20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/33

(1)

Komisija je marca 2010 sprejela sporočilo z naslovom "Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast" (v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020). Evropski svet je poročilo potrdil junija 2010. Strategija Evropa 2020 je odgovor na gospodarsko krizo, njen cilj pa je Unijo pripraviti na naslednje desetletje. Določa pet velikopoteznih ciljev na področju podnebja in energije, zaposlovanja, inovacij, izobraževanja in socialne vključenosti, ki naj bi jih dosegli do leta 2020, ter opredeljuje ključne dejavnike rasti, katerih namen je oblikovati bolj dinamično in konkurenčno Unijo. Poudarja tudi pomen krepitve rasti evropskega gospodarstva sočasno z doseganjem visoke ravni zaposlenosti, nizkoogljičnega in energetsko učinkovitega gospodarstva, ki gospodarno izkorišča vire, ter socialne kohezije. Mala in srednja podjetja (MSP) bi morala biti ključna za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020. Njihov pomen odraža dejstvo, da so omenjena v šestih od sedmih vodilnih pobud v okviru strategije Evropa 2020.

(2)

Da bi bila imela podjetja – zlasti MSP – osrednjo vlogo pri zagotavljanju gospodarske rasti v Uniji, ki je najpomembnejša prednostna naloga, je Komisija oktobra 2010 sprejela sporočilo z naslovom "Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti", ki ga je Svet potrdil decembra 2010. To je vodilna pobuda strategije Evropa 2020. V sporočilu je opredeljena strategija za spodbujanje rasti in zaposlovanja z ohranjanjem in podpiranjem trdne, raznolike in konkurenčne industrijske baze v Evropi, zlasti prek boljših okvirnih pogojev za podjetja in krepitve več vidikov notranjega trga, vključno s poslovnimi storitvami.

(3)

Komisija je junija 2008 sprejela sporočilo z naslovom "Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo", Svet pa ga je pozdravil decembra 2008. Akt za mala podjetja določa celovit okvir politike za MSP, spodbuja podjetništvo in na področje prava in politike uvaja načelo "najprej pomisli na male", da bi tako okrepili konkurenčnost MSP. V njem je določenih deset načel, prav tako pa so opisani politični in zakonodajni ukrepi za spodbujanje potenciala MSP za rast in ustvarjanje delovnih mest. Izvajanje akta za mala podjetja prispeva k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020. Več ukrepov za MSP je bilo že opredeljenih v vodilnih pobudah.

(4)

Februarja 2011 je bil objavljen pregled akta za mala podjetja, na podlagi katerega je Svet 30. in 31. maja 2011 sprejel sklepe. Izvajanje akta za mala podjetja je preučeno v tem pregledu, v katerem so poleg tega ocenjene potrebe MSP, ki delujejo v trenutnih gospodarskih razmerah, v katerih vse težje dostopajo do financiranja in trgov. V njem je predstavljen napredek v prvih dveh letih akta za mala podjetja in so določeni novi ukrepi za obvladovanje izzivov gospodarske krize, o katerih poročajo zainteresirane strani, ter predlagani načini za izboljšanje uporabe in izvajanja akta za mala podjetja z jasno vlogo zainteresiranih strani, zlasti poslovnih organizacij. Prednostne naloge iz tega pregleda bi se morale odražati v posebnih ciljih programa za konkurenčnost podjetij ter MSP. Zagotoviti je treba usklajeno izvajanje takega programa in akta za mala podjetja.

Zlasti ukrepi za uresničevanje posebnih ciljev bi morali prispevati k izpolnjevanju navedenih desetih načel in novih ukrepov, določenih med pregledom akta za mala podjetja.

(5)

Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (3) določa večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020. V večletnem finančnem okviru je opisano, kako bodo doseženi cilji politike glede povečanja rasti in ustvarjanja več delovnih mest v Evropi, uvajanja nizkoogljičnega in okoljsko bolj ozaveščenega gospodarstva ter vidnejše vloge Unije na mednarodnem prizorišču.

