20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/259

UREDBA (EU) št. 1299/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17 decembru 2013

o posebnih določbah za podporo cilju "evropsko teritorialno sodelovanje" iz Evropskega sklada za regionalni razvoj

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 178 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 176 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da je Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) namenjen pomoči pri odpravljanju ključnih razvojnih neravnovesij v regijah Unije. ESRR na podlagi navedenega člena ter drugega in tretjega odstavka člena 174 PDEU prispeva k zmanjšanju neskladja med stopnjami razvitosti različnih regij in zmanjšanju zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, med katerimi bi bilo treba posebno pozornost nameniti podeželskim območjem, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto poseljenosti ter otoške, čezmejne in gorske regije.

(2)

V Uredbi (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) so navedene določbe, ki so skupne ESRR, Evropskemu socialnemu skladu (ESS), Kohezijskemu skladu, Evropskemu skladu za razvoj podeželja (ESRD) ter Evropskemu skladu za pomorstvo in ribištvo (ESPR). V Uredbi (EU) št1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) so navedene posebne določbe o vrsti dejavnosti, ki jih lahko podpira ESRR, in opredeljeni cilji teh dejavnosti. Navedeni uredbi nista v celoti prilagojeni posebnim potrebam cilja "evropsko teritorialno sodelovanje", v katerem sodelujeta najmanj dve državi članici ali ena država članica in tretja država. Zato so potrebne posebne določbe za cilj "evropsko teritorialno sodelovanje" glede obsega podpore, geografske pokritosti, finančnih virov, tematske osredotočenosti in prednostnih naložb, načrtovanja, spremljanja in vrednotenja, tehnične pomoči, upravičenosti, upravljanja, spremljanja in imenovanja, sodelovanja tretjih držav ter finančnega upravljanja.

(3)

Za povečanje dodane vrednosti kohezijske politike Unije bi moral biti cilj posebnih določb doseganje znatne poenostavitve za vse vključene: upravičence, organe, pristojne za programe, organe v sodelujočih državah članicah na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, kadar je ustrezno, kot tudi tretje države in Komisijo.

(4)

Za spodbujanje skladnega razvoja ozemlja Unije na različnih ravneh, bi moral ESRR podpirati čezmejno, transnacionalno in medregionalno sodelovanje v okviru cilja "evropsko teritorialno sodelovanje".

(5)

Cilj čezmejnega sodelovanja bi moral biti reševanje skupnih izzivov, ki se skupaj opredelijo v obmejnih regijah, kot so: slaba dostopnost, zlasti v zvezi s povezljivostjo v smislu informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ter prometno infrastrukturo, upad sektorjev na lokalni ravni, neustrezno poslovno okolje, pomanjkanje omrežij med lokalnimi in regionalnimi upravami, nizke ravni raziskav in inovacij ter uvajanja IKT, onesnaževanje okolja, preprečevanje tveganj, negativen odnos do državljanov sosednjih držav ter izraba neizkoriščenih možnosti za rast na obmejnih območjih (razvoj čezmejnih zmogljivosti in grozdov na področju raziskav in inovacij, povezovanje čezmejnega trga dela, sodelovanje med ponudniki izobraževalnih storitev, vključno z univerzami, ali med zdravstvenimi centri), ob hkratni krepitvi sodelovanja za splošni skladni razvoj Unije.

(6)

Cilj transnacionalnega sodelovanja bi moral biti krepitev sodelovanja z ukrepi za spodbujanje celostnega teritorialnega razvoja, povezanega s prednostnimi nalogami Unije na področju kohezijske politike, in bi moralo vključevati pomorsko čezmejno sodelovanje, ki ni zajeto s programi čezmejnega sodelovanja.

(7)

Cilj medregionalnega sodelovanja bi moral biti povečanje uspešnosti kohezijske politike s spodbujanjem izmenjave izkušenj med regijami pri uresničevanju tematskih ciljev ter urbanem razvoju, vključno s povezavami med urbanimi in podeželskimi območji, da bi izboljšali izvajanje programov in ukrepov teritorialnega sodelovanja ter spodbujali analizo razvojnih trendov na področju teritorialne kohezije prek priprave študij, zbiranja podatkov in drugih ukrepov. Izmenjava izkušenj pri uresničevanju tematskih ciljev bi morala izboljšati oblikovanje in izvajanje predvsem operativnih programov pri cilju "naložbe za rast in delovna mesta", vendar tudi, kadar je to ustrezno, programov v okviru cilja "evropsko teritorialno sodelovanje", vključno s spodbujanjem vzajemno koristnega sodelovanja med inovativnimi raziskovalno intenzivnimi grozdi in izmenjav med raziskovalci in raziskovalnimi instituti tako v razvitih kot manj razvitih regijah, ob upoštevanju izkušenj „regij znanja“ in „raziskovalnega potenciala v konvergenčnih in najbolj oddaljenih regijah“ iz sedmega okvirnega programa za raziskave.

(8)

Določiti bi bilo treba objektivna merila za opredelitev upravičenih regij in območij. V ta namen bi morala opredelitev upravičenih regij in območij na ravni Unije temeljiti na skupnem sistemu klasifikacije regij iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(9)

Čezmejno sodelovanje bi moralo podpirati regije na kopenskih ali morskih mejah. Na podlagi izkušenj iz predhodnih programskih obdobij bi morala Komisija za vsak program sodelovanja določiti seznam čezmejnih območij, ki lahko prejmejo podporo na enostavnejši način iz programov čezmejnega sodelovanja. Pri pripravi tega seznama bi morala Komisija upoštevati potrebne prilagoditve za zagotovitev skladnosti, zlasti na kopenskih in morskih mejah, ter ohranitev programskih območij iz programskega obdobja 2007–2013. Take prilagoditve bi lahko vključevale zmanjšanje ali povečanje sedanjih programskih območij ali števila programov čezmejnega sodelovanja ob dopuščanju možnosti geografskega prekrivanja.

(10)

Komisija bi morala opredeliti območja za transnacionalno sodelovanje ob upoštevanju ukrepov, potrebnih za spodbujanje celostnega teritorialnega razvoja. Pri opredelitvi teh območij bi morala Komisija upoštevati izkušnje, pridobljene v prejšnjih programih, ter, kadar je ustrezno, makroregionalne strategije in strategije za morske bazene.

(11)

Za zagotovitev, da lahko imajo od izmenjave izkušenj in dobre prakse koristi vse regije v Uniji, bi morali programi za medregionalno sodelovanje vključevati celotno Unijo.

(12)

Še naprej je treba podpirati ali, kadar je to ustrezno, vzpostaviti čezmejno, transnacionalno in medregionalno sodelovanje s tretjimi državami v sosedstvu Unije, saj je tako sodelovanje pomembno orodje politike regionalnega razvoja in bi moralo koristiti regijam držav članic, ki mejijo na tretje države. V ta namen bi moral ESRR prispevati k čezmejnim programom in programom za morske bazene iz Evropskega instrumenta sosedstva (EIS) v skladu z bodočim zakonodajnim aktom Unije glede Evropskega instrumenta sosedstva za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: zakonodajni akt EIS) in Instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) v skladu z bodočim zakonodajnim aktom Unije glede predpristopne pomoči za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: zakonodajni akt IPA II).

(13)

Poleg ukrepov na zunanjih mejah, podprtih z instrumenti Unije za zunanje politike, ki zajemajo obmejne regije v Uniji in zunaj nje, bi moralo biti možno, da programi sodelovanja, ki jih podpira ESRR, zajemajo regije v Uniji in v določenih primerih zunaj nje, kadar instrumenti zunanjih politik ne zajemajo regij zunaj Unije, ker niso opredeljene kot država upravičenka ali ker takih programov za zunanje sodelovanje ni mogoče vzpostaviti. Vendar bi bilo treba zagotoviti, da bi podpora iz ESRR za operacije, ki bi se izvajale na ozemlju tretjih držav, v prvi vrsti koristila regijam Unije. Ob upoštevanju teh omejitev bi morala Komisija pri pripravi seznamov čezmejnih in transnacionalnih programskih območij vključiti tudi regije v tretjih državah.

(14)

Določiti je treba vire, ki se dodelijo za vsakega od različnih sklopov cilja "evropsko teritorialno sodelovanje", ter hkrati ohraniti znatno osredotočenost na čezmejno sodelovanje, vključno z deleži vsake države članice, kar zadeva skupne zneske za čezmejno in transnacionalno sodelovanje, in možnostmi, ki jih imajo države članice glede prožnosti med temi sklopi, in zagotoviti zadostno raven financiranja za sodelovanje najbolj oddaljenih regij.

(15)

V korist regij Unije bi bilo treba vzpostaviti mehanizem za organiziranje podpore iz ESRR za instrumente zunanjih politik, kot sta EIS in IPA II, tudi kadar ni mogoče sprejeti programov za zunanje sodelovanje ali kadar je treba take programe opustiti. Ta mehanizem bi si moral prizadevati za optimalno in čim bolj usklajeno delovanje teh instrumentov.

(16)

Glavni del sredstev ESRR za programe čezmejnega in transnacionalnega sodelovanja bi moral biti osredotočen na omejeno število tematskih ciljev, da se čim bolj poveča vpliv kohezijske politike v Uniji. Osredotočenost v medregionalnem programu sodelovanja na tematske cilje bi bilo treba upoštevati pri cilju vsake operacije in ne samo pri omejenem številu tematskih ciljev, da bi se medregionalno sodelovanje čim bolj izkoristilo za povečanje uspešnosti kohezijske politike, predvsem pri cilju "naložbe za rast in delovna mesta" ter, kadar je ustrezno, cilju "evropsko teritorialno sodelovanje". V primeru drugih programov medregionalnega sodelovanja bi morala tematska osredotočenost izhajati iz njihovega posebnega področja uporabe.

(17)

ESRR bi moral za izpolnitev ciljnih vrednosti in ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast v okviru cilja "evropsko teritorialno sodelovanje" prispevati k tematskim ciljem razvoja gospodarstva, ki temelji na znanju, raziskavah in inovacijah, vključno s podpiranjem sodelovanja med podjetji, predvsem MSP, in s spodbujanjem vzpostavitve sistemov čezmejne izmenjave informacij na področju IKT; spodbujanja okolju prijaznejšega, pri izrabi virov učinkovitejšega in bolj konkurenčnega gospodarstva, vključno s spodbujanjem trajnostne čezmejne mobilnosti; spodbujanja visoke stopnje zaposlenosti, ki vodi do socialne in teritorialne kohezije, vključno z dejavnostmi, ki podpirajo trajnostni turizem, kulturo in naravno dediščino kot del teritorialne strategije, z namenom doseči zaposlovanju prijazno rast; ter razvoja administrativne zmogljivosti. Vendar bi bilo treba seznam prednostnih naložb pri različnih tematskih ciljih prilagoditi posebnim potrebam cilja "evropsko teritorialno sodelovanje", tako da se zagotovijo dodatne prednostne naložbe z namenom, da se v okviru čezmejnega sodelovanja omogoči zlasti nadaljnje pravno in upravno sodelovanje, sodelovanje med državljani in institucijami ter sodelovanje na področju zaposlovanja, usposabljanja, povezovanja skupnosti in socialnega vključevanja s čezmejnega vidika ter da se v okviru transnacionalnega sodelovanja razvijejo in uskladijo makroregionalne strategije in strategije za morske bazene. Poleg tega bi bilo treba določiti posebne ali dodatne prednostne naložbe za določene programe medregionalnega sodelovanja, da se odrazijo njihove posebne dejavnosti.

