20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/221

(1)

Cilj Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je vse tesnejša unija med narodi Evrope in med drugim daje Uniji nalogo, da prispeva k razcvetu kultur držav članic in pri tem upošteva njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati zagotavlja pogoje, ki so potrebni za konkurenčnost industrije Unije. Unija, če je to potrebno, v skladu s členom 167 PDEU in Unescovo Konvencijo iz leta 2005 o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov (v nadaljnjem besedilu: Unescova Konvencija iz leta 2005) podpira in dopolnjuje ukrepe držav članic na področjih spoštovanja in spodbujanja kulturne in jezikovne raznolikosti, krepi konkurenčnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in lajša prilagajanje spremembam v industriji.

(2)

Podpora Unije kulturnim in ustvarjalnim sektorjem temelji predvsem na izkušnjah, pridobljenih s programi Unije iz Sklepa št. 1718/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) (program MEDIA), Sklepa št. 1855/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) (program Kultura) in Sklepa št. 1041/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) (program MEDIA Mundus). Sklep št. 1622/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) (ukrep Evropske prestolnice kulture) in Sklep št. 1194/2011/EU Evropskega Parlamenta in Sveta (8) (ukrep Znak evropske dediščine) prav tako prispevata k ukrepom Unije za podporo kulturnim in ustvarjalnim sektorjem.

(3)

Sporočilo Komisije o Evropski agendi za kulturo v svetu globalizacije, ki jo je Svet podprl v svoji resoluciji z dne 16. novembra 2007 (9), Evropski parlament pa v resoluciji z dne 10. aprila 2008 (10), določa cilje za prihodnje dejavnosti Unije za kulturne in ustvarjalne sektorje. Njen namen je spodbujati kulturno raznolikost in medkulturni dialog, kulturo kot katalizatorja ustvarjalnosti v okviru za rast in delovna mesta ter kulturo kot bistveni sestavni del mednarodnih odnosov Unije.

(4)

Kulturni in ustvarjalni sektorji ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti členov 11, 21 in 22 Listine pomembno prispevajo k boju proti vsem oblikam diskriminacije, vključno z rasizmom in ksenofobijo, in so pomembna podlaga za svobodo izražanja in spodbujanje spoštovanja kulturne in jezikovne raznolikosti.

(5)

Unescova Konvencija iz leta 2005, ki je začela veljati 18. marca 2007 in katere pogodbenica je Unija, poudarja, da imajo kulturne dejavnosti, dobrine in storitve tako gospodarsko kot kulturno naravo, saj so nosilke identitet, vrednot in pomenov, zato z njimi ne smemo ravnati, kot da imajo zgolj tržno vrednost. Namen te konvencije je okrepiti mednarodno sodelovanje, vključno z mednarodnimi sporazumi o koprodukciji in kodistribuciji, ter solidarnost, tako da se spodbuja kulturno izražanje vseh držav in posameznikov. Določa tudi, da je treba ustrezno pozornost nameniti posebnim okoliščinam in potrebam različnih socialnih skupin, tudi pripadnikom manjšin. Zato bi moral podporni program za kulturne in ustvarjalne sektorje spodbujati kulturno raznolikost na mednarodni ravni v skladu s to konvencijo.

(6)

Spodbujanje snovne in nesnovne kulturne dediščine v smislu Unescove Konvencije iz leta 2003 o varovanju nesnovne kulturne dediščine in Unescove Konvencije iz leta 1972 o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine bi moralo tudi prispevati k povečanju vrednosti ustreznih krajev, obenem pa pri ljudstvih vzbujati občutek pripadnosti h kulturni in zgodovinski vrednosti takih krajev.

(7)

V sporočilu Komisije z naslovom "Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast" (v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020) je opredeljena strategija, katere namen je preoblikovati Unijo v pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo, ki ga bo odlikovala visoka stopnja zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije. Komisija je v tem sporočilu opozorila, da mora Unija zagotoviti privlačnejše okvirne pogoje za inovativnost in ustvarjalnost. V tem smislu so kulturni in ustvarjalni sektorji vir inovativnih idej, ki jih je mogoče pretvoriti v izdelke in storitve, ki ustvarjajo rast in delovna mesta ter pomagajo pri reševanju težav v zvezi z družbenimi spremembami. Poleg tega sta odličnost in konkurenčnost v teh sektorjih prvenstveno rezultat prizadevanj umetnikov, ustvarjalcev in strokovnjakov, ki jih je treba spodbujati. Zato bi bilo treba izboljšati dostop do financ za kulturne in ustvarjalne sektorje.