(6)

Da bi prispevali h konkurenčnejšim in bolj trajnostnim podjetjem Unije, zlasti MSP, podprli obstoječa MSP, spodbudili kulturo podjetništva ter rast MSP, napredek družbe, ki temelji na znanju, in razvoj, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti, bi bilo treba vzpostaviti program za konkurenčnost podjetij in MSP (v nadaljnjem besedilu: program COSME).

(7)

V programu COSME bi morala biti posebna pozornost namenjena programu poenostavitve v skladu s sporočilom Komisije z dne 8. februarja 2012 z naslovom "Program poenostavitve za večletni finančni okvir 2014–2020". Izdatke Unije in sredstva držav članic za spodbujanje konkurenčnosti podjetij in MSP bi bilo treba bolje uskladiti, da bi zagotovili dopolnjevanje, večjo učinkovitost in prepoznavnost, pa tudi da bi zagotovili večje proračunske sinergije.

(8)

Komisija se je zavezala, da bo podnebne ukrepe vključila v programe porabe Unije in vsaj 20 % proračuna Unije usmerila v cilje, povezane s podnebjem. Zagotoviti je treba, da se pri pripravi, načrtovanju in izvajanju programa COSME spodbujajo blažitev podnebnih sprememb in prilagoditev nanje ter preprečevanje tveganja. Ukrepi iz te uredbe bi morali prispevati k spodbujanju prehoda na gospodarstvo in družbo, ki bosta nizkoogljična in odporna na podnebne spremembe.

(9)

Iz Sklepa Sveta 2001/822/ES (4) izhaja, da subjekti in ustanove čezmorskih držav in ozemelj izpolnjujejo pogoje za udeležbo v programu COSME.

(10)

Politika konkurenčnosti Unije je namenjena vzpostavitvi institucionalne in ureditve politik, ki ustvarja ugodne pogoje za trajnostno rast podjetij, zlasti MSP. Za doseg konkurenčnosti in trajnosti je nujno udejanjanje in ohranjanje gospodarske konkurenčnosti ter rasti podjetij v skladu s cilji trajnostnega razvoja. Izboljšana produktivnost, tudi virov in energije, je glavni vir trajnostne rasti prihodka. Konkurenčnost je odvisna tudi od sposobnosti podjetij, da v celoti izkoristijo priložnosti, kakršna je notranji trg. To je zlasti pomembno za MSP, ki predstavljajo 99 % podjetij v Uniji, zagotavljajo dve od treh obstoječih delovnih mest v zasebnem sektorju in 80 % novih delovnih mest ter prispevajo več kot polovico skupne dodane vrednosti, ki jo ustvarjajo podjetja v Uniji. MSP so ključen dejavnik gospodarske rasti, zaposlovanja in socialne vključenosti.

(11)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 18. aprila 2012 z naslovom "K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti" ocenila, da bi politike, ki spodbujajo prehod na zeleno gospodarstvo, kot so učinkovita raba virov, energetska učinkovitost, ter politike podnebnih sprememb do leta 2020, zlasti v sektorju MSP, lahko ustvarile več kot pet milijonov delovnih mest. Zato bi lahko posebni ukrepi v okviru programa COSME vključevali spodbujanje razvoja trajnostnih izdelkov, storitev in postopkov kot tudi učinkovite rabe virov in energije ter družbeno odgovornost gospodarskih družb.

(12)

Konkurenčnost je v zadnjih letih zaradi tržnih, političnih in institucionalnih ovir, ki omejujejo konkurenčnost podjetij Unije, zlasti MSP, ključna pri snovanju politik v Uniji.

(13)

Program COSME bi torej moral obravnavati nedelovanje trga, ki zmanjšuje konkurenčnost gospodarstva Unije na svetovni ravni in sposobnost podjetij, zlasti MSP, da bi bila konkurenčna podobnim podjetjem v drugih delih sveta.