(18)

V okviru tematskega cilja spodbujanja socialnega vključevanja in boja proti revščini ter ob upoštevanju njegovega praktičnega pomena je treba zagotoviti, da bi v primeru čezmejnega programa PEACE med Severno Irsko in mejnimi grofijami Irske v podporo miru in spravi, ESRR moral prispevati tudi k spodbujanju socialne in ekonomske stabilnosti v zadevnih regijah, zlasti z ukrepi za spodbujanje kohezije med skupnostmi. Glede na posebnosti navedenega čezmejnega programa se določena pravila glede izbire operacij iz te uredbe ne bi smela uporabljati za navedeni čezmejni program.

(19)

Vsebinske zahteve programov sodelovanja v okviru cilja "evropsko teritorialno sodelovanje" je treba prilagoditi njihovim posebnim potrebam. Te zahteve bi morale zato vključevati tudi tiste vidike, ki so potrebni za uspešno izvajanje na ozemlju sodelujočih držav članic, kot so tisti, ki se nanašajo na organe, pristojne za revizijo in nadzor, postopek za ustanovitev skupnega sekretariata in porazdelitev odgovornosti pri finančnih popravkih. Kadar države članice in regije sodelujejo v makroregionalnih strategijah in strategijah za morske bazene, bi morali zadevni programi sodelovanja določati, kako lahko ukrepi prispevajo k takim strategijam. Poleg tega pa bi bilo treba vsebino takih programov sodelovanja prilagoditi zaradi horizontalne narave medregionalnih programov sodelovanja, zlasti pri opredelitvi upravičenca ali upravičencev v sedanjih programih INTERACT in ESPON.

(20)

Da bi okrepili usklajenost podpore iz ESRR za programe sodelovanja, sprejete na podlagi te uredbe, ki vključujejo najbolj oddaljene regije, z morebitnim dopolnilnim financiranjem iz Evropskega razvojnega sklada (ERS), EIS, IPA II in Evropske investicijske banke (EIB), bi morale države članice in tretje države ali čezmorske države ali ozemlja (slednji v nadaljnjem besedilu: ozemlja), ki sodelujejo v takih programih sodelovanja, v teh programih vzpostaviti pravila glede mehanizmov usklajevanja.

(21)

Če so tretje države ali ozemlja sprejeli povabilo, da sodelujejo v programih sodelovanja, jih je primerno vključiti v postopek priprave takih programov. Posebni postopki za to sodelovanje bi morali biti določeni v tej uredbi. Kadar programi sodelovanja vključujejo najbolj oddaljene regije in tretje države ali ozemlja, bi se morale sodelujoče države članice z odstopanjem od standardnega postopka posvetovati z zadevnimi tretjimi državami ali ozemlji, pred posredovanjem programov Komisiji. Zaradi večje uspešnosti in pragmatičnosti vključevanja tretjih držav ali ozemelj v programe sodelovanja, bi moralo biti mogoče v uradno potrjene zapisnike posvetovalnih sestankov s takimi tretjimi državami ali ozemlji ali uradno potrjene zapisnike posvetovanj v organizacijah za regionalno sodelovanje vključiti dogovore o vsebini programov sodelovanja in morebitnih prispevkih takih tretjih držav ali ozemelj. Ob upoštevanju načel deljenega upravljanja in poenostavitve bi morala postopek odobritve operativnih programov biti tak, da Komisija odobri samo osrednje elemente programov sodelovanja, druge elemente pa bi morala odobriti udeležena država članica oziroma države članice. Zaradi pravne varnosti in preglednosti je treba zagotoviti, da v primeru, ko udeležena država članica oziroma države članice spremenijo element programa sodelovanja, o katerem ne odloča Komisija, organ upravljanja za ta program v enem mesecu od dneva te odločitve o spremembi uradno obvesti Komisijo o taki odločitvi o spremembi.

(22)

Evropski strukturni in investicijski skladi bi morali v skladu s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast zagotoviti bolj celostno in vključujoče reševanje lokalnih problemov. Za okrepitev takega pristopa bi morala biti podpora iz ESRR v obmejnih regijah usklajena s podporo iz EKSRP in ESPR ter bi morala, kadar je ustrezno, vključevati evropska združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), ustanovljena na podlagi Uredbe (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6), kadar je eden od njihovih ciljev lokalni razvoj.

(23)

Ob upoštevanju izkušenj iz programskega obdobja 2007–2013 bi bilo treba pogoje za izbiro operacij podrobneje pojasniti in poostriti, tako da se izberejo samo resnične skupne operacije. Zaradi posebnega okvira in specifičnosti programov sodelovanja med najbolj oddaljenimi regijami in tretjimi državami ali ozemlji bi bilo treba uvesti in prilagoditi blažje pogoje sodelovanja z vidika obravnave operacij v okviru teh programov. Opredeliti bi bilo treba pojem edinih upravičencev, takim upravičencem pa bi moralo biti dovoljeno, da sami izvajajo operacije sodelovanja.

(24)

Navesti bi bilo treba odgovornosti vodilnih upravičencev, ki obdržijo splošno odgovornost za izvajanje operacije.

(25)

Zahteve za poročila o izvajanju bi bilo treba prilagoditi področju sodelovanja in upoštevati ciklus izvajanja programa. V interesu dobrega upravljanja bi bilo treba omogočiti, da se sestanki letnega pregleda opravijo pisno.

(26)

V skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 bi moral organ upravljanja zagotoviti, da se vrednotenja programov sodelovanja izvedejo na podlagi načrta vrednotenja in vključujejo ovrednotenja uspešnosti, učinkovitosti in vpliva teh programov. Vsaj enkrat med programskim obdobjem bi bilo treba ovrednotiti, kako je dana podpora prispevala k uresničenju ciljev programa. Taka vrednotenja bi morala vključevati informacije o vseh predlaganih prilagoditvah med programskim obdobjem.

(27)

Za lažjo oceno napredka pri izvajanju programov bi bilo treba v prilogi k tej uredbi določiti skupne kazalnike učinka, prilagojene posebni naravi programov sodelovanja. Te kazalnike bi bilo treba dopolniti s kazalniki rezultatov za posamezne programe in po potrebi s kazalniki učinka za posamezne programe.

(28)

Zaradi vključenosti več kot ene države članice in posledično višjih administrativnih stroškov zlasti za nadzor in prevode, bi morala biti zgornja meja za izdatke tehnične pomoči višja kot pri cilju "naložbe za rast in delovna mesta". Da se višji administrativni stroški izravnajo, bi bilo treba države članice spodbujati, da, kadar je mogoče, zmanjšajo upravno breme v zvezi z izvajanjem skupnih projektov. Poleg tega bi morali programi sodelovanja z omejeno podporo ESRR prejeti določen minimalni znesek za tehnično pomoč, ki bi lahko bil večji od 6 %, da bi bilo na voljo dovolj sredstev za uspešno tehnično pomoč.

(29)

Zaradi sodelovanja več kot ene države članice splošno pravilo iz Uredbe (EU) št. 1303/2013, po katerem vsaka država članica sprejme svoja nacionalna pravila o upravičenosti izdatkov, ni ustrezno za cilj "evropsko teritorialno sodelovanje". Na podlagi izkušenj iz programskega obdobja 2007–2013 bi bilo treba določiti jasno hierarhijo pravil o upravičenosti izdatkov z jasnim premikom k določitvi pravil o upravičenosti izdatkov na ravni Unije ali za program sodelovanja v celoti, da bi se izognili vsakršnim nasprotjem ali nedoslednostim med različnimi uredbami ter med uredbami in nacionalnimi pravili. Komisija bi morala ob upoštevanju izkušenj iz programskega obdobja 2007–2013 sprejeti pravila za upravičenost izdatkov za kategorije stroškov, določene v tej uredbi.

(30)

Zaradi pogoste vključenosti osebja iz več kot ene države članice pri izvajanju operacij in zaradi števila operacij, pri katerih so stroški osebja pomemben element, bi bilo treba na podlagi drugih neposrednih stroškov operacij sodelovanja uporabljati pavšalni znesek za stroške osebja, tako da se izogne vodenju ločenega računovodstva za upravljanje takih operacij.

(31)

Poenostaviti bi bilo treba pravila o prožnosti v zvezi z lokacijo oepracij zunaj programskega območja. Poleg tega je treba podpirati in s posebnimi ureditvami spodbujati uspešno čezmejno, transnacionalno in medregionalno sodelovanje s tretjimi državami ali ozemlji v sosedstvu Unije, kadar je to potrebno za zagotovitev uspešne pomoči pri razvoju regij držav članic. Zato je primerno, da se izjemoma pod določenimi pogoji dovoli podpora iz ESRR za operacije zunaj dela programskega območja, ki je v Uniji, in na ozemlju sosednjih tretjih držav, kadar te operacije koristijo regijam Unije.

(32)

Države članice bi bilo treba spodbuditi, da prenesejo nalogo organa upravljanja na EZTS ali da tako združenje pooblastijo za upravljanje tistega dela programa sodelovanja, ki se nanaša na ozemlje, ki ga zajema ta EZTS.

(33)

Organ upravljanja bi moral vzpostaviti skupni sekretariat, ki bi med drugim obveščal prijavitelje za podporo, obravnaval prijave projektov in pomagal upravičencem pri izvajanju operacij projektov.

(34)

Organi upravljanja bi morali biti pristojni za naloge, določene v Uredbi (EU) št. 1303/2013, vključno z upravljalskim preverjanjem za zagotovitev enotnih standardov na celotnem programskem območju. Če se za organ upravljanja imenuje EZTS, bi moral taka preverjanja izvajati organ upravljanja oziroma biti zanje odgovoren, in sicer vsaj za tiste države članice in tretje države ali ozemlja, iz katerih so člani, ki sodelujejo v EZTS, medtem ko bi se nadzorniki morali uporabljati samo v ostalih državah članicah in tretjih državah ali ozemljih. Tudi če se ne imenuje nobenega EZTS, bi morale sodelujoče države članice organ upravljanja pooblastiti za izvajanje preverjanj na celotnem programskem območju.