(8)

Svet je v svojih sklepih o službah, ki umetnikom in kulturnim delavcem (11) dajejo informacije o mobilnosti, potrdil pomen mobilnosti umetnikov in kulturnih delavcev za Unijo in za doseganje njenih ciljev v okviru strategije Evropa 2020 ter pozval države članice in Komisijo, naj v skladu s svojimi pristojnostmi in ob ustreznem upoštevanju načela subsidiarnosti pripomorejo k posredovanju izčrpnih in točnih informacij umetnikom in kulturnim delavcem, ki skušajo biti mobilni znotraj Unije.

(9)

Da bi prispevali h krepitvi skupnega kulturnega območja, je pomembno spodbujati nadnacionalno mobilnost kulturnih in ustvarjalnih akterjev ter nadnacionalno kroženje kulturnih in ustvarjalnih del, vključno z avdiovizualnimi deli in izdelki, s tem pa spodbujati kulturne izmenjave in medkulturni dialog.

(10)

Programi MEDIA, Kultura in MEDIA Mundus so bili predmet rednega spremljanja in zunanjih ocenjevanj, o njihovi prihodnosti pa so bila organizirana javna posvetovanja, na podlagi katerih je razvidno, da imajo navedeni programi zelo pomembno vlogo pri varovanju in spodbujanju evropske kulturne in jezikovne raznolikosti. Iz navedenih dejavnosti spremljanj, ocenjevanj in posvetovanj ter različnih neodvisnih študij, zlasti študije o podjetniški razsežnosti kulturnih in ustvarjalnih industrij, je razvidno tudi, da se kulturni in ustvarjalni sektorji srečujejo s skupnimi izzivi, in sicer s hitrimi spremembami zaradi digitalnega premika in globalizacije, z razdrobljenostjo trga, povezano z jezikovno raznolikostjo, s težavami pri dostopu do financ, zapletenimi upravnimi postopki in pomanjkanjem primerljivih podatkov, ki vsi potrebujejo ukrepanje na ravni Unije.

(11)

Evropski kulturni in ustvarjalni sektorji so sami po sebi raznoliki glede na nacionalno in jezikovno pripadnost, kar ustvarja kulturno bogato in zelo neodvisno kulturno okolje, ki omogoča izražanje različnih kulturnih tradicij dediščine Evrope. Vendar ima takšna raznolikost za posledico tudi vrsto ovir, ki zavirajo nemoteno nadnacionalno kroženje kulturnih in ustvarjalnih del ter omejujejo mobilnost kulturnih in ustvarjalnih akterjev v Uniji in zunaj nje, kar lahko privede do geografskih neravnovesij in posledično do omejene izbire za potrošnika.

(12)

Ker je za evropske kulturne in ustvarjalne sektorje značilna jezikovna raznolikost, ki v nekaterih sektorjih povzroča razdrobljenost glede na jezikovno pripadnost, so podnaslavljanje, sinhronizacija in zvočni opisi bistveni za kroženje kulturnih in ustvarjalnih del, vključno z avdiovizualnimi deli.

(13)

Digitalni premik občutno vpliva na to, kako se kulturne in ustvarjalne dobrine in storitve ustvarjajo oziroma opravljajo, razširjajo, kako se do njih dostopa ter kako se porabijo in denarno izrazijo. Čeprav je treba priznati potrebo po iskanju novega ravnovesja med vse večjo dostopnostjo kulturnih in ustvarjalnih del, pravičnim plačilom za umetnike in ustvarjalce ter ustvarjanjem novih poslovnih modelov, pa spremembe, ki izhajajo iz digitalnega premika, ponujajo velike priložnosti za evropske kulturne in ustvarjalne sektorje ter za evropsko družbo na splošno. Nižji stroški distribucije, novi distribucijski kanali, potencial za nova in večja občinstva ter nove priložnosti za nišne izdelke lahko olajšajo dostop in povečajo kroženje kulturnih in ustvarjalnih del po vsem svetu. Kulturni in ustvarjalni sektorji morajo, da bi lahko v celoti izkoristili te priložnosti ter se prilagodili digitalnemu premiku in globalizaciji, razviti nova znanja in spretnosti ter zahtevati boljši dostop do financ, da bi lahko nadgradili opremo, razvili nove produkcijske in distribucijske postopke ter prilagodili svoje poslovne modele.

(14)

Sedanje prakse na področju distribucije podpirajo sistem financiranja filmov, vendar je potreba po spodbujanju privlačnih zakonitih spletnih ponudb in inovacij vse večja, zato je pomembno spodbujati nove načine distribucije za vzpostavitev novih poslovnih modelov.