(14)

Program COSME bi moral obravnavati zlasti MSP, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES (5). Pri uporabi te uredbe bi se morala Komisija posvetovati z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi, tudi s predstavniškimi organizacijami MSP. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti mikro podjetjem, podjetjem, ki se ukvarjajo z obrtniškimi dejavnostmi, samozaposlenim, svobodnim poklicem in socialnim podjetjem. Posvetiti bi se morali tudi potencialnim, novim in mladim podjetnikom in podjetnicam ter drugim posebnim ciljnim skupinam, kot so starejši ljudje, priseljenci in podjetniki iz prikrajšanih ali ranljivih družbenih skupin, na primer invalidi, pa tudi spodbujanju prevzemov med podjetji, odcepljenim (spin-off) in oddeljenim (spin-out) podjetjem ter drugim priložnostim za podjetnike.

(15)

Prenekatera težava Unije na področju konkurenčnosti je povezana s težavnim dostopanjem MSP do financiranja, saj le stežka izkažejo svojo kreditno sposobnost in ne morejo pridobiti dostopa do tveganega kapitala. Te težave slabo vplivajo na raven in kakovost novoustanovljenih podjetij, na rast in stopnjo preživetja podjetij ter na pripravljenost novih podjetnikov, da bi prevzeli poslovno uspešna podjetja s prenosom poslovanja ali dedovanjem. Finančni instrumenti Unije, vzpostavljeni na podlagi Sklepa št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), imajo očitno dodano vrednost in so imeli ugoden učinek za vsaj 220 000 MSP. Povečana dodana vrednost predlaganih finančnih instrumentov za Unijo so med drugim okrepitev notranjega trga za tvegani kapital in razvoj vseevropskega finančnega trga za MSP ter odpravljanje nedelovanja trga, česar države članice ne morejo izboljšati. Ukrepi Unije bi morali biti usklajeni, dosledni in bi morali dopolnjevati finančne instrumente držav članic za MSP, zagotavljati učinek finančnega vzvoda ter odpravljati izkrivljanje trga v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Subjekti, ki bodo lahko izvajali ukrepe, bi morali zagotoviti dodano vrednost in preprečiti dvojno financiranje iz virov Unije.

(16)

Komisija bi morala pozornost nameniti prepoznavnosti financiranja iz finančnih instrumentov v okviru te uredbe, tako da bo znano, da je na voljo podpora Unije in se bo trg odzval na zagotovljeno podporo. Zato bi morali biti finančni posredniki obvezani, da končne prejemnike izrecno opozorijo na to, da financiranje omogoča podpora finančnih instrumentov iz te uredbe. Komisija in države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe, tudi preko uporabnikom prijaznih spletnih sistemov, s katerimi bodo MSP in posrednike obveščale o razpoložljivih finančnih instrumentih. Ti sistemi, med katerimi bi lahko bil tudi enoten portal, ne bi smeli podvajati obstoječih sistemov.

(17)

Evropska podjetniška mreža (v nadaljevanju: Mreža) je dokazala svojo dodano vrednost za evropska MSP kot enotna kontaktna točka za podporo pri poslovanju, ki podjetjem pomaga do boljše konkurenčnosti in obveščenosti o poslovnih priložnostih na notranjem trgu in širše. Racionalizacijo metodologij in delovnih metod ter zagotavljanje evropske razsežnosti pri storitvah za podporo pri poslovanju je mogoče doseči samo na ravni Unije. Mreža je predvsem pomagala MSP, da so poiskali partnerje za sodelovanje ali prenos tehnologije na notranjem trgu in v tretjih državah ter pridobili nasvete o virih financiranja Unije, pravu Unije in intelektualni lastnini ter programih Unije za spodbujanje ekoloških inovacij in trajnostne proizvodnje. Pridobila je tudi povratne informacije o pravu in standardih Unije. Njeno edinstveno znanje in izkušnje so še posebej pomembni za odpravo neusklajenosti informacij in nižanje stroškov transakcij, povezanih s čezmejnim poslovanjem.

(18)

Z internacionalizacijo in inovativnimi storitvami, krepitvijo sodelovanja Mreže z zainteresiranimi stranmi MSP na regionalni in lokalni ravni, posvetovanji in boljšim sodelovanjem z gostiteljskimi organizacijami, zmanjševanjem birokracije, izboljšanjem informacijsko-tehnološke podpore ter povečanjem prepoznavnosti Mreže in njenih storitev na območju, ki ga pokriva, si je treba še naprej prizadevati, da bodo storitve in delovanje Mreže optimalne, zlasti pri obveščanju MSP, tako da bodo izkoristila predlagane storitve.

