20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/289

(1)

Člen 176 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da je Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) namenjen pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah Unije. ESRR v okviru navedenega člena ter drugega in tretjega odstavka člena 174 PDEU prispeva k zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zmanjšanju zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, med katerimi bi bilo treba posebno pozornost nameniti regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto poseljenosti ter otoške, čezmejne in gorske regije.

(2)

V Uredbi (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) so predpisane določbe, ki so skupne ESRR, Evropskemu socialnemu skladu (ESS), Kohezijskemu skladu, Evropskemu kmetijskemu skladu za razvoj podeželja ter Evropskemu skladu za pomorstvo in ribištvo.

(3)

V podporo prednostnim naložbam v okviru tematskih ciljev iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 bi bilo treba predpisati posebne določbe o vrsti dejavnosti, ki jih lahko podpre ESRR. Določiti in razjasniti bi bilo treba tudi dejavnosti zunaj področja uporabe ESRR, vključno z naložbami za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki izhajajo iz dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4). Da bi se izognili pretiranemu financiranju, takšne naložbe ne bi smele biti upravičene do podpore iz ESRR, saj so že deležne finančne koristi z uporabo Direktive 2003/87/ES. Ta izključitev ne bi smela omejevati možnosti uporabe ESRR za podporo dejavnosti, ki niso navedene v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, četudi te dejavnosti izvajajo isti gospodarski subjekti in vključujejo dejavnosti, kot so naložbe v energetsko učinkovitost omrežij za daljinsko ogrevanje, pametne sisteme za distribucijo, hrambo in prenos energije, ter ukrepe za zmanjšanje onesnaževanja zraka, čeprav je lahko eden od posrednih učinkov takih dejavnosti zmanjšanje emisij toplogrednih plinov oziroma so te dejavnosti navedene v nacionalnem načrtu iz Direktive 2003/87/ES.

(4)

Navesti je treba, katere dodatne dejavnosti ESRR lahko še podpira v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje”.

(5)

ESRR bi moral prispevati k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast in s tem zagotoviti večjo osredotočenost podpore ESRR prednostnim nalogam Unije. Odvisno od tega, katera kategorija regij prejme podporo, bi se morala podpora iz ESRR v okviru cilja "naložbe za rast in delovna mesta" osredotočiti na raziskave in inovacije, informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT), mala in srednja podjetja (MSP) ter spodbujanje nizkoogljičnega gospodarstva. To tematsko osredotočenost bi bilo treba doseči na nacionalni ravni, vendar bi morala biti omogočena prožnost na ravni operativnih programov ter med različnimi kategorijami regij. Tematsko osredotočenost bi bilo treba po potrebi prilagoditi, da bi bila upoštevana sredstva Kohezijskega sklada, ki je dodeljena v podporo prednostnim naložbam v zvezi s premikom k nizkoogljičnemu gospodarstvu in ki je navedena v Uredbi (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Stopnja tematske osredotočenosti bi morala upoštevati stopnjo razvitosti regije, prispevek iz sredstev Kohezijskega sklada, kjer je to ustrezno, in posebne potrebe regij, katerih BDP na prebivalca, ki je bil uporabljen kot merilo za upravičenost v programskem obdobju 2007–2013, ni dosegel 75 % povprečnega BDP EU-25 v referenčnem obdobju, regij, ki jim je bil za programsko obdobje 2007–2013 dodeljen status postopnega opuščanja, in določenih regij na ravni NUTS 2, ki jih sestavljajo samo otoške države članice ali otoki.

(6)

Moralo bi biti mogoče, da bi podpora iz ESRR v okviru prednostnih naložb za „lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost“ prispevala k vsem tematskim ciljem iz te uredbe.

(7)

Zaradi posebnih potreb ESRR in v skladu s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast je treba v vsakem tematskem cilju iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 ukrepe, posebej povezane z ESRR, določiti kot „prednostne naložbe“. Pri teh prednostnih naložbah bi bilo treba podrobno opredeliti cilje, ki se medsebojno ne izključujejo in h katerim bo ESRR prispeval sredstva. Take prednostne naložbe bi morale tvoriti osnovo za opredelitev posebnih ciljev v okviru programov, ki upoštevajo potrebe in značilnosti programskega področja.

(8)

Spodbujati je treba inovacije in razvoj MSP na področjih, povezanih z evropskimi in regionalnimi izzivi, kot so ustvarjalne in kulturne industrije ter inovativne storitve, ki odražajo nove družbene zahteve, ali z izdelki in storitvami, povezanimi s starajočim se prebivalstvom, oskrbo in zdravjem, ekološkimi inovacijami, nizkoogljičnim gospodarstvom in učinkovito rabo virov.