(15)

Digitizacija kinematografov je zaradi visokih stroškov digitalne opreme aktualno vprašanje za številne majhne kinooperaterje, zlasti operaterje kinodvoran z enim platnom. Čeprav je kultura prvenstveno v pristojnosti držav članic in bi te morale še naprej obravnavati to vprašanje na ustrezni nacionalni, regionalni in lokalni ravni, obstaja možnost financiranja iz programov in skladov Unije, zlasti tistih, ki so namenjeni lokalnemu in regionalnemu razvoju.

(16)

Razvoj občinstva, predvsem v zvezi z mladimi, zahteva posebno zavezo Unije, da bo podpirala zlasti medijsko in filmsko pismenost.

(17)

Eden največjih izzivov kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, zlasti mikro-, malih in srednjih podjetij (MSP) ter mikro-, malih in srednjih organizacij, vključno z nepridobitnimi in nevladnimi organizacijami, je težava, s katero se soočajo pri dostopu do sredstev, ki jih potrebujejo za financiranje svojih dejavnosti, za rast ter za ohranjanje in povečanje konkurenčnosti ali mednarodno uveljavitev svojih dejavnosti. Medtem ko je tak izziv skupen MSP na splošno, pa je zaradi nesnovne narave številnih njihovih sredstev, prototipičnosti njihovih dejavnosti in njihove lastne potrebe po tveganju in preizkušanju zavoljo inoviranja položaj v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih precej težji. Takšno prevzemanje tveganja mora razumeti in podpirati tudi finančni sektor.

(18)

Evropska zveza ustvarjalnih industrij je kot pilotni projekt medsektorska pobuda, ki podpira predvsem ustvarjalne industrije na ravni politik. Njen namen je učinkovati kot finančni vzvod za dodatna sredstva za ustvarjalne industrije in spodbuditi povpraševanje drugih industrij in sektorjev po storitvah ustvarjalnih industrij. Potekalo bo preizkušanje novih orodij za boljšo podporo inovacijam v ustvarjalnih industrijah, ki bo podprto s finančnimi vzvodi, da se bo uporabilo za platformo za seznanjanje s politikami, ki bo sestavljena iz evropskih, nacionalnih in regionalnih zainteresiranih strani.

(19)

Z združitvijo sedanjih programov MEDIA, Kultura in MEDIA Mundus za kulturne in ustvarjalne sektorje v enotni celoviti program (v nadaljnjem besedilu: Program) bi učinkoviteje podprli MSP ter mikro-, male in srednje organizacije pri njihovih prizadevanjih izkoristiti priložnosti, ki jih ponujata digitalni premik in globalizacija, ter jim pomagali iskati odgovore na vprašanja, ki so trenutno vzrok za razdrobljenost trga. Program bi moral, da bo učinkovit, s prilagojenimi pristopi v okviru dveh neodvisnih podprogramov in medsektorskega sklopa upoštevati posebno naravo različnih sektorjev, njihove različne ciljne skupine in njihove posebne potrebe. Zlasti je pomembno, da se zagotovijo sinergije na ravni izvajanja med Programom ter nacionalnimi in regionalnimi strategijami za pametno specializacijo. Zato bi moral Program vzpostaviti skladno podporno strukturo za različne kulturne in ustvarjalne sektorje v obliki sistema nepovratnih sredstev, ki bi ga dopolnjeval finančni instrument.

(20)

Program bi moral upoštevati dvojno naravo kulture in kulturnih dejavnosti in priznavati resnično in umetniško vrednost kulture na eni strani ter tržno vrednost teh sektorjev na drugi strani, vključno z njihovim širšim družbenim prispevkom k ustvarjalnosti, inovativnosti in socialni vključenosti.

(21)

Pri izvajanju Programa bi bilo treba upoštevati vrednost kulture same po sebi ter posebno naravo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, vključno s pomenom nepridobitnih organizacij in projektov podprograma Kultura.

(22)

Jamstvena shema za kulturne in ustvarjalne sektorje kot samostojni finančni instrument (v nadaljnjem besedilu: Jamstvena shema) bi morala na splošno omogočati rast kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, predvsem pa zagotavljati zadostno podporo za nove ukrepe in priložnosti. Izbrani finančni posredniki bi morali ravnati v korist kulturnih in ustvarjalnih projektov, da bi zagotovili uravnotežen portfelj posojil v smislu geografske pokritosti in zastopanosti sektorjev. V zvezi s tem imajo pomembno vlogo tako javne kot zasebne organizacije, da se doseže širok pristop v okviru Jamstvene sheme.