(19)

Omejena internacionalizacija MSP tako znotraj kot zunaj Evrope vpliva na konkurenčnost. Po nekaterih ocenah se z izvozom trenutno ukvarja ali se je v zadnjih treh letih ukvarjalo 25 % MSP Unije, od tega pa samo 13 % MSP Unije redno izvaža izven Unije, samo 2 % pa izvaja naložbe zunaj svoje matične države. Poleg tega raziskava Eurobarometra 2012 kaže, da je pri internacionalizaciji in dostopu do javnih naročil še vedno neizkoriščen potencial za rast MSP na zelenih trgih v Uniji in izven nje. V skladu z aktom za mala podjetja, v katerem so bile Unija in države članice pozvane, naj podprejo in spodbudijo MSP, da izkoristijo rast trgov izven Unije, Unija zagotavlja finančno pomoč več pobudam, kot sta Center EU in Japonske za industrijsko sodelovanje in služba za pomoč uporabnikom, namenjena svetovanju MSP glede pravic intelektualne lastnine na Kitajskem. Dodana vrednost Unije se ustvarja s spodbujanjem sodelovanja in zagotavljanjem storitev na evropski ravni, ki dopolnjujejo in ne podvajajo osrednjih dejavnosti držav članic za spodbujanje trgovine ter krepijo skupna prizadevanja javnih in zasebnih ponudnikov storitev na tem področju. Take storitve bi morale zajemati obveščanje o pravicah intelektualne lastnine, standardih ter pravilih in priložnostih na področju javnega naročanja. V celoti bi bilo treba upoštevati del II sklepov Sveta z dne 6. decembra 2011 z naslovom "Krepitev izvajanja industrijske politike po vsej EU" glede sporočila Komisije z naslovom "Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti". V tem smislu bi morala jasno začrtana evropska strategija grozdenja dopolnjevati nacionalna in regionalna prizadevanja za spodbujanje grozdenja zaradi odličnosti in mednarodnega sodelovanja, saj je lahko grozdenje MSP pomembno sredstvo za krepitev njihove sposobnosti za inovacije in vstop na čezmorske trge.

(20)

Da bi se izboljšala konkurenčnost podjetij Unije, zlasti MSP, morajo države članice in Komisija ustvariti ugodno poslovno okolje. Posebno pozornost je treba nameniti interesom MSP in sektorjem, v katerih so ta podjetja najbolj dejavna. Pobude na ravni Unije so nujne tudi zaradi izmenjave informacij in znanja na evropski ravni, pri čemer so lahko digitalne storitve posebej stroškovno učinkovite. Takšni ukrepi lahko prispevajo k ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev za MSP.

(21)

Vrzeli, razdrobljenost in nepotrebna birokracija na notranjem trgu preprečujejo državljanom, potrošnikom in podjetjem, zlasti MSP, da bi v celoti izkoristili njegove prednosti. Zato so izredno nujna usklajena prizadevanja držav članic, Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije za odpravo pomanjkljivosti pri izvajanju, zakonodaji in obveščanju. V skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti bi morali države članice, Evropski parlament, Svet in Komisija s skupnimi močmi zmanjšati in preprečevati pretirano upravno in regulativno obremenitev MSP. Ukrepi v okviru programa COSME, edinega programa Unije, ki je namenjen posebej MSP, bi morali prispevati k uresničevanju navedenih ciljev ter v ta namen zlasti prispevati k ustvarjanju ugodnejših okvirnih pogojev za podjetja. Pri tem bi morale imeti pomembno vlogo tudi ocene ustreznosti in učinka, ki jih financira program COSME.