(9)

V skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 se za optimizacijo dodane vrednosti naložb, ki se v celoti ali deloma financirajo iz proračuna Unije na področju raziskav in inovacij, poskušajo doseči sinergije zlasti med delovanjem sklada ESRR in programom Obzorje 2020 – Okvirni program za raziskave in inovacije, pri čemer se spoštujejo njuni različni cilji.

(10)

Pomembno je zagotoviti, da se pri spodbujanju naložb v obvladovanje tveganj upoštevajo posebna tveganja na regionalni, čezmejni in transnacionalni ravni.

(11)

Dejavnosti v podporo trajnostnemu turizmu, kulturi in naravni dediščini bi morale biti del teritorialne strategije za posebna območja, vključno s preobrazbo nazadujočih industrijskih regij, da bi čim bolj prispevale k spodbujanju rasti, ki ustvarja nova delovna mesta. Podpora tovrstnim dejavnostim bi morala prispevati tudi h krepitvi inovativnosti in večji uporabi IKT, MSP, okoljski učinkovitosti in učinkoviti rabi virov ali spodbujanju socialnega vključevanja.

(12)

Za spodbujanje trajnostne regionalne ali lokalne mobilnosti ali za zmanjšanje onesnaževanja zraka ali onesnaževanja s hrupom je treba spodbujati zdrave, trajnostne in varne oblike prometa. Naložbe v letališko infrastrukturo, ki jih podpira ESRR, bi morale spodbujati okoljsko trajnosten zračni prevoz, med drugim tudi s krepitvijo regionalne mobilnosti prek povezovanja sekundarnih in terciarnih prometnih vozlišč z infrastrukturo vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), vključno z multimodalnimi vozlišči.

(13)

Za spodbujanje uresničevanja energetskih in podnebnih ciljev, ki jih je Unija določila kot del strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, bi moral ESRR podpirati naložbe za spodbujanje energetske učinkovitosti in zanesljive oskrbe z energijo v državah članicah, med drugim z razvojem pametnih sistemov za distribucijo, hrambo in prenos energije, tudi z vključevanjem porazdeljene proizvodnje iz obnovljivih virov energije. Da bi zadostile svojim zahtevam po zanesljivi oskrbi z energijo na način, ki je skladen z njihovimi cilji v okviru strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, bi države članice morale imeti možnost vlagati v energetsko infrastrukturo, ki ustreza kombinaciji energetskih virov, ki so jo izbrale.

(14)

Pri MSP, ki lahko vključujejo socialna podjetja, bi bilo treba razumeti v skladu z opredelitvijo iz Uredbe (EU) št. 1303/2013, in sicer da zajemajo mikro, mala ali srednja podjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES (6).

(15)

Za spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini, zlasti med marginaliziranimi skupnostmi, je treba izboljšati dostop do socialnih, kulturnih in rekreacijskih storitev z zagotavljanjem infrastrukture manjšega obsega, pri čemer je treba upoštevati posebne potrebe invalidov in starejših.

(16)

Skupnostne storitve bi morale zajemati vse oblike storitev na domu, v okviru družine, stanovanjske in druge skupnostne storitve, ki podpirajo pravico vseh oseb do življenja v skupnosti, temeljijo na enakosti izbire in poskušajo preprečevati osamljenost ali izločitev iz skupnosti.

(17)

Da bi preko skupnega izvajanja povečali prožnost in zmanjšali upravno breme, bi morale biti prednostne naložbe ESRR in Kohezijskega sklada, v okviru ustreznih tematskih ciljev, usklajene.

(18)

Za oceno skupnega napredka na ravni Unije pri izvajanju programov bi bilo treba v prilogi k tej uredbi določiti skupni sklop kazalnikov učinka. Ti kazalniki bi morali ustrezati prednostni naložbi in vrsti ukrepa, ki prejema podporo v skladu s to uredbo in ustreznimi določbami Uredbe (EU) št. 1303/2013. Skupne kazalnike učinka bi bilo treba dopolniti s kazalniki rezultatov za posamezne programe in, kjer je to ustrezno, s kazalniki učinka za posamezne programe.