(23)

Zagotoviti bi bilo treba tudi financiranje za ukrep Evropske prestolnice kulture in za upravljanje ukrepa Znak evropske dediščine, saj prispevata h krepitvi občutka pripadnosti skupnemu kulturnemu območju, k spodbujanju medkulturnega dialoga in vzajemnega razumevanja ter povečanju vrednosti kulturne dediščine.

(24)

V Programu bi poleg držav članic ter čezmorskih držav in ozemelj, ki so upravičene do sodelovanja v Programu v skladu s členom 58 Sklepa Sveta 2001/822/ES (12), pod določenimi pogoji morale imeti možnost sodelovati tudi države Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), in Švicarska konfederacija. Tudi države pristopnice, države kandidatke in morebitne države kandidatke, ki so deležne ugodnosti predpristopne strategije in države, ki jih zajema Evropska sosedska politika, bi morale imeti možnost sodelovati v Programu, razen kar zadeva Jamstveno shemo.

(25)

Program bi moral biti ostati odprt za dvostranske ali večstranske ukrepe sodelovanja s tretjimi državami na podlagi dodatnih odobrenih proračunskih sredstev, ki bodo še določena, in posebne ureditve, o kateri se bodo ustrezne strani še dogovorile.

(26)

Spodbujati bi bilo treba sodelovanje na kulturnih in avdiovizualnih področjih med Programom in mednarodnimi organizacijami, kot so Unesco, Svet Evrope, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Svetovna organizacija za intelektualno lastnino.

(27)

Zagotoviti je treba evropsko dodano vrednost vseh ukrepov in dejavnosti, ki se izvajajo v Programu, njihovo dopolnjevanje z dejavnostmi držav članic in njihovo skladnost s členom 167(4) PDEU in drugimi dejavnostmi Unije, zlasti na področjih izobraževanja, zaposlovanja, notranjega trga, podjetništva, mladine, zdravja, državljanstva in pravosodja, raziskav in inovacij, industrijske in kohezijske politike, turizma ter zunanjih odnosov, trgovine in razvoja ter digitalne agende.

(28)

Postopki za spremljanje in ocenjevanje Programa bi morali skladno z načeli za oceno uspešnosti vključevati podrobna letna poročila in se nanašati na posebne, merljive, dosegljive, relevantne in časovno omejene cilje ter kazalnike, vključno s kvalitativnimi. Postopki za spremljanje in ocenjevanje bi morali upoštevati delo ustreznih akterjev, kot so Eurostat, ter ugotovitve projekta ESS-net Culture in statističnega inštituta Unesca. V tem okviru pa bi bilo treba v zvezi z avdiovizualnim sektorjem nadaljevati s sodelovanjem Unije v Evropskem avdiovizualnem observatoriju (v nadaljnjem besedilu: Observatorij).

(29)

Da se zagotovi optimalno spremljanje in ocenjevanje Programa v celotnem času njegovega trajanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s sprejetjem dodatnih kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(30)

Kot je navedeno v Poročilu Komisije z dne 30. julija 2010 o vplivu sklepov Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah pravnih podlag evropskih programov na področju vseživljenjskega učenja, kulture, mladine in državljanstva, se je zaradi znatnega zmanjšanja zamud v postopkih upravljanja povečala učinkovitost programov. Zlasti bi bilo treba zagotoviti nadaljnjo poenostavitev upravnih in finančnih postopkov, tudi z uporabo premišljenih, objektivnih in redno posodobljenih sistemov za določanje pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in pavšalnega financiranja.

(31)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(32)

Komisija je v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 (14) leta 2009 pooblastila Izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za izvajalske naloge pri upravljanju programa ukrepov Unije na področjih izobraževanja, avdiovizualnem področju in področju kulture. Komisija lahko zato na podlagi analize stroškov in koristi za izvajanje Programa uporablja obstoječo izvajalsko agencijo, kot jo določa navedena Uredba.

(33)

Ta uredba za celotno trajanje Programa določa finančna sredstva v višini … EUR, ki za Evropski parlament in Svet v okviru letnega proračunskega postopka predstavljajo prednostni referenčni znesek v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (15).

(34)

Finančne interese Unije bi bilo treba skozi celoten cikel odhodkov zaščititi s sorazmernimi ukrepi, med katerimi so preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, neupravičeno plačanih ali nepravilno uporabljenih sredstev ter po potrebi nalaganje upravnih in denarnih kazni v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (16) (v nadaljnjem besedilu: Finančna uredba).