(22)

Drug dejavnik, ki vpliva na konkurenčnost, je sorazmerno šibek podjetniški duh v Uniji. V primerjavi s 55 % prebivalcev v Združenih državah in 71 % na Kitajskem bi se za samozaposlitev odločilo samo 45 % državljanov Unije (in manj kot 40 % žensk) (po podatkih iz raziskave Eurobarometra o podjetništvu iz leta 2009). V skladu z aktom za mala podjetja bi bilo treba pozornost nameniti vsem fazam, s katerimi se soočajo podjetniki, vključno z ustanavljanjem, rastjo, prenosom in stečajem (druga priložnost). Visoko dodano vrednost Unije zagotavljajo spodbujanje izobraževanja za podjetništvo ter ukrepi, ki povečujejo skladnost in doslednost, kot so primerjalne analize in izmenjave dobrih praks.

(23)

Program Erasmus za mlade podjetnike je bil vzpostavljen, da bi novim podjetnikom ali osebam, ki želijo postati podjetniki, omogočili pridobitev podjetniških izkušenj v državi članici, ki ni njihova, ter jim tako pomagali izboljšati podjetniške sposobnosti. Kar zadeva cilj izboljšanja okvirnih pogojev za spodbujanje podjetništva in podjetniške kulture, bi morala Komisija imeti možnost, da sprejema ukrepe, ki bodo novim podjetnikom pomagali pri izboljšanju sposobnosti za pridobitev novega podjetniškega znanja, spretnosti in naravnanosti ter izboljšanje njihovih tehnoloških zmogljivosti in znanja o vodenju podjetij.

(24)

Konkurenca na svetovni ravni, demografske spremembe, omejena sredstva in novi družbeni trendi ustvarjajo izzive in priložnosti za različne sektorje, ki se spopadajo s svetovnimi izzivi ter jih odlikuje visok delež MSP. Sektorji, ki stavijo na oblikovanje, se morajo prilagoditi, če želijo izkoristiti še neizkoriščen potencial visokega povpraševanja po ustvarjalnih in vključujočih izdelkih, prilagojenih posameznim potrošnikom. Ker ti izzivi veljajo za vsa MSP v Uniji v teh sektorjih, so potrebna skupna prizadevanja na ravni Unije za ustvarjanje dodatne rasti prek pobud, ki pospešujejo razvoj novih izdelkov in storitev.

(25)

Iz programa Cosme se v podporo ukrepom, sprejetim v državah članicah, lahko financirajo sektorske, pa tudi medsektorske pobude na področjih s pomembnim potencialom rasti in podjetniško dejavnost ter zlasti visokim deležem MSP, ki spodbujajo pojavljanje konkurenčnih in trajnostnih industrij ter temeljijo na najbolj konkurenčnih poslovnih modelih, izboljšanih izdelkih in postopkih ter organizacijskih strukturah ali spremenjenih vrednostnih verigah. Kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 30. junija 2010 z naslovom "Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike", ki ga je Svet pozdravil oktobra 2010, je turizem pomemben gospodarski sektor Unije. Podjetja v tem sektorju neposredno prispevajo 5 % bruto domačega proizvoda (BDP) Unije. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) priznava pomen turizma in določa pristojnosti Unije na tem področju. Evropske pobude glede turizma lahko dopolnjujejo ukrepe držav članic s spodbujanjem ustvarjanja ugodnega okolja in spodbujanja sodelovanja med državami članicami, zlasti z izmenjavo dobrih praks. Ukrepi lahko vključujejo izboljšanje baze znanja o turizmu z zagotavljanjem podatkov in analiz ter razvoj nadnacionalnih projektov sodelovanja v tesnem sodelovanju z državami članicami, brez uvedbe obveznih zahtev za podjetja Unije.

(26)

V programu COSME so navedeni ukrepi za uresničevanje ciljev, skupna finančna sredstva za uresničevanje teh ciljev, najmanjša finančna sredstva za finančne instrumente, različne vrste izvedbenih ukrepov ter pregledna ureditev spremljanja in ocenjevanja ter zaščite finančnih interesov Unije.

(27)

Program COSME dopolnjuje druge programe Unije, pri čemer upošteva, da bi moral vsak instrument delovati v skladu z lastnimi postopki. Tako isti upravičeni stroški ne smeli biti dvakrat financirani. Da bi bila ustvarjena dodana vrednost in pomemben učinek financiranja Unije, bi bilo treba razviti tesne sinergije med programom COSME, Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8) (v nadaljnjem besedilu: program Obzorje 2020), Uredbo (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9) (v nadaljnjem besedilu: strukturni skladi) in drugimi programi Unije.