(19)

V okviru trajnostnega urbanegarazvoja se zdi nujno podpreti celostne ukrepe za spopadanje z gospodarskimi, okoljskimi, podnebnimi, demografskimi in socialnimi izzivi, s katerimi se srečujejo urbana območja, vključno s funkcionalnimi urbanimi območji, ob upoštevanju potrebe po spodbujanju povezav med urbanimi in podeželskimi območji. Načela za izbiro urbanih območij, v katerih se bodo izvajali celostni ukrepi za trajnostni razvoj, in okvirni zneski za te ukrepe bi morali biti določeni v partnerskem sporazumu, pri čemer se za ta namen na nacionalni ravni dodeli najmanj 5 % sredstev iz ESRR. Obseg kakršnih koli prenesenih nalog na organe, pristojne za urbani razvoj, bi moral določiti organ upravljanja ob posvetovanju z organi, pristojnimi za urbani razvoj.

(20)

Za opredelitev ali preizkušanje novih rešitev, ki obravnavajo vprašanja, povezana s trajnostnim urbanim razvojem in ki so pomembna na ravni Unije, bi moral ESRR podpirati inovativne ukrepe na področju trajnostnega urbanega razvoja.

(21)

Za okrepitev gradnje zmogljivosti, mreženja in izmenjave izkušenj med programi in organi, odgovornimi za izvajanje strategij trajnostnega urbanega razvoja in inovativnih ukrepov na področju trajnostnega urbanega razvoja, ter za dopolnjevanje obstoječih programov in organov je treba oblikovati mrežo za urbani razvoj na ravni Unije.

(22)

ESRR bi moral obravnavati težave pri dostopu do velikih trgov in oddaljenosti od njih, s katerimi se srečujejo območja z zelo majhno gostoto prebivalstva, kakor je navedeno v Protokolu (št. 6) o posebnih določbah o cilju 6 v okviru strukturnih skladov na Finskem in Švedskem k Aktu o pristopu iz leta 1994. ESRR bi moral poleg tega obravnavati posebne težave, s katerimi se srečujejo določeni otoki, mejne regije, gorske regije in redko poseljena območja, katerih geografska lega zavira njihov razvoj, z namenom, da se podpre njihov trajnostni razvoj.

(23)

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti najbolj oddaljenim regijam, in sicer s sprejetjem ukrepov iz člena 349 PDEU, ki bi izjemoma razširili obseg podpore iz ESRR na financiranje pomoči za tekoče poslovanje, povezane s povračilom dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi posebnih ekonomskih in socialnih razmer v teh regijah, katerih razvoj močno ovirajo stalni in prepleteni dejavniki, navedeni v členu 349 PDEU, in sicer oddaljenost, otoška lega, majhnost, težavna topografija in podnebje ter ekonomska odvisnost od maloštevilnih izdelkov. Pomoč za tekoče poslovanje, ki jo v tem okviru zagotovijo države članice, je oproščena obveznosti obveščanja iz člena 108(3) PDEU, če v času, ko je odobrena, izpolnjuje pogoje iz uredbe, v kateri je navedeno, da so določene kategorije pomoči združljive z notranjim trgom ob uporabi členov 107 in 108 PDEU ter so sprejete v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 994/98 (7).

(24)

V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 7. in 8. februarja 2013 in ob upoštevanju posebnih ciljev, določenih v PDEU, glede najbolj oddaljenih regij iz člena 349 PDEU je bil položaj Mayotteja spremenjen s Sklepom Evropskega sveta št. 2012/419/EU (8) in torej s 1. januarjem 2014 postane nova najbolj oddaljena regija. Da bi se spodbujal in podpiral osredotočen in hiter infrastrukturni razvoj Mayotteja, bi moralo izjemoma biti mogoče, da se vsaj 50 % sredstev iz ESRR, ki so del sredstev, ki pripadajo Mayotteju, dodeli petim od tematskih ciljev iz Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(25)

Da se ta uredba dopolni z nekaterimi nebistvenimi elementi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s podrobnimi pravili za merila za izbor inovativnih ukrepov in njihovo upravljanje. Takšno pooblastilo bi bilo treba na Komisijo prenesti tudi v zvezi s spremembami Priloge I k tej uredbi, kadar je to upravičeno za zagotovitev učinkovite ocene napredka pri izvajanju operativnih programov. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(26)

Ker cilja te uredbe, in sicer okrepiti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo z odpravo glavnih regionalnih neravnovesij v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se te cilje zaradi obsega razlik med stopnjami razvoja posameznih regij, zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi ter omejenih finančnih virov držav članic in regij lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(27)

Ta uredba nadomešča Uredbo (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (9). Zaradi jasnosti bi bilo zato treba Uredbo (ES) št. 1080/2006 razveljaviti. Vendar pa ta uredba ne bi smela vplivati na nadaljnje izvajanje ali spreminjanje pomoči, ki jo je Komisija odobrila na podlagi Uredbe (ES) št. 1080/2006 ali katerega koli drugega zakonodajnega akta, ki ureja to pomoč na dan 31. decembra 2013. Navedena uredba ali druga taka veljavna zakonodaja bi se posledično po 31. decembru 2013 morala še naprej uporabljati za to pomoč ali zadevne operacije do njihovega zaključka. Zahtevki za pomoč, vloženi ali odobreni na podlagi Uredbe (ES) št. 1080/2006, bi morali ostati veljavni.