(35)

Ob upoštevanju Evropskega urada za boj proti goljufijam (urad OLAF) in v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (17) in Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (18) bi bilo treba pripraviti in izvajati ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij in povračilo izgubljenih ali nepravilno prenesenih ali uporabljenih sredstev.

(36)

Ker ciljev te uredbe, in sicer varovanja, razvoja in spodbujanja evropske kulture in jezikovne raznolikosti, promocije evropske kulturne dediščine in krepitve konkurenčnosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, zlasti avdiovizualnega sektorja, glede na nadnacionalno in mednarodno naravo Programa države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se te cilje zaradi njihovega obsega in pričakovanih učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(37)

Sklepe št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES bi bilo zato treba razveljaviti.

(38)

Določiti bi bilo treba ukrepe, ki bi urejali prehod od programov MEDIA, Kultura in MEDIA Mundus k Programu.

(39)

Za zagotovitev nadaljevanja finančne podpore, dane v okviru Programa, bi Komisija morala imeti možnost šteti stroške, neposredno povezane z izvajanjem podprtih dejavnosti, kot upravičene za financiranje, četudi so upravičencu nastali pred vložitvijo vloge za pridobitev sredstev.

(40)

Za zagotovitev nadaljevanja finančne podpore, dane v okviru Programa, bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2014. Zaradi nujnosti bi morala ta uredba začeti veljati čim prej po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

„kulturni in ustvarjalni sektorji“ pomeni vse sektorje, katerih dejavnosti temeljijo na kulturnih vrednotah in/ali umetniških in drugih ustvarjalnih izražanjih, ne glede na to, ali so te dejavnosti tržno ali netržno usmerjene, katera vrsta strukture jih izvaja in kako se ta struktura financira. Te dejavnosti vključujejo razvoj, ustvarjanje, produkcijo, razširjanje ter ohranjanje dobrin in storitev, ki vsebujejo kulturna, umetniška ali druga ustvarjalna izražanja, ter povezane dejavnosti, kot so izobraževanje ali upravljanje. Kulturni in ustvarjalni sektorji med drugim vključujejo arhitekturo, arhive, knjižnice in muzeje, umetniške veščine, avdiovizualno področje (vključno s filmom, televizijo, videoigrami in večpredstavnostnimi vsebinami), snovno in nesnovno kulturno dediščino, oblikovanje, festivale, glasbo, literaturo, uprizoritvene umetnosti, založništvo, radijske in vizualne umetnosti;

(2)

„MSP“ pomeni mikro-, mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES (19);

(3)

„sodelujoči finančni posredniki“ pomeni finančne posrednike v smislu drugega pododstavka člena 139(4) Finančne uredbe, ki so bili izbrani v okviru Jamstvene sheme, v skladu s Finančno uredbo in Prilogo I k tej uredbi, in ki zagotavljajo ali načrtujejo zagotavljanje:

(4)

„ponudniki storitev krepitve zmogljivosti“ pomeni subjekte, ki lahko zagotavljajo strokovno znanje v skladu s Prilogo I, da bi omogočili sodelujočim finančnim posrednikom, da učinkovito ocenijo posebnosti in tveganja, povezana z MSP ter mikro-, malimi in srednjimi organizacijami v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih in z njihovimi projekti.

(a)

varovati, razvijati in spodbujati evropsko kulturno in jezikovno raznolikost ter spodbujati evropsko kulturno dediščino;

(b)

okrepiti konkurenčnost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, zlasti avdiovizualnega sektorja, za spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti.

(a)

podpirati zmogljivosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za nadnacionalno in mednarodno delovanje;

(b)

spodbujati nadnacionalno kroženje kulturnih in ustvarjalnih del ter nadnacionalno mobilnost kulturnih in ustvarjalnih akterjev, zlasti umetnikov, pa tudi doseči nova in širša občinstva ter izboljšati dostop do kulturnih in ustvarjalnih del v Uniji in zunaj nje s posebnim poudarkom na otrocih, mladih, invalidih in premalo zastopanih skupinah;

(c)

trajnostno okrepiti finančno zmogljivost MSP ter mikro-, malih in srednjih organizacij v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, hkrati pa poskušati zagotoviti uravnoteženo geografsko pokritost in sektorsko zastopanost;

(d)

s podporo nadnacionalnemu sodelovanju na področju politik spodbujati razvoj politik, inovacije, ustvarjalnost, razvoj občinstva ter nove poslovne modele in modele upravljanja.