(35)

Organi za potrjevanje bi morali biti pristojni za naloge organa za potrjevanje, določene v Uredbi (EU) št. 1303/2013. Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da za opravljanje nalog organa za potrjevanje imenujejo organ upravljanja.

(36)

Enotni revizijski organ bi moral biti odgovoren za opravljanje nalog revizijskega organa, določene v Uredbi (EU) št. 1303/2013 za zagotovitev enotnih standardov na celotnem programskem območju. Kadar to ni mogoče, bi morala skupina revizorjev pomagati revizijskemu organu za program.

(37)

Da bi okrepili ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije in povečali uspešnost njene kohezijske politike, bi moralo biti tretjim državam dovoljeno, da prek prispevka IPA II in sredstev EIS sodelujejo pri programih transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja. Vendar bi morale biti operacije, sofinancirane na podlagi takšnih programov, še naprej usmerjene v izpolnjevanje ciljev kohezijske politike, čeprav bi se delno ali v celoti izvajale zunaj ozemlja Unije. V tem smislu ostajajo prispevki za cilje zunanjih dejavnosti Unije zgolj postranski, saj bi bilo treba težišče programov sodelovanja določiti na podlagi tematskih ciljev in prednostnih naložb kohezijske politike. Da bi bile tretje države uspešno vključene v programe sodelovanja, ki se upravljajo po načelu deljenega upravljanja, bi bilo treba pogoje izvajanja programov določiti v samih programih sodelovanja, po potrebi pa tudi v sporazumih o financiranju, sklenjenih med Komisijo, vladami vsake od tretjih držav in državo članico, ki gosti organ upravljanja zadevnega programa sodelovanja. Pogoji izvajanja programov bi morali biti skladni s pravom Unije, ki se uporablja, in, kadar je ustrezno, z določbami nacionalnega prava sodelujočih držav članic, ki so povezane z uporabo prava Unije.

(38)

Določiti bi bilo treba jasno verigo finančne odgovornosti za izterjavo, ob nepravilnostih, od upravičencev do vodilnega upravičenca, organa upravljanja in Komisije. Treba bi bilo sprejeti določbe o odgovornosti držav članic, kadar taka izterjava ni mogoča.

(39)

Na podlagi izkušenj iz programskega obdobja 2007–2013 bi bilo treba določiti izrecno odstopanje za preračun izdatkov, nastalih v valuti, ki ni euro, po mesečnem menjalnem tečaju na datum, ki je časovno čim bližje trenutku nastanka izdatka, ali pa v mesecu, v katerem so bili izdatki predloženi v preverjanje, ali v mesecu, v katerem so bili stroški sporočeni vodilnemu upravičencu. Finančne načrte, poročila in obračune za skupne operacije sodelovanja bi bilo treba skupnemu sekretariatu, organom, pristojnim za programe, in odboru za spremljanje predložiti samo v eurih. Pravilnost preračuna bi bilo treba preveriti.

(40)

Da se določijo posebna pravila za spremembo skupnih kazalnikov učinka in o upravičenosti izdatkov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo seznama skupnih kazalnikov učinka, določenega v Prilogi k tej uredbi, in v zvezi s posebnimi pravili o upravičenosti izdatkov za programe sodelovanja. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(41)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s seznami čezmejnih območij in transnacionalnih območij, seznamom programov sodelovanja in skupnim zneskom podpore ESRR za vsak program sodelovanja, nomenklaturo za kategorije ukrepov in modeli za programe sodelovanja in poročila o izvajanju. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(42)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti izvedbena pooblastila, da sprejme sklepe glede odobritve določenih elementov programov sodelovanja in vseh sprememb teh elementov.

(43)

Ta uredba ne bi smela vplivati na nadaljnje izvajanje ali spreminjanje pomoči, ki jo je Komisija odobrila na podlagi Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ali katerega koli drugega zakonodajnega predpisa, ki ureja to pomoč na dan 31. decembra 2013. Navedena uredba ali drug tak veljavni zakonodajni predpis bi se posledično morali po 31. decembru 2013 še vedno uporabljati za to pomoč ali zadevne operacije do njihovega zaključka. Zahtevki za pomoč, vloženi ali odobreni na podlagi Uredbe (ES) št. 1080/2006, bi morali biti še naprej veljavni.

(44)

Ker cilja te uredbe, in sicer okrepiti gospodarsko, socialno in teritorialno kohezijo prek izboljšanja glavnih regionalnih neravnotežij v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi razlik v stopnji razvoja posameznih regij, zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi ter omejenih finančnih virov držav članic in regij lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(45)

Da se zagotovi takojšnja uporaba ukrepov, določenih v tej uredbi, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta uredba določa področje uporabe ESRR glede cilja "evropsko teritorialno sodelovanje" in opredeljuje posebne določbe o navedenem cilju.

2.   Ta uredba za cilj "evropsko teritorialno sodelovanje" določa prednostne cilje in organizacijo ESRR, merila za upravičenost držav članic in regij do podpore iz ESRR ter razpoložljive finančne vire za podporo iz ESRR in merila za njihovo dodelitev.

Vsebuje tudi določbe, potrebne za zagotovitev uspešnega izvajanja, spremljanja, finančnega upravljanja in nadzora nad operativnimi programi v okviru cilja "evropsko teritorialno sodelovanje" (v nadaljnjem besedilu: programi sodelovanja), tudi kadar pri takih programih sodelovanja sodelujejo tretje države.

3.   Za cilj "evropsko teritorialno sodelovanje" in programe sodelovanja v skladu z njim se uporabljata Uredba (EU) št. 1303/2013 in poglavje I Uredbe (EU) št. 1301/2013, če ni drugače določeno v tej uredbi ali se navedene določbe lahko uporabljajo samo za cilj "naložbe za rast in delovna mesta".

Člen 2

Sklopi cilja "evropsko teritorialno sodelovanje"

ESRR v okviru cilja "evropsko teritorialno sodelovanje" podpira naslednje sklope:

(1)

čezmejno sodelovanje med sosednjimi regijami za spodbujanje celostnega regionalnega razvoja med sosednjimi regijami na kopenskih in morskih mejah dveh ali več držav članic ali med sosednjimi obmejnimi regijami iz najmanj ene države članice in ene tretje države na zunanjih mejah Unije, ki niso zajete v programe v okviru zunanjih finančnih instrumentov Unije;

(2)

transnacionalno sodelovanje na večjih transnacionalnih območjih, v katero so vključeni nacionalni, regionalni ali lokalni partnerji in ki zajema tudi čezmejno sodelovanje na morskih mejah v primerih, ki niso vključeni v čezmejno sodelovanje, za večje teritorialno povezovanje teh območij;

(3)

medregionalno sodelovanje za večjo uspešnost kohezijske politike s spodbujanjem:

(a)

izmenjave izkušenj, osredotočenih na tematske cilje, med partnerji po vsej Uniji, vključno s tistimi, povezanimi z razvojem regij iz člena 174 PDEU, v zvezi z odkrivanjem in širjenjem dobre prakse za njen prenos predvsem v operativne programe v okviru cilja "naložbe za rast in delovna mesta", pa tudi, kadar je ustrezno, v programe sodelovanja;

(b)

izmenjave izkušenj pri odkrivanju, prenosu in širjenju dobre prakse v zvezi s trajnostnim urbanim razvojem, vključno s povezavami med urbanimi in podeželskimi območji;

(c)

izmenjave izkušenj pri opredelitvi, prenosu in širjenju dobre prakse in inovativnih pristopov v zvezi z izvajanjem programov in ukrepov sodelovanja, kot tudi uporabo EZTS;

(d)

analize trendov razvoja glede na cilje teritorialne kohezije, vključno s teritorialnimi vidiki gospodarske in socialne kohezije, in skladnega razvoja ozemlja Unije s študijami, zbiranjem podatkov in drugimi ukrepi.

Člen 3

Geografska pokritost

1.   Pri čezmejnem sodelovanju je podpora namenjena regijam Unije na ravni NUTS 3 na vseh notranjih in zunanjih kopenskih mejah, razen regij, zajetih v programih v okviru zunanjih finančnih instrumentov Unije, ter vsem regijam Unije na ravni NUTS 3 na morskih mejah, ki so medsebojno oddaljene največ 150 km, brez poseganja v morebitne prilagoditve, potrebne za zagotovitev skladnosti in neprekinjenosti območij programskega sodelovanja iz programskega obdobja 2007–2013.

Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep, ki določi seznam čezmejnih območij, ki so deležni podpore, ki je razčlenjen po programih sodelovanja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 150(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Ta seznam navaja tudi regije na ravni NUTS 3 v Uniji, ki so bile upoštevane pri dodelitvi sredstev ESRR za čezmejno sodelovanje na vseh notranjih mejah in na tistih zunanjih mejah, ki jih zajemajo zunanji finančni instrumenti Unije, kot sta EIS, v skladu z zakonodajnim aktom EIS, in IPA II, v skladu z zakonodajnim aktom IPA II.

Države članice lahko ob predložitvi osnutkov programov čezmejnega sodelovanja v ustrezno utemeljenih primerih in za zagotovitev skladnosti čezmejnih območij vložijo vlogo, da se regije na ravni NUTS 3, ki niso navedene na seznamu v sklepu iz drugega pododstavka, dodajo določenemu področju čezmejnega sodelovanja.

Na zahtevo zadevne države članice oziroma držav članic lahko Komisija, z namenom da se olajša čezmejno sodelovanje na morskih mejah za najbolj oddaljene regije in brez poseganja v določbe prvega pododstavka, v sklep iz drugega pododstavka vključi kot čezmejna območja regije na ravni NUTS 3 iz najbolj oddaljenih regij ob morskih mejah, ki so medsebojno oddaljene več kot 150 kilometrov, kot čezmejna območja, ki lahko prejmejo podporo iz ustrezne dodelitve podpore tem državam članicam.

2.   Brez poseganja v člen 20(2) in (3) lahko programi čezmejnega sodelovanja zajemajo regije na Norveškem in v Švici ter zajemajo tudi Liechtenstein, Andoro, Monako in San Marino ter tretje države ali ozemlja, ki mejijo na najbolj oddaljene regije, ki so vse enakovredne regijam na ravni NUTS 3.

3.   Pri transnacionalnem sodelovanju Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep, ki določi seznam transnacionalnih območij, ki prejmejo podporo, ki je razčlenjen po programih sodelovanja in zajema regije na ravni NUTS 2, pri čemer zagotovi neprekinjenost takega sodelovanja na večjih povezanih območjih iz predhodnih programov, ob upoštevanju, kadar je ustrezno, makroregionalnih strategij in strategij za morske bazene. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 150(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Države članice lahko ob predložitvi osnutkov programov transnacionalnega sodelovanja vložijo vlogo, da se določenemu transnacionalnemu območju sodelovanja dodajo dodatne regije na ravni NUTS 2, ki mejijo na regije s seznama iz sklepa iz prvega pododstavka. Države članice navedejo razloge za tako vlogo.

