;

(b)

javno dostopnostjo sklepov o zaščiti ali zavrnitvi;

(c)

vzpostavitvijo in vodenjem registra iz člena 104;

(d)

pretvorbo iz zaščitene označbe porekla v zaščiteno geografsko označbo;

(e)

predložitvijo čezmejnih vlog.

(a)

vzorcev dokumentov in oblike pošiljanja;

(b)

rokov;

(c)

podrobnih podatkov o dejstvih, dokazov in spremnih dokumentov, ki se pošljejo za podporo vloge ali zahteve.

(a)

da ima proizvod zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom, ali

(b)

postopka proizvodnje ali metode staranja ali kakovosti, barve, vrste kraja ali posebnega dogodka iz zgodovine, povezane s proizvodom z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo.

(a)

vsako zlorabo zaščitenega imena, tudi če mu je dodan izraz, kot so „stil“, „tip“, „metoda“, „kot se proizvaja v“, „imitacija“, „okus“, „kot“ ali podobno;

(b)

vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo vrste, lastnosti ali bistvenih značilnosti proizvoda na notranji ali zunanji embalaži, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na proizvod;

(c)

vsemi drugimi praksami, ki utegnejo potrošnika zavesti, zlasti z ustvarjanjem vtisa, da vino izpolnjuje pogoje za zaščiten tradicionalni izraz.

(a)

tip vlagateljev, ki lahko vložijo vlogo za zaščito tradicionalnega izraza;

(b)

pogoje za veljavnost vloge za varovanje tradicionalnega izraza;

(c)

razloge za ugovarjanje predlaganemu priznanju tradicionalnega izraza;

(d)

obseg zaščite, razmerje do blagovnih znamk, zaščitenih tradicionalnih izrazov, zaščitenih označb porekla ali geografskih označb, homonimov ali nekaterih imen vinske trte;

(e)

razloge za preklic tradicionalnega izraza;

(f)

datum predložitve vloge ali zahteve ali zahteve za ugovor ali preklic;

(g)

postopke, ki jih je treba uporabiti pri vlogah za zaščito tradicionalnega izraza, vključno s pregledom s strani Komisije, postopki ugovora ter postopki za preklic in spremembo.

(a)

vzorcev dokumentov in oblike pošiljanja;

(b)

rokov;

(c)

podrobnosti dejstev, dokazov in spremnih dokumentov, ki se pošljejo za podporo vloge ali zahteve;

(d)

podrobnih pravil o javni dostopnosti zaščitenih tradicionalnih izrazov.

(a)