(a)

nadnacionalno naravo ukrepov in dejavnosti, ki dopolnjujejo regionalne, nacionalne in mednarodne programe ter druge programe in politike Unije, in vplivom takšnih ukrepov in dejavnosti na kulturne in ustvarjalne sektorje ter na državljane in njihovo znanje o drugih kulturah;

(b)

razvojem in spodbujanjem nadnacionalnega sodelovanja med kulturnimi in ustvarjalnimi akterji, vključno z umetniki, avdiovizualnimi strokovnjaki, kulturnimi in ustvarjalnimi organizacijami in izvajalci v avdiovizualnem sektorju, ki bo osredotočeno na spodbujanje celovitejših, hitrejših, učinkovitejših in dolgoročnejših odgovorov na globalne izzive;

(c)

ekonomijo obsega in kritično maso, ki ju spodbuja podpora Unije, kar ustvarja učinek finančnega vzvoda na dodatna sredstva;

(d)

zagotovitvijo enakovrednejšega položaja v evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, tako da se upoštevajo države z nizko proizvodno zmogljivostjo in/ali države ali regije z geografsko in/ali jezikovno omejenim območjem.

(a)

podprogram MEDIA;

(b)

podprogram Kultura;

(c)

medsektorski sklop.

(a)

države pristopnice, države kandidatke in morebitne države kandidatke, ki so deležne ugodnosti predpristopne strategije, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za sodelovanje teh držav v programih Unije, določenimi v okvirnih sporazumih, sklepih pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih;

(b)

države Efte, ki so pogodbenice Sporazuma EGP, v skladu s tem sporazumom;

(c)

Švicarska konfederacija na podlagi dvostranskega sporazuma s to državo;

(d)

države, ki jih zajema Evropska sosedska politika, v skladu s postopki, določenimi s temi državami glede na okvirne sporazume, ki določajo njihovo sodelovanje v programih Unije.

(a)

strokovnjakom v avdiovizualnem sektorju olajšati pridobivanje in nadgrajevanje spretnosti in znanj ter razvoj mrež, vključno z uporabo digitalnih tehnologij, da se zagotovi prilagajanje razvoju trga, preizkušanje novih pristopov za razvoj občinstva in preizkušanje novih poslovnih modelov;

(b)

povečati zmogljivost izvajalcev v avdiovizualnem sektorju za razvijanje evropskih avdiovizualnih del, ki bodo imela možnost kroženja po Uniji in zunaj nje, ter spodbujanje evropske in mednarodne koprodukcije, tudi z izdajatelji televizijskih programov;

(c)

spodbujati izmenjave med podjetji z olajšanjem dostopa do trgov in poslovnih orodij, ki izvajalcem v avdiovizualnem sektorju omogočijo povečati prepoznavnost njihovih projektov na trgih Unije in mednarodnih trgih.

(a)

podpirati kinematografsko distribucijo z nadnacionalnim trženjem, znamčenjem, distribucijo in razstavljanjem avdiovizualnih del;

(b)

spodbujati nadnacionalno trženje, znamčenje in distribucijo avdiovizualnih del na vseh drugih nekinematografskih platformah;

(c)

podpirati razvoj občinstva kot sredstva za spodbujanje zanimanja za evropska avdiovizualna dela in izboljšanje dostopa do njih, zlasti s promocijo, prireditvami, filmsko pismenostjo in festivali;

(d)

spodbujati nove načine distribucije za vzpostavitev novih poslovnih modelov.

(a)

razvoj obsežne palete ukrepov za usposabljanje, s katerimi se strokovnjake v avdiovizualnem sektorju spodbuja k pridobivanju in nadgrajevanju spretnosti in znanj, izmenjave znanj in pobude za mreženje, tudi z vključevanjem digitalnih tehnologij;

(b)

razvoj evropskih avdiovizualnih del, zlasti filmov in televizijskih del, kot so igrani, dokumentarni ter otroški in animirani filmi, pa tudi interaktivnih del, kot so videoigre in večpredstavnostne vsebine, s povečanimi možnostmi za čezmejno kroženje;

(c)

dejavnosti, namenjene podpori evropskih avdiovizualnih produkcijskih hiš, zlasti neodvisnih produkcijskih hiš, da bi se spodbujala evropska in mednarodna koprodukcija avdiovizualnih del, vključno s televizijskimi deli;