(28)

Da se čim hitreje omogoči uporaba ukrepov, predvidenih v tej uredbi, bi ta uredba morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske Unije –

(a)

produktivne naložbe, ki prispevajo k ustvarjanju in ohranjanju trajnih delovnih mest, z neposredno pomočjo za naložbe v MSP;

(b)

produktivne naložbe, ne glede na velikost zadevnega podjetja, ki prispevajo k prednostnim naložbam iz točk (1) in (4) člena 5 ter, če te naložbe vključujejo sodelovanje med velikimi podjetji in MSP, iz točke (2) člena 5;

(c)

naložbe v infrastrukturo, ki zagotavlja osnovne storitve državljanom na področju energije, okolja, prometa in IKT;

(d)

naložbe v infrastrukturo na področju sociale, zdravstva, raziskav, inovacij, podjetništva in izobraževanja;

(e)

naložbe v razvoj endogenega potenciala s fiksnimi naložbami v opremo in infrastrukturo manjšega obsega, vključno z infrastrukturo manjšega obsega za kulturo in trajnostni turizem, storitvami za podjetja, podporo organom za raziskave in inovacije ter naložbami v tehnologije in aplikativne raziskave v podjetjih;

(f)

mreženje, sodelovanje in izmenjavo izkušenj med pristojnimi regionalnimi, lokalnimi in drugimi javnimi organi ter organi, pristojnimi za urbani razvoj, gospodarskimi in socialnimi partnerji ter zadevnimi telesi, ki predstavljajo civilno družbo iz člena 5(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013, študije, pripravljalne ukrepe in gradnjo zmogljivosti.

(a)

razgradnje ali gradnje jedrskih elektrarn;

(b)

naložb za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki izhajajo iz dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES;

(c)

proizvodnje, predelave ter trženja tobaka in tobačnih izdelkov;

(d)

podjetij v težavah, kot je določeno v pravilih Unije o državnih pomočeh;

(e)

naložb v letališko infrastrukturo, razen če so povezane z varstvom okolja ali jih spremljajo naložbe, potrebne za blažitev ali zmanjšanje njenega negativnega vpliva na okolje.

(a)

v bolj razvitih regijah:

(b)

v regijah v prehodu:

(c)

v manj razvitih regijah:

(1)

krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij s/z:

(2)

izboljšanje dostopa do IKT ter njihove uporabe in kakovosti s/z:

(3)

izboljšanje konkurenčnosti MSP s/z:

(4)

podpiranje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih s/z:

(5)

spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj s:

(6)

ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite uporabe virov s/z:

(7)

spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah s/z:

(8)

spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja in mobilnosti delovne sile s/z:

(9)

spodbujanje socialne vključenosti ter boj proti revščini in kakršni koli diskriminaciji s/z;

(10)

vlaganje v izobraževanje, usposabljanje in poklicno usposabljanje za spretnosti in vseživljenjsko učenje z razvojem infrastrukture za izobraževanje in usposabljanje;

(11)

izboljšanje institucionalne zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter učinkovita javna uprava z ukrepi za krepitev institucionalne zmogljivosti in učinkovitosti javnih uprav in javnih storitev, povezanih z izvajanjem ESRR, in v podporo ukrepom v okviru ESS za krepitev institucionalne zmogljivosti in učinkovitosti javne uprave.

(a)

tematskih ciljev iz prvega odstavka člena 9 Uredbe (EU) št. 1303/2013;

(b)

storitev prevoza blaga in začetne pomoči za prevozne storitve;

(c)

operacij, povezanih z omejitvami pri skladiščenju, čezmernim obsegom in vzdrževanjem proizvodnih orodij ter pomanjkanjem človeškega kapitala na lokalnem trgu.

(a)

operacijam, ki vključujejo izdelke, navedene v Prilogi I k PDEU;

(b)

pomoči za prevoz oseb, dovoljeni v skladu s točko (a) člena 107(2) PDEU;

(c)

davčnim oprostitvam in oprostitvi socialnih prispevkov.