(28)

Načelo preglednosti in načelo enakih možnosti za oba spola bi bilo treba upoštevati v vseh ustreznih pobudah in ukrepih, ki jih zajema program COSME. Pri teh pobudah in ukrepih bi bilo treba upoštevati tudi spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin vseh državljanov.

(29)

Nepovratna sredstva MSP bi se morala dodeljevati po preglednem postopku. Dodelitev nepovratnih sredstev in njihova izplačila bi morala biti pregledna, nebirokratska in v skladu s skupnimi pravili.

(30)

V tej uredbi so določena finančna sredstva za celotno obdobje trajanja programa COSME, kar naj bi v letnem proračunskem postopku predstavljalo prednostni referenčni znesek za Evropski parlament in Svet v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (10).

(31)

Da bi bilo financiranje omejeno na odpravljanje tržnih, političnih in institucionalnih pomanjkljivosti ter da bi se izognili izkrivljanju trga, bi bilo treba pri zagotavljanju sredstev iz programa COSME upoštevati pravila Unije o državni pomoči.

(32)

Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru in protokoli k pridružitvenim sporazumom predvidevajo sodelovanje zadevnih držav v programih Unije. Sodelovanje preostalih tretjih držav bi bilo treba omogočiti, če to predvidevajo sporazumi in postopki.

(33)

Pomembno je zagotoviti dobro finančno poslovodenje programa COSME in njegovega izvajanja na kar najbolj učinkovit in uporabnikom prijazen način, obenem pa zagotoviti pravno varnost ter dostopnost programa COSME za vse udeležence.

(34)

Program COSME bi bilo treba spremljati in ocenjevati, da bi ga bilo mogoče prilagoditi. Letno bi bilo treba poročati o njegovem izvajanju ter pri tem opisati doseženi napredek in načrtovane dejavnosti.

(35)

Izvajanje programa COSME bi bilo treba spremljati letno, prek ključnih kazalnikov za oceno rezultatov in učinkov. Ti kazalniki, vključno z ustreznimi izhodiščnimi stanji, bi morali zagotoviti minimalno osnovo za oceno ravni uresničevanja ciljev programa COSME.

(36)

Vmesno poročilo o doseganju ciljev ukrepov, podprtih v okviru programa COSME, ki ga pripravi Komisija, bi moralo vključevati tudi oceno nizke stopnje udeležbe MSP, če bo ta ugotovljena v znatnem številu držav članic. Države članice bi lahko rezultate vmesnega poročila po potrebi upoštevale pri svojih politikah.

(37)

Finančni interesi Unije bi morali biti med celotnim ciklom odhodkov zavarovani s sorazmernimi ukrepi, tudi s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti, povračilom izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno uporabljenih sredstev ter po potrebi z upravnimi in denarnimi kaznimi v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

(38)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje letnih delovnih programov za izvajanje programa COSME. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (11). Nekateri ukrepi iz letnega delovnega programa vključujejo usklajevanje ukrepov na nacionalni ravni. Pri tem bi bilo treba uporabljati člen 5(4) navedene uredbe.

(39)

Pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU bi bilo treba prenesti na Komisijo v zvezi z dodajanjem kazalnikov, spremembami nekaterih podrobnosti glede finančnih instrumentov in spremembami okvirnih zneskov za več kot 5 % vrednosti finančnih sredstev za posamezen primer. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(40)

Zaradi pravne varnosti in jasnosti bi bilo treba Sklep št. 1639/2006/ES razveljaviti –

(a)

okrepiti konkurenčnost in trajnostno delovanje podjetij Unije, zlasti MSP,

(b)

spodbujati kulturo podjetništva ter ustanavljanje in rast MSP.

(a)

uspešnost MSP pri trajnostnem delovanju,

(b)

spremembe nepotrebnih upravnih in regulativnih bremen za nova in obstoječa MSP;

(c)

spremembe deleža MSP, ki izvažajo v države Unije ali izven nje;

(d)

spremembe rasti MSP,

(e)

spremembe deleža državljanov Unije, ki bi se odločili za samozaposlitev.