(d)

dejavnosti, ki evropskim in mednarodnim koprodukcijskim partnerjem omogočajo srečanja in/ali zagotavljajo posredno podporo za avdiovizualna dela, ki nastanejo v koprodukciji z mednarodnimi skladi za koprodukcijo s sedežem v državi, ki sodeluje v Programu;

(e)

lajšanje dostopa do strokovnih avdiovizualnih tržnih prireditev in trgov ter uporabe spletnih poslovnih orodij v Uniji in zunaj nje;

(f)

vzpostavitev podpornih sistemov za distribucijo nenacionalnih evropskih filmov s kinematografsko distribucijo in na drugih platformah, pa tudi za mednarodne prodajne dejavnosti, zlasti podnaslavljanje, sinhronizacijo in zvočne opise avdiovizualnih del;

(g)

pospeševanje kroženja evropskih filmov po vsem svetu in mednarodnih filmov na vseh distribucijskih platformah v Uniji prek projektov mednarodnega sodelovanja v avdiovizualnem sektorju;

(h)

mrežo evropskih kinematografskih prikazovalcev, ki predvajajo precejšen del nenacionalnih evropskih filmov;

(i)

pobude, ki predstavljajo in spodbujajo raznolikost evropskih avdiovizualnih del – tudi kratkih filmov – kot so festivali in drugi promocijski dogodki;

(j)

dejavnosti, namenjene spodbujanju filmske pismenosti in nadgrajevanju znanja občinstev o evropskih avdiovizualnih delih, vključno z avdiovizualno in kinematografsko dediščino, ter njihovega zanimanja zanje, zlasti med mladim občinstvom;

(k)

inovativne ukrepe za preizkušanje novih poslovnih modelov in orodij na področjih, za katera je verjetno, da bosta na njih vplivali uvedba in uporaba digitalnih tehnologij.

(a)

s spodbujanjem preglednosti in vzpostavitve enakih konkurenčnih pogojev pri dostopanju do pravnih in finančnih/tržnih informacij ter s prispevanjem k primerljivosti pravnih in statističnih informacij;

(b)

z zagotavljanjem podatkov in tržnih analiz, ki so koristni za opredelitev področij delovanja podprograma MEDIA in za ocenjevanje njihovega učinka na trg.

(a)

podpirati ukrepe, ki kulturnim in ustvarjalnim akterjem zagotavljajo spretnosti, znanja in izkušnje, ki prispevajo h krepitvi kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, vključno s prilagajanjem digitalnim tehnologijam, preizkušanjem inovativnih pristopov za razvoj občinstva ter preizkušanjem novih poslovnih modelov in modelov upravljanja;

(b)

podpirati ukrepe, ki kulturnim in ustvarjalnim akterjem omogočajo sodelovanje na mednarodni ravni ter mednarodno uveljavljanje svojih poklicnih poti in dejavnosti v Uniji in zunaj nje, kadar je to mogoče, na podlagi dolgoročnih strategij;

(c)

zagotavljati podporo za krepitev evropskih kulturnih in ustvarjalnih organizacij in mednarodnega mreženja, da se olajša dostop do poklicnih priložnosti.

(a)

podpirati mednarodne turneje, prireditve, razstave in festivale;

(b)

podpirati kroženje evropske literature, da se zagotovi njena kar se da široka dostopnost;

(c)

podpirati razvoj občinstva kot sredstva za spodbujanje zanimanja za evropska kulturna in ustvarjalna dela in snovno ter nesnovno kulturno dediščino ter izboljšanje dostopa do njih.

(a)

nadnacionalne projekte sodelovanja, ki bodo povezali kulturne in ustvarjalne organizacije iz različnih držav, da bodo izvajale sektorske ali medsektorske dejavnosti;

(b)

dejavnosti evropskih mrež kulturnih in ustvarjalnih organizacij iz različnih držav;

(c)

dejavnosti organizacij, ki delujejo v Evropi, za spodbujanje razvoja uveljavljajočih se talentov in spodbujanje nadnacionalne mobilnosti kulturnih in ustvarjalnih akterjev ter kroženja del, z možnostjo širšega vpliva na kulturne in ustvarjalne sektorje in zagotavljanja trajnih učinkov;

(d)

literarno prevajanje in njegova nadaljnja promocija;

(e)

posebne ukrepe, zasnovane za večjo prepoznavnost bogastva in raznolikosti evropskih kultur in za spodbujanje medkulturnega dialoga in vzajemnega razumevanja, vključno s kulturnimi nagradami Unije, ukrepom Evropske prestolnice kulture in ukrepom Znak evropske dediščine.