4.   Brez poseganja v člen 20(2) in (3) lahko programi transnacionalnega sodelovanja zajemajo regije tako v naslednjih tretjih državah kot na naslednjih ozemljih:

(a)

tretjih državah ali ozemljih iz seznama ali navedenih v odstavku 2 tega člena;

(b)

Ferskih otokih in Grenlandiji.

Brez poseganja v člen 20(2) in (3) lahko transnacionalni programi sodelovanja vključujejo tudi regije v tretjih držav, ki jih zajemajo zunanji finančni instrumenti Unije, kot sta EIS v skladu z zakonodajnim aktom EIS, vključno z zadevnimi regijami Ruske federacije, in IPA II v skladu z zakonodajnim aktom IPA II. Letna odobrena sredstva, ki ustrezajo podpori EIS in IPA II za te programe, bodo razpoložljiva pod pogojem, da programi ustrezno obravnavajo zadevne cilje zunanjega sodelovanja.

Take regije so enakovredne regijam na ravni NUTS 2.

5.   Pri medregionalnem sodelovanju podpora iz ESRR zajema celotno ozemlje Unije.

Brez poseganja v člen 20(2) in (3) programi medregionalnega sodelovanja lahko zajemajo celoto ali del tretjih držav ali ozemelj iz točk (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 4 tega člena.

6.   Regije tretjih držav ali ozemelj iz odstavkov 2 in 4 se informativno navedejo v seznamih iz odstavkov 1 in 3.

7.   V ustrezno utemeljenih primerih lahko najbolj oddaljene regije za večjo učinkovitost izvajanja programa združijo v enoten program za teritorialno sodelovanje zneske ESRR, dodeljene za čezmejno in transnacionalno sodelovanje, vključno z dodatno dodelitvijo, določeno v členu 4(2), ob upoštevanju veljavnih pravil za vsako od teh dodelitev.

Člen 4

Viri za cilj "evropsko teritorialno sodelovanje"

1.   Za cilj "evropsko teritorialno sodelovanje" se nameni 2,75 % skupnih virov, ki so na voljo za prevzem proračunskih obveznosti iz ESRR, ESS in Kohezijskega sklada za programsko obdobje 2014–2020 in so določeni v členu 91(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 (tj. skupno 8 948 259 330 EUR) ter se dodelijo, kot sledi:

(a)

74,05 % (tj. skupaj 6 626 631 760 EUR) za čezmejno sodelovanje;

(b)

20,36 % (tj. skupaj 1 821 627 570 EUR) za transnacionalno sodelovanje;

(c)

5,59 % (tj. skupaj 500 000 000 EUR) za medregionalno sodelovanje.

2.   Za programe v okviru cilja "evropsko teritorialno sodelovanje" se najbolj oddaljenim regijam dodeli najmanj 150 % podpore ESRR, ki so jo prejele v programskem obdobju 2007–2013 za programe sodelovanja. Poleg tega se znesek 50 000 000 EUR iz dodeljenih sredstev za medregionalno sodelovanje rezervira za sodelovanje najbolj oddaljenih regij. Glede tematske osredotočenosti se za to dodatno dodelitev sredstev uporablja člen 6(1).

3.   Komisija vsaki državi članici sporoči, kolikšen delež od skupnih zneskov za čezmejno in transnacionalno sodelovanje iz točk (a) in (b) odstavka 1 ji pripada, in sicer za vsako leto posebej. Kot merilo za letno razčlenitev za vsako državo članico se uporabi velikost prebivalstva na območjih iz drugega pododstavka člena 3(1) in prvega pododstavka člena 3(3).

Na podlagi zneskov, sporočenih na podlagi prvega pododstavka, vsaka država članica Komisijo obvesti o tem, ali in kako je uporabila možnost prenosa iz člena 5 ter kako je sredstva razporedila med čezmejne in transnacionalne programe, v katerih sodeluje država članica. Komisija na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice, z izvedbenimi akti sprejme sklep, v katerem navede seznam vseh programov sodelovanja ter skupni znesek celotne podpore ESRR za vsak program posebej. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 150(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

4.   Prispevek iz ESRR za čezmejne programe in programe za morske bazene v okviru EIS ter za čezmejne programe v okviru IPA II določijo Komisija in zadevne države članice. Prispevek ESRR, določen za vsako državo članico, se naknadno ne prerazporeja med zadevnimi državami članicami.

5.   Podpora iz ESRR za posamezne čezmejne programe in programe za morske bazene v okviru EIS in za čezmejne programe v okviru IPA II se odobri pod pogojem, da se z EIS in IPA II zagotovijo najmanj enakovredni zneski. Taka enakovrednost je omejena z največjim zneskom iz zakonodajnega akta EIS ali zakonodajnega akta IPA II.

6.   Letna odobrena proračunska sredstva za podporo iz ESRR čezmejnim programom in programom za morske bazene v okviru EIS ter čezmejnim programom v okviru IPA II se vključijo v ustrezne proračunske postavke navedenih instrumentov za proračunsko leto 2014.

7.   Leta 2015 in leta 2016 se letni prispevek iz ESRR za programe v okviru EIS in IPA II, za katere ni bil Komisiji do 30. junija predložen noben program iz čezmejnih programov in programov za morske bazene v okviru EIS ter čezmejnih programov v okviru IPA II ter ki ni bil prerazporejen v drug program, predložen v isti kategoriji programov zunanjega sodelovanja, v skladu s točko (a) odstavka 1 dodeli programom čezmejnega sodelovanja na notranjih mejah, v katerih sodeluje zadevna država članica oziroma sodelujejo zadevne države članice.

Če do 30. juniju 2017 še vedno delujejo čezmejni programi in programi za morske bazene v okviru EIS in čezmejni programi v okviru IPA II, ki niso bili predloženi Komisiji, se celotni prispevek iz ESRR iz odstavka 4 za te programe za preostala leta do leta 2020, ki ni bil prerazporejen v drug sprejeti program iz iste kategorije programov zunanjega sodelovanja, v skladu s točko (a) odstavka 1 dodeli programom čezmejnega sodelovanja na notranjih mejah, v katerih sodeluje zadevna država članica oziroma sodelujejo zadevne države članice.

8.   Kateri koli čezmejni programi in programi za morske bazene iz odstavka 4, ki jih sprejme Komisija, se v skladu z veljavnimi pravili in postopki opustijo ali se jim dodelijo nižja sredstva, zlasti če:

(a)

nobena partnerska država iz programa ni podpisala zadevnega sporazuma o financiranju do roka, določenega v zakonodajnem aktu EIS ali zakonodajnem aktu IPA II, ali

(b)

programa ni mogoče izvesti po načrtih zaradi težav v odnosih med sodelujočimi državami.

V takem primeru se prispevek iz ESRR iz odstavka 4 v višini neodobrenih letnih zneskov, za katere še niso bile prevzete obveznosti, ali letnih zneskov, za katere so bile pravice prevzete ali odvzete, v celoti ali deloma, v istem proračunskem letu, in ki niso bili prerazporejeni v drug program iste kategorije programov zunanjega sodelovanja, na zahtevo zadevne države članice oziroma držav članic, ki sodelujejo v programu, v skladu s točko (a) odstavka 1 dodeli programom čezmejnega sodelovanja na notranjih mejah.

9.   Komisija Odboru, ustanovljenemu s členom 150(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 predloži letni povzetek finančnega izvajanja čezmejnih programov in programov za morske bazene v okviru EIS, ter čezmejnih programov v okviru IPA II, h katerim prispeva ESRR v skladu s tem členom.

Člen 5

Možnost prenosa

Vsaka država članica lahko z enega sklopa na drugega prenese do 15 % finančnih sredstev, dodeljenih za vsak sklop iz točk (a) in (b) člena 4(1).

POGLAVJE II

Tematska osredotočenost in prednostne naložbe

Člen 6

Tematska osredotočenost

1.   Najmanj 80 % sredstev ESRR, dodeljenih za vsak program čezmejnega sodelovanja in za transnacionalni program, je osredotočenih na največ štiri tematske cilje, določene v prvem odstavku člena 9 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

2.   Za medregionalno sodelovanje iz točke (3)(a) člena 2 te uredbe se lahko izberejo vsi tematski cilji, določeni v prvem odstavku člena 9 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Člen 7

Prednostne naložbe

1.   ESRR v okviru svojega področja uporabe, kot je določen v členu 3 Uredbe (EU) št. 1301/2013, prispeva k tematskim ciljem, določenim v prvem odstavku člena 9 Uredbe (EU) št. 1303/2013 s skupnimi ukrepi v okviru programov čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja. Poleg prednostnih naložb, določenih v členu 5 Uredbe (EU) št. 1301/2013, se lahko iz ESRR podpirajo tudi naslednje prednostne naložbe v okviru tematskih ciljev po posameznih sklopih evropskega teritorialnega sodelovanja:

(a)

v okviru čezmejnega sodelovanja:

(i)

spodbujanje trajnostnega in kvalitetnega zaposlovanja in podpiranje mobilnosti delavcev s povezovanjem čezmejnih trgov dela, vključno s čezmejno mobilnostjo, skupnimi lokalnimi pobudami na področju zaposlovanja, informacijskimi in svetovalnimi storitvami ter skupnim usposabljanjem;

(ii)

spodbujanje socialne vključenosti in boja proti revščini ter kakršni koli diskriminaciji s spodbujanjem enakosti spolov in enakih možnosti ter čezmejnim povezovanjem skupnosti;

(iii)

vlaganje v izobraževanje, usposabljanje in poklicno usposabljanje za spretnosti in vseživljenjsko učenje z razvijanjem in izvajanjem skupnih shem na področju izobraževanja, poklicnega usposabljanja in usposabljanja;

(iv)

krepitev institucionalne zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter učinkovita javna uprava s spodbujanjem pravnega in upravnega sodelovanja ter sodelovanja med državljani in institucijami;

(b)

v okviru nadnacionalnega sodelovanja: krepitev institucionalne zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter učinkovita javna uprava z razvojem in usklajevanjem makroregionalnih strategij in strategij za morske bazene;

(c)

v okviru medregionalnega sodelovanja: krepitev institucionalne zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter učinkovita javna uprava s/z:

(i)

razširjanjem dobre prakse in strokovnega znanja ter kapitalizacijo rezultatov izmenjave izkušenj v zvezi s trajnostnim urbanim razvojem, vključno s povezavami med urbanimi in podeželskimi območji na podlagi točke (3)(b) člena 2.

(ii)

spodbujanjem izmenjave izkušenj, da se poveča uspešnost programov teritorialnega sodelovanja in ukrepov ter uporaba EZTS na podlagi točke (3)(c) člena 2;

(iii)

krepitvijo podatkovne osnove, da se poveča uspešnost kohezijske politike in doseganje tematskih ciljev prek analize razvojnih trendov v skladu s točko (3)(d) člena 2.