(a)

izboljšati dostop do financiranja za MSP v obliki lastniških in dolžniških instrumentov,

(b)

izboljšati dostop do trgov, zlasti v Uniji, pa tudi na svetovni ravni,

(c)

izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnostno delovanje podjetij Unije, zlasti MSP, tudi v sektorju turizma;

(d)

podpirati podjetništvo in kulturo podjetništva.

(a)

države Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP) v skladu s pogoji iz Sporazuma o EGP, in druge evropske države, če to dovoljujejo sporazumi in postopki;

(b)

države pristopnice, države kandidatke in morebitne kandidatke za članstvo v skladu s splošnimi načeli in pogoji za sodelovanje teh držav v programih Unije, določenimi v ustreznih okvirnih sporazumih in sklepih Pridružitvenega sveta ali podobnih dogovorih;

(c)

države, ki so sodijo v okvir evropskih sosedskih politik, kadar to dovoljujejo sporazumi in postopki ter skladno s splošnimi načeli in pogoji za sodelovanje teh držav v programih Unije, določenimi v ustreznih okvirnih sporazumih, protokolih k pridružitvenim sporazumom in sklepih Pridružitvenega sveta.

(a)

zagotavljanje informacij in svetovanje o pobudah in pravu Unije, podporo za okrepitev upravljalnih zmogljivosti za izboljšanje konkurenčnosti MSP, podporo za izboljšanje znanja MSP na finančnem področju, vključno z obveščanjem in svetovanjem o priložnostih financiranja, dostopu do financiranja ter s tem povezanih shem usposabljanja in mentorstva; ukrepe za večjo dostopnost strokovnega znanja o energetski učinkovitosti, podnebju in okolju za MSP ter promocijo programov financiranja in finančnih instrumentov Unije (tudi programa Obzorje 2020 v sodelovanju z nacionalnimi kontaktnimi točkami in strukturnih skladov);

(b)

pomoč pri vzpostavljanju čezmejnega poslovnega sodelovanja ter partnerstev na področju raziskav in razvoja, prenosa znanja in tehnologije ter inovacij;

(c)

zagotavljanje komunikacijskih poti med MSP in Komisijo.

(a)

ukrepe za izboljšanje priprave, izvajanja in ocenjevanja politik, ki vplivajo na konkurenčnost in trajnostno delovanje podjetij, vključno z izmenjavo dobrih praks glede okvirnih pogojev in upravljanja vrhunskih grozdov in poslovnih omrežij, ter s spodbujanjem nadnacionalnega sodelovanja med grozdi in poslovnimi omrežji, razvoja trajnostnih izdelkov, storitev, tehnologij in postopkov, pa tudi učinkovite rabe virov in energije ter družbene odgovornosti gospodarskih družb;

(b)

ukrepe v zvezi z mednarodnimi vidiki politik konkurenčnosti, namenjene zlasti sodelovanju na področju politik med državami članicami, drugimi državami, vključenimi v program COSME, ter svetovnimi trgovinskimi partnericami Unije,

(c)

ukrepe za boljšo pripravo politik za MSP, sodelovanje med oblikovalci politik, vzajemne preglede in izmenjavo dobrih praks med državami članicami, če je ustrezno, ob upoštevanju razpoložljivih dokazov in stališč zainteresiranih strani, zlasti pa, da bi bili programi in ukrepi Unije dostopnejši za MSP, kar je v skladu z akcijskim načrtom akta za mala podjetja.