(a)

lajšati dostop do financ MSP ter mikro-, malim in srednjim organizacijam v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;

(b)

izboljšati sposobnost sodelujočih finančnih posrednikov za ocenjevanje tveganj, povezanih z MSP ter mikro-, malimi in srednjimi organizacijami v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih ter z njihovimi projekti, vključno s tehnično pomočjo, pridobivanjem znanja in ukrepi za mreženje.

(a)

nadnacionalno izmenjavo izkušenj in znanja ter izkušenj v zvezi z novimi poslovnimi modeli in modeli upravljanja, dejavnosti vzajemnega učenja ter mreženje kulturnih in ustvarjalnih organizacij ter oblikovalcev politik pri razvoju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, po potrebi s spodbujanjem digitalnega mreženja;

(b)

zbiranje tržnih podatkov, študije, analize trga dela in potreb po spretnostih, analize evropskih in nacionalnih kulturnih politik in podporo statističnim raziskavam, ki temeljijo na posebnih instrumentih in merilih za vsak sektor, ter ocenjevanja, vključno z meritvami vseh vidikov učinka Programa;

(c)

plačilo prispevka za članstvo Unije v Observatoriju, da se spodbuja zbiranje podatkov in analize v avdiovizualnem sektorju;

(d)

preizkušanje novih in medsektorskih poslovnih pristopov k financiranju, distribuciji in denarnemu izražanju ustvarjanja;

(e)

konference, seminarje in dialog o politikah, tudi na področju kulturne in medijske pismenosti, po potrebi s spodbujanjem digitalnega mreženja;

(f)

centre Ustvarjalne Evrope iz člena 16 in izvajanje njihovih nalog.

(a)

zagotavljanje informacij o programu in promocija Programa v njihovih državah;

(b)

pomoč kulturnim in ustvarjalnim sektorjem v zvezi s Programom in zagotavljanje osnovnih informacij o drugih ustreznih priložnostih za podporo, ki so na voljo v okviru politike Unije;

(c)

spodbujanje čezmejnega sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;

(d)

podpora Komisiji z zagotavljanjem pomoči v zvezi s kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji v državah, ki sodelujejo v Programu, na primer z zagotavljanjem razpoložljivih podatkov o teh sektorjih;

(e)

podpora Komisiji z zagotavljanjem primernega obveščanja o rezultatih in učinkih Programa ter njihovega razširjanja.

(f)

zagotavljanje obveščanja o informacijah v zvezi z dodeljenim financiranjem Unije in rezultati, doseženimi za njihovo državo, ter njihovega razširjanja.

(a)

zadevnimi politikami Unije, kot so tiste na področju izobraževanja, zaposlovanja, zdravja, notranjega trga, digitalne agende, mladine, državljanstva, zunanjih odnosov, trgovine, raziskav in inovacij, podjetništva, turizma, pravosodja, širitve in razvoja;

(b)

drugimi zadevnimi viri financiranja Unije za politike na področju kulture in medijev, zlasti Evropskim socialnim skladom, Evropskim skladom za regionalni razvoj in programi za raziskave in inovacije ter finančnimi instrumenti, ki zadevajo pravosodje in državljanstvo, programi za zunanje sodelovanje in predpristopnimi instrumenti.

(a)

kazalniki za splošna cilja iz člena 4:

(b)

kazalniki za posebni cilj iz točke (a) člena 5:

(c)

kazalniki za posebni cilj iz točke (b) člena 5 v zvezi s podprogramom MEDIA:

(d)

kazalniki za posebni cilj iz točke (b) člena 4 v zvezi s podprogramom Kultura:

(e)

kazalniki za posebni cilj iz točke (c) člena 4:

(f)

kazalniki za posebni cilj iz točke (d) člena 4:

(a)

vključuje kvalitativne in kvantitativne elemente, da se ocenijo učinkovitost Programa pri uresničevanju njegovih ciljev, učinkovitost Programa in njegova evropska dodana vrednost;

(b)

obravnavajo možnosti za poenostavitev Programa, njegovo notranjo in zunanjo skladnost, dolgoročno ustreznost vseh njegovih ciljev in prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

(c)

upošteva rezultate ocenjevanja glede dolgoročnega učinka sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES.

(a)

najmanj 56 % za podprogram MEDIA;

(b)

najmanj 31 % za podprogram Kultura;

(c)

največ 13 % za medsektorski sklop, pri čemer se najmanj 4 % dodeli za ukrepe nadnacionalnega sodelovanja iz člena 15 in za centre Ustvarjalne Evrope.