2.   ESRR v primeru programa PEACE in v okviru tematskega cilja spodbujanja socialne vključenosti, boja proti revščini in kakršni koli diskriminaciji prispeva tudi k spodbujanju socialne in gospodarske stabilnosti v zadevnih regijah, zlasti z ukrepi za spodbujanje kohezije med skupnostmi.

POGLAVJE III

Načrtovanje programov

Člen 8

Vsebina, sprejetje in sprememba programov sodelovanja

1.   Program sodelovanja sestoji iz prednostnih osi. Brez poseganja v člen 59 Uredbe št. 1303/2013 prednostna os ustreza tematskemu cilju in vključuje eno ali več prednostnih naložb navedenega tematskega cilja v skladu s členoma 6 in 7 te uredbe. Prednostna os lahko v ustrezno utemeljenih primerih po potrebi in z namenom povečati vpliv in uspešnost prek tematsko skladnega in celostnega pristopa k uresničevanju ciljev strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast združi eno ali več dopolnilnih prednostnih naložb iz različnih tematskih ciljev, da bi se dosegel največji možen prispevek k tej prednostni osi.

2.   Program sodelovanja prispeva k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter k doseganju gospodarske, socialne in teritorialne kohezije ter vsebuje:

(a)

utemeljitev izbire tematskih ciljev, ustreznih prednostnih naložb in dodelitev finančnih sredstev, ob upoštevanju skupnega strateškega okvira, določenega v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1303/2013, ter na podlagi analize potreb znotraj programskega območja kot celote in na podlagi takih potreb izbrane strategije po potrebi obravnava manjkajoče povezave v čezmejni infrastrukturi, ob upoštevanju rezultatov predhodnega vrednotenja, izvedenega v skladu s členom 55 Uredbe (EU) št. 1303/2013;

(b)

za vsako prednostno os, razen za tehnično pomoč:

(i)

prednostne naložbe in ustrezne posebne cilje;

(ii)

pričakovane rezultate za posebne cilje in ustrezne kazalnike rezultatov z izhodiščno in ciljno vrednostjo, po potrebi številčno ovrednotene, v skladu s členom 16, da se okrepi ciljno usmerjeno načrtovanje programov;

(iii)

opis vrste in primerov ukrepov, ki jim je namenjena podpora v okviru posamezne prednostne naložbe, in njihovega pričakovanega prispevka k posebnim ciljem iz točke (i), vključno z vodilnimi načeli za izbiro operacij, pa tudi, kadar je to primerno, opredelitvijo glavnih ciljnih skupin, posebnih ciljnih ozemelj, vrstami upravičencev, načrtovane uporabe finančnih instrumentov in velikih projektov;

(iv)

skupne in posebne kazalnike učinka, vključno s številčno ovrednoteno ciljno vrednostjo, ki predvidoma prispeva k rezultatom, v skladu s členom 16, in sicer za vsako posamezno prednostno naložbo;

(v)

opredelitev faz izvajanja ter finančnih kazalnikov in kazalnikov učinka, in kadar je to ustrezno, kazalnikov učinka, ki se uporabljajo kot mejniki in ciljne vrednosti za okvir uspešnosti v skladu s členom 21(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 in Prilogo II k navedeni uredbi;

(vi)

po potrebi povzetek načrtovane uporabe tehnične pomoči, vključno z, kadar je potrebno, ukrepi za okrepitev administrativne zmogljivosti organov, vključenih v upravljanje in nadzor programov in upravičencev, in, kadar je potrebno, ukrepi za povečanje administrativne zmogljivosti zadevnih partnerjev, ki bodo sodelovali pri izvajanju programov;

(vii)

ustrezne kategorije ukrepov po nomenklaturi, ki jo sprejme Komisija, in okvirno razčlenitev načrtovanih virov;

(c)

za vsako prednostno os, ki zadeva tehnično pomoč:

(i)

posebne cilje;

(ii)

pričakovane rezultate za vsak posebni cilj in, kadar je objektivno utemeljeno glede na vsebino ukrepov, ustrezne kazalnike rezultatov z izhodiščno in ciljno vrednostjo v skladu s členom 16;

(iii)

opis ukrepov, ki jim je namenjena podpora, in njihovega pričakovanega prispevka k posebnim ciljem iz točke (i);

(iv)

kazalnike učinka, ki predvidoma prispevajo k rezultatom;

(v)

ustrezne kategorije ukrepov po nomenklaturi, ki jo sprejme Komisija, in okvirno razčlenitev načrtovanih virov;

Točka (ii) se ne uporablja za primere, kadar prispevek Unije za prednostno os oziroma osi v zvezi s tehnično pomočjo v okviru operativnega programa ne presega 15 000 000 EUR.

(d)

finančni načrt z naslednjima preglednicama (brez delitve po sodelujočih državah članicah):

(i)

preglednico, v kateri je v skladu s pravili o stopnjah sofinanciranja iz členov 60, 120 in 121 Uredbe (EU) št. 1303/2013 za vsako leto naveden znesek skupnih odobrenih finančnih sredstev, predviden za podporo iz ESRR;

(ii)

preglednico, v kateri je za celotno programsko obdobje za program sodelovanja ter za vsako prednostno os naveden znesek skupno odobrenih finančnih sredstev za podporo iz ESRR in nacionalno sofinanciranje. Za prednostne osi, ki združujejo prednostne naložbe iz različnih tematskih ciljev, je v preglednici za vsak ustrezen tematski cilj naveden znesek skupnih odobrenih finančnih sredstev in nacionalnega sofinanciranja. Kadar nacionalno sofinanciranje sestavljata javno in zasebno sofinanciranje, se v preglednici navede okvirna razčlenitev med javnim in zasebnim delom. V njej se informativno navedeta morebitni prispevek tretjih držav, ki sodelujejo v programu, in predvidena udeležba EIB;

(e)

seznam velikih projektov, za katere se izvajanje načrtuje med programskim obdobjem.

Komisija sprejme izvedbene akte glede nomenklature iz točk (b)(vii) in c(v) prvega pododstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 150(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

3.   Ob upoštevanju njegove vsebine in ciljev se v programu sodelovanja opiše celostni pristop k teritorialnemu razvoju, tudi v zvezi z regijami in območji iz člena 174(3) PDEU, ob upoštevanju partnerskih sporazumov sodelujočih držav članic, in prikaže, kako ta program sodelovanja prispeva k izpolnitvi njegovih ciljev ter kakšni so pričakovani rezultati, in po potrebi opredeli naslednje:

(a)

pristop k uporabi instrumentov lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in načela za opredelitev območij, na katerih se bo izvajal;

(b)

načela za opredelitev urbanih območij, kjer se izvajajo celostni ukrepi za trajnostni urbani razvoj, in okvirno dodelitev podpore ESRR za take ukrepe;

(c)

pristop k uporabi instrumenta celostne teritorialne naložbe iz člena 11 v primerih, ki niso zajeti v točki (b), in okvirna, njemu dodeljena finančna sredstva iz vsake posamezne prednostne osi;

(d)

kadar države članice in regije sodelujejo v makroregionalnih strategijah in strategijah za morske bazene, prispevek načrtovanih ukrepov v okviru programa sodelovanja k tem strategijam glede na potrebe programskega območja, kot ga opredelijo zadevne države članice, in ob upoštevanju, kjer je to ustrezno, strateško pomembnih projektov, opredeljenih v teh strategijah.

4.   Poleg tega se v programu sodelovanja opredelijo:

(a)

izvedbene določbe, ki:

(i)

opredelijo organ upravljanja, organ za potrjevanje, kadar je ustrezno, in revizijski organ;

(ii)

opredelijo organ ali organe, določene za izvajanje nalog kontrole;

(iii)

opredelijo organ ali organe, določene kot pristojne za izvajanje revizijskih nalog;

(iv)

določijo postopek za ustanovitev skupnega sekretariata;

(v)

navedejo kratek opis ureditve upravljanja in nadzora;

(vi)

navedejo porazdelitev odgovornosti med sodelujoče države članice pri finančnih popravkih, ki jih naloži organ upravljanja ali Komisija.

(b)

organ, ki mu bo Komisija opravila izplačila;

(c)

ukrepi, sprejeti za vključitev partnerjev iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1303/2013 v pripravo programa sodelovanja, in vloga teh partnerjev pri pripravi in izvajanju programa sodelovanja, vključno z njihovo vključitvijo v odbor za spremljanje.

5.   V programu sodelovanja se, ob upoštevanju vsebine partnerskih sporazumov in ob upoštevanju institucionalnega in pravnega okvira držav članic, določi tudi naslednje:

(a)

mehanizmi, ki zagotavljajo uspešno usklajevanje med ESRR, ESS, Kohezijskim skladom, EKSRP, ESPR in drugimi instrumenti financiranja na ravni Unije in nacionalni ravni, vključno z usklajevanjem in morebitnim dopolnjevanjem z Instrumentom za povezovanje Evrope na podlagi Uredbe (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9), EIS, ERS in IPA II, kot tudi EIB, ob upoštevanju določb iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1303/2013, kadar države članice in tretje države ali ozemlja sodelujejo v programih sodelovanja, ki vključujejo uporabo odobrenih sredstev iz ESRR za najbolj oddaljene regije s sredstvi iz ERS, mehanizme za usklajevanje na ustrezni ravni za bolj uspešno usklajevanje pri uporabi teh odobrenih sredstev in virov;

(b)

povzetek ocene upravnega bremena za upravičence in po potrebi načrtovane ukrepe za zmanjšanje upravnega bremena skupaj z okvirnim časovnim načrtom za te ukrepe.

6.   Informacije, zahtevane na podlagi točke (a) prvega pododstavka odstavka 2, točk (b)(i) do (vii) prvega pododstavka odstavka 2, odstavka 3 in točke (a) odstavka 5, se prilagodijo posebni naravi programov sodelovanja iz točk (3)(b), (c) in (d) člena 2. Informacije, zahtevane na podlagi točke (e) prvega pododstavka odstavka 2 in točke (b) odstavka 5, se ne vključijo v programe sodelovanja iz točke (3)(c) in (d) člena 2.

7.   Vsak program sodelovanja, kadar je ustrezno in glede na oceno zadevnih držav članic, v kateri ustrezno utemeljijo primernost njihove vsebine in ciljev programa, vsebuje opis:

(a)

posebnih ukrepov za upoštevanje okoljevarstvenih zahtev, učinkovite rabe virov, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, pripravljenosti na nesreče ter preprečevanja in obvladovanja tveganj pri izbiri operacij;

(b)

posebnih ukrepov za spodbujanje enakih možnosti in boj proti kakršni koli diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti med pripravo, oblikovanjem in izvajanjem programa sodelovanja, zlasti v zvezi z dostopom do financiranja ob upoštevanju potreb različnih ciljnih skupin, ki so izpostavljene tveganju take diskriminacije, in posebno zahtev za zagotovitev dostopnosti invalidom;

(c)

prispevka programa sodelovanja k spodbujanju enakosti med moškimi in ženskami ter po potrebi ureditev za zagotovitev vključitve vidika enakosti spolov v program in operativno raven.