(a)

opis ukrepov, ki bodo financirani, cilji vsakega ukrepa, ki so v skladu s splošnimi in posebnimi cilji iz členov 3 in 4, pričakovani rezultati, način izvedbe, okvirni znesek, namenjen vsakemu ukrepu, skupni znesek za vse ukrepe ter okvirni časovni razpored in plačilni profil izvedbe;

(b)

ustrezni kvalitativni in kvantitativni kazalniki za vsak ukrep za namene analiziranja in spremljanja učinkovitosti doseganja rezultatov in uresničevanja ciljev zadevnega ukrepa;

(c)

bistvena ocenjevalna merila za nepovratna sredstva in sorodne ukrepe, ki so določena tako, da zagotovijo najboljši način doseganja ciljev programa COSME, ter najvišja stopnja sofinanciranja;

(d)

ločeno podrobno poglavje o finančnih instrumentih, iz katerega so v skladu s členom 17 te uredbe za finančne instrumente razvidne obveznosti obveščanja iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, tudi o pričakovani porazdelitvi finančnih sredstev med Kapitalsko shemo za rast in Jamstveno shemo za posojila iz členov 18 oziroma 19 te uredbe, ter informacije, kot so višina jamstva in povezava s programom Obzorje 2020.

(a)

izboljšanje analize in spremljanje vprašanj sektorske in medsektorske konkurenčnosti;

(b)

odkrivanje in razširjanje dobrih praks in pristopov politike ter njihov nadaljnji razvoj;

(c)

oceno ustreznosti veljavnega prava in oceno učinka novih ukrepov Unije, ki so posebej pomembni za konkurenčnost podjetij, da bi ugotovili, na katerih področjih je treba poenostaviti veljavno pravo, in zagotovili minimalno obremenitev MSP na področjih, na katerih so predlagani novi zakonodajni ukrepi;

(d)

oceno zakonodaje, ki vpliva na podjetja, zlasti MSP, industrijske politike in ukrepov, povezanih s konkurenčnostjo;

(e)

spodbujanje vzpostavljanja integriranih in uporabniku prijaznih spletnih sistemov, ki zagotavljajo informacije o programih, pomembnih za MSP, pri čemer je treba zagotoviti, da ti ne podvajajo obstoječih portalov.

(a)

drugimi finančnimi instrumenti, ki jih vzpostavijo države članice in njihovi organi upravljanja ter se financirajo iz nacionalnih ali regionalnih skladov ali v okviru dejavnosti iz strukturnih skladov v skladu s členom 38(1)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013;

(b)

drugimi finančnimi instrumenti, ki jih vzpostavijo države članice in njihovi organi upravljanja ter se financirajo iz nacionalnih ali regionalnih programov izven okvira dejavnosti strukturnih skladov;

(c)

nepovratnimi sredstvi, ki jih financira Unija, med drugim na podlagi te uredbe.

(a)

Evropskega investicijskega sklada neposredno ali drugih subjektov, ki so poverjeni za izvajanje Kapitalske sheme za rast v imenu Komisije ali

(b)

sklada skladov ali naložbenih nosilcev s čezmejnimi naložbami, ki jih ustanovijo Evropski investicijski sklad ali drugi subjekti (tudi upravljavci iz zasebnega in javnega sektorja), ki so poverjeni za izvajanje Kapitalske sheme za rast v imenu Komisije, skupaj z vlagatelji iz zasebnih in/ali javnih finančnih institucij.

(a)

nasprotna jamstva in druge ureditve porazdelitve tveganja za jamstvene sheme, po potrebi tudi skupna jamstva;

(b)

neposredna jamstva in druge ureditve porazdelitve tveganja za vse druge finančne posrednike, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 5.

(a)

jamstva za financiranje dolga (tudi prek podrejenih in udeležbenih posojil, zakupa ali bančnih jamstev), ki zmanjšujejo specifične težave, s katerimi se spopadajo delujoča MSP pri dostopu do financiranja, bodisi zato, ker jih povezujejo z visokim tveganjem ali ker nimajo zadostnega razpoložljivega zavarovanja;

(b)

listinjenje portfeljev financiranja dolga MSP, ki sprosti dodatno financiranje dolga MSP v skladu z ustreznimi ureditvami porazdelitve tveganja s ciljnimi institucijami. Podpora za te transakcije listinjenja je pogojena s tem, da morajo institucije izvora v razumnem obdobju znaten delež likvidnosti, ki tako nastane, ali sproščenega kapitala uporabiti za nova posojila MSP. Znesek tega novega financiranja dolga se izračuna glede na znesek tveganja jamstvenega portfelja. Ta znesek in časovno obdobje se določita v pogajanjih z vsako institucijo izvora posebej.