Točki (a) in (b) prvega pododstavka se ne uporabljata za programe sodelovanja iz točk (3)(b), (c) in (d) člena 2.

8.   V programih sodelovanja iz točk (3)(c) in (d) člena 2 se določijo upravičenec ali upravičenci, navede pa se lahko tudi postopek odobritve.

9.   Sodelujoče države članice in, če so sprejeli povabilo k sodelovanju v programu sodelovanja, tretje države ali ozemlja, kadar je ustrezno, pisno potrdijo, da se strinjajo z vsebino programa sodelovanja, preden se ta predloži Komisiji. S tem se vse sodelujoče države članice in, kadar je to ustrezno, tretje države ali območja, tudi zavežejo, da bodo zagotovili potrebno sofinanciranje za njegovo izvedbo, tretje države ali ozemlja pa se zavežejo, da bodo po potrebi zagotovili finančni prispevek.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se v primeru programov sodelovanja z najbolj oddaljenimi regijami in tretjimi državami ali ozemlji, zadevne države članice posvetujejo z zadevnimi tretjimi državami ali ozemlji, preden Komisiji predložijo programe sodelovanja. V tem primeru se lahko sporazumi v zvezi z vsebino programov sodelovanja in morebitnim prispevkom tretjih držav ali ozemelj navedejo v uradno potrjenem zapisniku posvetovalnih sestankov s tretjimi državami ali ozemlji ali posvetovanj v okviru organizacij za regionalno sodelovanje.

10.   Sodelujoče države članice in, če so sprejeli povabilo k sodelovanju v programu sodelovanja, tretje države ali ozemlja pripravijo osnutke programov sodelovanja v skladu z vzorcem, ki ga sprejme Komisija.

11.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme vzorec iz odstavka 10. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 150(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

12.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep, s katerim odobri vse elemente, vključno s prihodnjimi spremembami, ki spadajo v ta člen, razen tistih, ki spadajo v točko (b)(vii) odstavka 2, točko (c)(v) odstavka 2, točko (e) odstavka 2, točko (a)(i) in (c) odstavka 4 ter odstavkov 5 in 7 tega člena, ki ostajajo v pristojnosti sodelujočih držav članic.

13.   Organ upravljanja o vsakem sklepu, ki spreminja elemente programa sodelovanja, ki jih ne zajema sklep Komisije iz odstavka 12, uradno obvesti Komisijo v enem mesecu od datuma tega sklepa o spremembi. V sklepu o spremembi je določen datum začetka njegove veljavnosti, ki ne sme biti zgodnejši od datuma njegovega sprejetja.

Člen 9

Skupni akcijski načrt

Kadar je za izvajanje skupnega akcijskega načrta iz člena 104(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 pristojno EZTS kot upravičenec, lahko člani osebja skupnega sekretariata programa sodelovanja in člani skupščine EZTS postanejo člani usmerjevalnega odbora iz člena 108(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013. Člani skupščine EZTS v tem usmerjevalnem odboru nimajo večine.

Člen 10

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

V okviru programov čezmejnega sodelovanja se lahko na podlagi člena 32 Uredbe (EU) št. 1303/2013 izvaja lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, pod pogojem, da skupino za lokalni razvoj sestavljajo predstavniki najmanj dveh držav, od katerih je ena država članica.

Člen 11

Celostne teritorialne naložbe

Za programe sodelovanja je posredniški organ za upravljanje in izvajanje celostnih teritorialnih naložb iz člena 36(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013 pravna oseba, ustanovljena v skladu z zakonodajo ene od sodelujočih držav, pod pogojem, da jo ustanovijo javni organi ali organi iz najmanj dveh sodelujočih držav, ali EZTS.

Člen 12

Izbira operacij

1.   Operacije v okviru programov sodelovanja izbere odbor za spremljanje iz člena 47 Uredbe (EU) št. 1303/2013. Ta odbor za spremljanje lahko ustanovi usmerjevalni odbor, ki pod njegovo pristojnostjo izbira operacije.

2.   Operacije, izbrane v okviru čezmejnega in transnacionalnega sodelovanja, vključujejo upravičence iz najmanj dveh sodelujočih držav, od tega je vsaj eden iz države članice. Operacija se lahko izvaja samo v eni državi pod pogojem, da ima čezmejni ali transnacionalni vpliv in koristi.

Operacije, ki se nanašajo na medregionalno sodelovanje iz točk (3)(a) in (b) člena 2, vključujejo upravičence iz najmanj treh držav, od katerih sta najmanj dve državi članici.

Pogoji, določeni v prvem pododstavku, se ne uporabljajo za operacije v okviru čezmejnega programa PEACE med Severno Irsko in mejnimi grofijami Irske v podporo miru in spravi, kakor je navedeno v členu 7(2).

3.   Ne glede na odstavek 2 se lahko EZTS ali druga pravna oseba, ustanovljena v skladu z zakonodajo ene od sodelujočih držav, prijavi kot edini upravičenec za operacijo, pod pogojem, da so ga v primeru čezmejnega in transnacionalnega sodelovanja ustanovili javni organi ali organi iz najmanj dveh sodelujočih držav, v primeru medregionalnega sodelovanja pa iz najmanj treh sodelujočih držav.

Pravna oseba, ki izvaja finančni instrument ali, če je primerno, sklad skladov, je lahko edini upravičenec operacije, ne da bi se uporabljale zahteve za njeno sestavo iz prvega pododstavka.

4.   Upravičenci sodelujejo pri pripravi in izvajanju operacij. Poleg tega sodelujejo pri zagotavljanju osebja ali financiranju operacij ali pri obojem.

Za operacije v programih med najbolj oddaljenimi regijami in tretjimi državami ali ozemlji se od upravičencev zahteva, da sodelujejo samo na dveh področjih, navedenih v prvem pododstavku.

5.   Organ upravljanja vodilnemu ali edinemu upravičencu za vsako operacijo predloži dokument, v katerem so določeni pogoji za podporo operaciji, vključno s posebnimi zahtevami za izdelke ali storitve, ki se zagotovijo v okviru operacije, finančnim načrtom in rokom za izvedbo.

Člen 13

Upravičenci

1.   Kadar ima operacija iz programa sodelovanja dva ali več upravičencev, vsi upravičenci enega od njih imenujejo za vodilnega upravičenca.

2.   Vodilni upravičenec:

(a)

z drugimi upravičenci sklene sporazum, ki vsebuje določbe, s katerimi se med drugim jamči dobro finančno poslovodenje sredstev, dodeljenih operaciji, vključno z ureditvami za izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov;

(b)

prevzame odgovornost za zagotovitev izvedbe celotne operacije;

(c)

zagotovi, da so izdatki, ki jih predložijo vsi upravičenci, nastali pri izvajanju operacije in ustrezajo dejavnostim, o katerih so se skupaj dogovorili vsi upravičenci, ter so v skladu z dokumentom, ki ga predloži organ upravljanja na podlagi člena 12(5);

(d)

zagotovi, da je izdatke, ki so jih predložili drugi upravičenci, preveril kontrolor oziroma kontrolorji, kadar takega preverjanja ne opravi organ upravljanja na podlagi člena 23(3).

3.   Če v ureditvi, določeni v skladu s točko (a) odstavka 2, ni določeno drugače, vodilni upravičenec zagotovi, da drugi upravičenci čim prej in v celoti prejmejo celotni znesek prispevka iz skladov. Noben znesek se ne odšteje ali zadrži niti se ne obračuna nobena posebna ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, zaradi katere bi se znižali ti zneski za druge upravičence.

4.   Vodilni upravičenci imajo sedež v državi članici, ki sodeluje v programu sodelovanja. Vendar se države članice in tretje države ali ozemlja, ki sodelujejo v programu sodelovanja, lahko dogovorijo, da ima vodilni upravičenec sedež v tretji državi ali ozemlju, ki sodeluje v tem programu sodelovanja, pod pogojem, da je organ upravljanja prepričan, da vodilni upravičenec zmore izvajati naloge iz odstavkov 2 in 3 in da so izpolnjene zahteve glede upravljanja, preverjanj in revizij.

5.   Edini upravičenci so registrirani v državi članici, ki sodeluje v programu sodelovanja. Vendar so lahko registrirani v državi članici, ki ne sodeluje v programu, če so izpolnjeni pogoji iz člena 12(3).

POGLAVJE IV

Spremljanje in vrednotenje

Člen 14

Poročila o izvajanju

1.   Organ upravljanja do 31. maja 2016 in do istega datuma vsako naslednje leto do vključno leta 2023 predloži Komisiji letno poročilo o izvajanju v skladu s členom 50(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013. Poročilo o izvajanju, predloženo leta 2016, zajame finančni leti 2014 in 2015 ter obdobje med začetkom upravičenosti izdatkov in 31. decembrom 2013.

2.   Rok iz odstavka 1 za poročila, predložena leta 2017 in 2019, je 30. junij.

3.   Letna poročila o izvajanju vsebujejo informacije:

(a)

o izvajanju programa sodelovanja v skladu s členom 50(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013;

(b)

o napredku pri pripravi in izvajanju velikih projektov ter skupnih akcijskih načrtov, kadar je to ustrezno.

4.   V letnih poročilih o izvajanju, predloženih leta 2017 in 2019, se navedejo in ocenijo informacije, zahtevane v okviru člena 50(4) oziroma (5) Uredbe (EU) št. 1303/2013 ter informacije iz odstavka 2 tega člena skupaj z naslednjimi informacijami:

(a)

napredek pri izvajanju načrta vrednotenja in nadaljnjem uresničevanju ugotovitev pri izvedenih vrednotenjih;

(b)

rezultatih ukrepov informiranja in obveščanja javnosti, izvedenih v okviru komunikacijske strategije;

(c)

vključitvi partnerjev v izvajanje, spremljanje in vrednotenje programa sodelovanja.

V letnih poročilih o izvajanju, predloženih leta 2017 in 2019, se ob upoštevanju vsebine in ciljev vsakega programa sodelovanja, lahko navedejo informacije in oceni naslednje:

(a)

napredek pri izvajanju celostnega pristopa k teritorialnemu razvoju, vključno s trajnostnim urbanim razvojem in lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost, v okviru programa sodelovanja;

(b)

napredek pri izvajanju ukrepov za krepitev zmogljivosti organov in upravičencev za upravljanje in uporabo ESRR;

(c)

kadar je ustrezno, prispevek za makroregionalne strategije in strategije za morske bazene;

(d)

posebni ukrepi, sprejeti za spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami ter spodbujanje nediskriminacije, zlasti dostopnost za invalidne osebe, ter ureditve, ki se izvajajo za vključitev vidika enakosti spolov v program sodelovanja in operacij;

(e)

ukrepi za spodbujanje trajnostnega razvoja;

(f)

napredek pri izvajanju ukrepov na področju socialnih inovacij.

5.   Letna in končna poročila o izvajanju se pripravijo po vzorcih, ki jih sprejme Komisija z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 150(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Člen 15

Letni pregled

Sestanek za letni pregled se organizira v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Kadar se sestanek za letni pregled ne organizira v skladu s členom 51(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013, se letni pregled lahko opravi pisno.

Člen 16

Kazalniki za cilj "evropsko teritorialno sodelovanje"

1.   Skupni kazalniki učinka iz Priloge k tej uredbi, kazalniki rezultatov za posamezne programe in, kadar je ustrezno, kazalniki učinka za posamezne programe se uporabljajo v skladu s členom 27(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013 ter točkami (b)(ii) in (iv) ter (c)(ii) in (iv) prvega pododstavka člena 8(2) te uredbe.

2.   Za skupne kazalnike učinka in kazalnike učinka za posamezne programe se izhodiščna vrednost določi pri nič. Zbirne številčno ovrednotene ciljne vrednosti za te kazalnike se določijo za leto 2023.

3.   Za kazalnike rezultatov za posamezne programe, ki zadevajo prednostne naložbe, se za izhodiščne vrednosti uporabijo najnovejši razpoložljivi podatki in se določijo ciljne vrednosti za leto 2023. Ciljne vrednosti se lahko izrazijo številčno ovrednoteno ali opisno.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29, da sprejme seznam skupnih kazalnikov učinka, določen v Prilogi, z namenom da izvede prilagoditve, kjer je upravičeno, da se zagotovi uspešna ocena napredka pri izvajanju programa.

Člen 17

Tehnična pomoč

Znesek ESRR, dodeljen za tehnično pomoč, je omejen na 6 % skupnega zneska, ki se dodeli programu sodelovanja. Za programe, pri katerih skupna dodeljena sredstva ne presegajo 50 000 000 EUR, je znesek ESRR, dodeljen za tehnično pomoč, omejen na 7 % skupnega dodeljenega zneska, vendar znaša najmanj 1 500 000 EUR in največ od 3 000 000 EUR.

POGLAVJE V

Upravičenost

Člen 18

Splošna pravila o upravičenosti izdatkov

1.   Na Komisijo se prenesejo pooblastila, da v skladu s členom 29, sprejme delegirane akte s katerimi določi posebna pravila o upravičenosti izdatkov pri programih sodelovanja, kar zadeva stroške osebja, pisarniške in administrativne izdatke, potne in namestitvene stroške, stroške zunanjih strokovnih izvajalcev in stroške storitev ter izdatke za opremo. Komisija do 22 aprila 2014 hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet o delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 29.

2.   Brez poseganja v pravila o upravičenosti, ki so določena ali katerih podlaga je v členih 65 do 71 Uredbe (EU) št. 1303/2013, Uredbi (EU) št. 1301/2013, tej uredbi ali delegiranih aktih iz odstavka 1 tega člena, države članice, ki sodelujejo v odboru za spremljanje, določijo dodatna pravila za upravičenost za celotni program sodelovanja.

3.   Za zadeve, ki niso zajete v pravilih za upravičenost, ki so določena ali katerih podlaga je v členih 65 do 71 Uredbe (EU) št. 1303/2013, Uredbi (EU) št. 1301/2013, v delegiranih aktih iz odstavka 1 tega člena ali v pravilih, ki jih v skladu z odstavkom 2 tega člena skupaj določijo sodelujoče države članice, se uporabljajo nacionalna pravila države članice, v kateri izdatki nastanejo.

Člen 19

Stroški za osebje

Stroški osebja pri operaciji se lahko izračunajo kot pavšalni znesek v višini do 20 % neposrednih stroškov, ki niso stroški za osebje pri navedeni operaciji.

Člen 20

Upravičenost operacij v programih sodelovanja glede na lokacijo

1.   Operacije v okviru programov sodelovanja, za katere veljajo odstopanja iz odstavkov 2 in 3, se izvajajo na delu programskega območja, ki zajema ozemlje Unije (v nadaljnjem besedilu: del programskega območja, ki pripada Uniji).

2.   Organ upravljanja lahko sprejme, da se operacija v celoti ali delno izvaja zunaj dela programskega območja, ki pripada Uniji, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

operacija koristi programskemu območju;

(b)

celotni znesek, dodeljen v okviru programa sodelovanja za operacije, ki se izvajajo zunaj dela programskega območja, ki pripada Uniji, ne presega 20 % podpore iz ESRR na ravni programa ali 30 % pri programih sodelovanja, pri katerih del programskega območja, ki pripada Uniji, sestavljajo najbolj oddaljene regije;

(c)

obveznosti organov upravljanja in revizijskih organov glede upravljanja, nadzora in revizije operacije izpolnjujejo organi programov sodelovanja ali se ti dogovorijo z organi države članice ali tretje države ali ozemlja, v katerih se izvaja operacija.

3.   Izdatki za operacije v zvezi s tehnično pomočjo ali promocijske dejavnosti in za krepitev zmogljivosti lahko nastanejo zunaj dela programskega območja, ki pripada Uniji, če so izpolnjeni pogoji iz točk (a) in (c) odstavkov 2.

POGLAVJE VII

Upravljanje, nadzor in določitev

Člen 21

Določitev organov

1.   Države članice, ki sodelujejo v programu sodelovanja, določijo en sam organ upravljanja za namene člena 123(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013, en sam organ za potrjevanje za namene člena 123(2) navedene uredbe in en sam revizijski organ za namene člena 123(4) navedene uredbe. Organ upravljanja in revizijski organ imata sedež v isti državi članici.

Države članice, ki sodelujejo v programu sodelovanja, lahko določijo, da je organ upravljanja pristojen tudi za izvajanje nalog organa za potrjevanje. Takšna določitev ne posega v porazdelitev odgovornosti v zvezi z uporabo finančnih popravkov med sodelujoče države članice, ki jih določa v program sodelovanja.

2.   Organ za potrjevanje prejme izplačila, ki jih opravi Komisija, in praviloma opravi izplačila vodilnemu upravičencu v skladu s členom 132 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

3.   Postopek za določitev organa upravljanja in po potrebi organa za potrjevanje, določen v členu 124 Uredbe (EU) št. 1303/2013, izvede država članica, v kateri ima organ sedež.

Člen 22

Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje

Države članice, ki sodelujejo v programu sodelovanja, lahko uporabijo EZTS z namenom, da mu dajo pristojnosti za upravljanje tega programa sodelovanja ali njegovega dela, zlasti tako, da na EZTS prenesejo pristojnosti organa upravljanja.

Člen 23

Naloge organa upravljanja

1.   Brez poseganja v odstavek 4 tega člena organ upravljanja programa sodelovanja opravlja naloge iz člena 125 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

2.   Organ upravljanja po posvetovanju z državami članicami in katerimi koli tretjimi državami, ki sodelujejo v programu sodelovanja, ustanovi skupni sekretariat.

Skupni sekretariat pomaga organu upravljanja in odboru za spremljanje pri izvajanju njunih zadevnih nalog. Skupni sekretariat tudi obvešča potencialne upravičence o možnostih financiranja v okviru programov sodelovanja in upravičencem pomaga pri izvajanju operacij.

3.   Kadar je organ upravljanja EZTS, preverjanja v skladu s točko (a) člena 125(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013 izvaja organ upravljanja oziroma je zanje pristojen vsaj v tistih državah članicah in tretjih državah ali na ozemljih, iz katerih so člani, ki sodelujejo v EZTS.

4.   Kadar organ upravljanja ne izvaja preverjanj iz točke (a) člena 125(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013 na celotnem programskem območju ali če organ upravljanja ne izvaja preverjanj za države članice in tretje države ali ozemlja, iz katerih so člani, ki sodelujejo v EZTS, v skladu z odstavkom 3, oziroma zanje ni pristojen, vsaka država članica ali, kadar je sprejela povabilo k sodelovanju v programu sodelovanja, vsaka tretja država ali ozemlje imenuje organ ali osebo, odgovorno za izvajanje takih preverjanj za upravičence na svojem ozemlju (v nadaljnjem besedilu: kontrolor oziroma kontrolorji).

Kontrolorji iz prvega pododstavka so lahko isti organi, ki so odgovorni za izvajanje takih preverjanj za operativne programe pri cilju "naložbe za rast in delovna mesta", pri tretjih državah pa za izvajanje primerljivih preverjanj na podlagi instrumentov zunanjih politik Unije.

Organ upravljanja se prepriča, da je izdatke vsakega upravičenca, ki sodeluje pri operaciji, preveril imenovani kontrolor.

Vsaka država članica zagotovi, da se lahko izdatki upravičenca preverijo v treh mesecih od predložitve dokumentov s strani zadevnih upravičencev.

Vsaka država članica ali, kadar je sprejela povabilo k sodelovanju v programu sodelovanja, vsaka tretja država je odgovorna za preverjanja, ki se opravijo na njenem ozemlju.

5.   Kadar je mogoče dobavo sofinanciranih izdelkov ali izvedbo sofinanciranih storitev preveriti samo v zvezi s celotno operacijo, preverjanje opravi organ upravljanja ali kontrolor države članice, v kateri ima vodilni upravičenec sedež.

Člen 24

Naloge organa za potrjevanje

Organ za potrjevanje programa sodelovanja opravlja naloge, določene v členu 126 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Člen 25

Naloge revizijskega organa

1.   Države članice in tretje države, ki sodelujejo v programu sodelovanja, lahko pooblastijo revizijski organ za neposredno izvajanje nalog iz člena 127 Uredbe (EU) št. 1303/2013 na celotnem ozemlju, ki ga zajema program sodelovanja. Določijo, kdaj revizijski organ spremlja revizor države članice ali tretje države.

2.   Kadar revizijski organ nima pooblastil iz odstavka 1, mu pomaga skupina revizorjev, ki jo sestavljajo po en predstavnik vsake države članice ali tretje države, ki sodeluje v programu sodelovanja, opravlja pa naloge iz člena 127 Uredbe (EU) št. 1303/2013. Vsaka država članica ali, kadar je sprejela povabilo k sodelovanju v programu sodelovanja, vsaka tretja država je odgovorna za revizije, ki se opravijo na njenem ozemlju.

Vsak predstavnik vsake države članice ali tretje države; ki sodeluje v programu sodelovanja, je odgovoren, da se o izdatkih na njegovem ozemlju predložijo dejanski podatki, ki jih revizijski organ zahteva za svojo oceno.

Skupina revizorjev se ustanovi v treh mesecih po sklepu o odobritvi programa sodelovanja. Skupina revizorjev sestavi svoj poslovnik, predseduje pa ji revizijski organ za program sodelovanja.

3.   Revizorji so funkcionalno neodvisni od kontrolorjev, ki opravljajo preverjanja v skladu s členom 23.

POGLAVJE VII

Sodelovanje tretjih držav v programih transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja

Člen 26

Pogoji izvajanja za sodelovanje tretjih držav

Veljavni pogoji izvajanja programov, ki urejajo finančno upravljanje ter načrtovanje, spremljanje, vrednotenje in nadzor udeležbe tretjih držav prek prispevkov IPA II ali EIS pri transnacionalnih in medregionalnih programih sodelovanja, se določijo v zadevnem programu sodelovanja in po potrebi tudi v sporazumu o financiranju med Komisijo, vlado zadevnih tretjih držav in državo članico, ki gosti organ upravljanja zadevnega programa sodelovanja. Pogoji izvajanja programov so v skladu s pravili kohezijske politike Unije.

POGLAVJE VIII

Finančno upravljanje

Člen 27

Proračunske obveznosti, plačila in izterjave

1.   Podpora programom sodelovanja iz ESRR se izplača na enotni račun, ki nima nacionalnih podračunov.

2.   Organ upravljanja zagotovi, da se od vodilnega ali edinega upravičenca izterja vsak nepravilno izplačani znesek. Upravičenci vrnejo vodilnemu upravičencu vse neupravičeno izplačane zneske.

3.   Če vodilnemu upravičencu ne uspe zagotoviti povračila zneskov od drugih upravičencev ali če organu upravljanja ne uspe zagotoviti povračila zneskov od vodilnega ali edinega upravičenca, država članica ali tretja država, na ozemlju katere ima zadevni upravičenec sedež ali je v primeru EZTS registriran, vrne organu upravljanja vsak znesek, ki je bil neupravičeno izplačan temu upravičencu. Organ upravljanja je odgovoren za povračilo zadevnih zneskov splošnemu proračunu Unije v skladu s porazdelitvijo odgovornosti med sodelujoče države članice, kot je določeno v programu sodelovanja.

Člen 28

Raba eura

Z odstopanjem od člena 133 Uredbe (EU) št. 1303/2013 upravičenci izdatke, nastale v valuti, ki ni euro, preračunajo v eure z uporabo mesečnega računovodskega menjalnega tečaja Komisije, in sicer v mesecu, v katerem so ti izdatki bodisi:

(a)

nastali;

(b)

bili predloženi v preverjanje organu upravljanja ali kontrolorju v skladu s členom 23 te uredbe, ali

(c)

sporočeni vodilnemu upravičencu.

Izbrana metoda se določi v programu sodelovanja in velja za vse upravičence.

Preračun menjave preveri organ upravljanja ali kontrolor v državi članici ali tretji državi, v kateri ima upravičenec sedež.

POGLAVJE IX

Končne določbe

Člen 29

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 16(4) in 18(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 21 decembru 2013 do 31. decembra 2020.

3.   Pooblastilo iz členov 16(4) in 18(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 16(4) in členom 18(1), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 30

Prehodne določbe

1.   Ta uredba ne vpliva na nadaljnje izvajanje ali spreminjanje, vključno s celotno ali delno razveljavitvijo podpore, ki jo je Komisija odobrila na podlagi Uredbe (ES) št. 1080/2006 ali kakršne koli druge zakonodaje, ki se uporablja za navedeno podporo na dan 31. decembra 2013. Navedena uredba ali druga taka veljavna zakonodaja, se posledično uporablja še naprej po 31. decembru 2013 za to podporo ali zadevne operacije do njihovega zaključka. Za namene tega odstavka podpora zajema operativne programe in velike projekte.

2.   Zahtevki za podporo, vloženi ali odobreni v skladu z Uredbo (ES) št. 1080/2006 pred 1. januarjem 2014, še naprej veljajo.

Člen 31

Pregled

Evropski parlament in Svet pregledata to uredbo do 31. decembra 2020 v skladu s členom 178 PDEU.

Člen 32

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Členi 4, 27 in 28 se uporabljajo od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

R. ŠADŽIUS

(1)  UL C 191, 29.6.2012, str. 49.

(2)  UL C 277, 13.9.2012, str. 96.

(3)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17 decembru 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (Glej stran 320 tega Uradnega lista).

(4)  Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17 decembru 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja "naložbe za rast in delovna mesta" ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (Glej stran 289 tega Uradnega lista).

(5)  Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).

(6)  Uredba (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17 decembru 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj (Glej stran 303 tega Uradnega lista.

(7)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(8)  Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 (UL L 210, 31.7.2006, str. 1).

(9)  Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11 decembru 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129).

PRILOGA

SPLOŠNI KAZALNIKI UČINKA ZA CILJ "EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE

 

ENOTA

IME

Produktivne naložbe

 

podjetja

število podjetij, ki prejmejo podporo

 

podjetja

število podjetij, ki prejmejo nepovratna sredstva

 

podjetja

število podjetij, ki prejmejo finančno podporo, ki niso nepovratna sredstva

 

podjetja

število podjetij, ki prejmejo nefinančno podporo

 

podjetja

število podprtih novih podjetij

 

podjetja

število podjetij, ki sodelujejo pri čezmejnih, transnacionalnih ali medregionalnih raziskovalnih projektih

 

organizacije

število raziskovalnih institucij, ki sodelujejo pri čezmejnih, transnacionalnih ali medregionalnih raziskovalnih projektih

 

EUR

zasebne naložbe, ki dopolnjujejo javno podporo podjetjem (nepovratna sredstva)

 

EUR

zasebne naložbe, ki dopolnjujejo javno podporo podjetjem (povratna sredstva)

 

ekvivalent polnega delovnega časa

povečanje zaposlenosti v podprtih podjetjih

Trajnostni turizem

obiski/leto

povečanje pričakovanega števila obiskov podprtih spomenikov naravne in kulturne dediščine ter znamenitosti

Infrastruktura IKT

gospodinjstva

dodatna gospodinjstva, ki imajo širokopasovno povezavo s hitrostjo najmanj 30 Mb/s

Promet

Železniški

kilometri

skupna dolžina novih železniških prog

 

 

od tega: TEN-T

 

kilometri

skupna dolžina obnovljenih ali posodobljenih železniških prog

 

od tega: TEN-T

Cestni

kilometri

skupna dolžina novih cest

 

 

od tega: TEN-T

kilometri

skupna dolžina obnovljenih ali posodobljenih cest

 

od tega: TEN-T

Urbani promet

kilometri

skupna dolžina novih ali izboljšanih tramvajskih prog in prog podzemne železnice

Celinske plovne poti

kilometri

skupna dolžina novih ali izboljšanih celinskih plovnih poti

Okolje

Trdni odpadki

tone/leto

dodatne zmogljivosti za recikliranje odpadkov

Oskrba z vodo

osebe

dodatni prebivalci, deležni boljše oskrbe z vodo

Čiščenje odpadne vode

populacijski ekvivalent

dodatni prebivalci, deležni boljšega čiščenja odpadne vode

Preprečevanje in obvladovanje tveganja

osebe

prebivalci, deležni koristi od ukrepov varstva pred poplavami

 

osebe

prebivalci, deležni koristi od ukrepov za zaščito pred gozdnimi požari

Sanacija zemljišč

ha

skupna površina saniranih zemljišč

Narava in biotska raznovrstnost

ha

površina habitatov, podprtih za doseganje boljšega stanja ohranjenosti

Raziskave in inovacije

 

 

 

ekvivalent polnega delovnega časa

število novih raziskovalcev pri podprtih subjektih

 

ekvivalent polnega delovnega časa

število raziskovalcev, ki delajo v objektih z izboljšanimi raziskovalnimi zmogljivostmi

 

podjetja

število podjetij, ki sodelujejo z raziskovalnimi institucijami

 

EUR

zasebne naložbe, ki dopolnjujejo javno podporo projektom za inovacije ali raziskave in razvoj

 

podjetja

število podjetij, podprtih za uvedbo izdelkov, ki so novi na trgu

 

podjetja

število podjetij, podprtih za uvedbo izdelkov, ki so novi v podjetju

Energija in podnebne spremembe

 

 

Obnovljivi viri energije

MW

dodatne zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov

Energetska učinkovitost

gospodinjstva

število gospodinjstev z izboljšano opredeljeno energetsko učinkovitostjo

 

kWh/leto

zmanjšanje letne porabe primarne energije v javnih stavbah

 

uporabniki

število dodatnih uporabnikov energije, priključenih na pametna omrežja

Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

t ekvivalenta CO2

ocenjeno letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

Socialna infrastruktura

Otroško varstvo in izobraževanje

osebe

zmogljivost podprte infrastrukture za otroško varstvo ali izobraževanje

Zdravstvo

osebe

prebivalstvo, deležno boljših zdravstvenih storitev

Posebni kazalniki urbanega razvoja

 

fizične osebe

število prebivalcev, ki živijo na območjih s celostnimi strategijami za urbani razvoj

 

kvadratni metri

odprt prostor, ustvarjen ali saniran na urbanih območjih

 

kvadratni metri

javne ali poslovne stavbe, zgrajene ali prenovljene na urbanih območjih

 

stanovanjske enote

sanirane stanovanjske površine na urbanih območjih

Trg dela in usposabljanje (1)

 

osebe

število udeležencev v čezmejnih pobudah za mobilnost

 

osebe

število udeležencev v skupnih lokalnih pobudah za zaposlovanje in skupno usposabljanje

 

osebe

število udeležencev v projektih za spodbujanje čezmejne enakosti spolov, enakih možnosti in socialnega vključevanja

 

osebe

število udeležencev v skupnih shemah izobraževanja in usposabljanja za čezmejno spodbujanje zaposlovanja mladih, izobraževalnih možnosti ter visokošolskega in poklicnega izobraževanja

(1)  Kadar je relevantno, se bodo informacije o udeležencih razčlenile glede na njihov status na trgu dela, pri čemer se navede, ali so „zaposleni“, „brezposelni“, „dolgotrajno brezposelni“, „neaktivni“ ali „neaktivni in se ne izobražujejo ali usposabljajo“.

Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi člena 6 uredbe o ESSR, člena 15 uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju in člena 4 uredbe o Kohezijskem skladu

Evropski parlament in Svet sta seznanjena z zagotovilom, ki ga je Komisija dala zakonodajalcem EU, da so skupni kazalniki realizacij za uredbo o ESRR, uredbo o evropskem teritorialnem sodelovanju in uredbo o Kohezijskem skladu, ki bodo vključeni v prilogi k vsaki od teh uredb, rezultat dolgega postopka priprave, v katerem so sodelovali strokovnjaki za ocenjevanje iz Komisije in iz držav članic, ter naj se načeloma ne bi več spreminjali.