14.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 316/12

(1)

Glavni cilj standardizacije je opredelitev prostovoljnih tehničnih specifikacij ali specifikacij kakovosti, ki jih lahko izpolnjujejo sedanji ali prihodnji proizvodi, proizvodni procesi ali storitve. Standardizacija lahko zajema različna vprašanja, kot so standardizacija različnih stopenj ali velikosti določenega proizvoda, ali tehnične specifikacije na trgih proizvodov ali storitev, za katera sta združljivost in interoperabilnost z drugimi proizvodi ali sistemi bistveni.

(2)

Evropsko standardizacijo organizirajo za namene zadevnih zainteresiranih strani zainteresirane strani same, in sicer na podlagi nacionalne zastopanosti (Evropski odbor za standardizacijo (CEN) in Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki (Cenelec) in neposrednega sodelovanja (Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI)), ter temeljijo na načelih, ki so na področju standardizacije uveljavljeni pri Svetovni trgovinski organizaciji (STO), in sicer skladnost, preglednost, odprtost, konsenz, prostovoljna uporaba, neodvisnost od posebnih interesov in učinkovitost (v nadaljnjem besedilu: temeljna načela). V skladu s temeljnimi načeli je pomembno, da pri procesu nacionalne in evropske standardizacije primerno sodelujejo vse zadevne zainteresirane strani, tudi javni organi ter mala in srednja podjetja (MSP). Nacionalni organi za standardizacijo bi morali tudi spodbujati in olajšati sodelovanje zainteresiranih strani.

(3)

Evropska standardizacija prispeva tudi k večji konkurenčnosti podjetij, zlasti z omogočanjem prostega pretoka blaga in storitev, interoperabilnosti omrežij, komunikacijskih sredstev, tehnološkega razvoja in inovacij. Evropska standardizacija krepi svetovno konkurenčnost evropske industrije, zlasti kadar je določena z usklajevanjem z mednarodnimi organi za standardizacijo, in sicer Mednarodno organizacijo za standardizacijo (ISO), Mednarodno elektrotehniško komisijo (IEC) in Mednarodno zvezo za telekomunikacije (ITU). Standardi ustvarjajo pomembne pozitivne gospodarske učinke, na primer s spodbujanjem gospodarskega prepletanja na notranjem trgu ter razvoja novih in izboljšanih proizvodov ali trgov in izboljšanih pogojev dobave. Standardi tako običajno povečajo konkurenco ter zmanjšajo stroške proizvodnje in prodaje, s čimer koristijo gospodarstvu kot celoti, zlasti potrošnikom. Na podlagi standardov se lahko ohranja ali povečuje kakovost ter zagotavljajo informacije, interoperabilnost in združljivost, s čimer se povečuje tudi varnost in pomembnost za potrošnike.

(4)

Evropske standarde sprejemajo evropske organizacije za standardizacijo, in sicer CEN, Cenelec in ETSI.

(5)

Evropski standardi imajo na notranjem trgu zelo pomembno vlogo, na primer preko uporabe harmoniziranih standardov za zagotavljanje skladnosti proizvodov, ki bodo dani na trg, z bistvenimi zahtevami za te proizvode, ki jih določa ustrezna usklajevalna zakonodaja Unije. Te zahteve bi bilo treba natančno opredeliti, da se s tem prepreči, da bi si jih evropske organizacije za standardizacijo napačno razlagale.

(6)

Standardizacija je v mednarodni trgovini in pri odpiranju trgov čedalje pomembnejša. Unija bi si morala prizadevati za spodbujanje sodelovanja med evropskimi organizacijami za standardizacijo in mednarodnimi organi za standardizacijo. Prav tako bi morala Unija za usklajevanje prizadevanj na področju standardizacije spodbujati dvostranske pristope s tretjimi državami in uporabo evropskih standardov, na primer pri pogajanjih o sporazumih ali s pošiljanjem strokovnjakov za standardizacijo v tretje države. Nadalje bi morala Unija spodbujati stike med evropskimi organizacijami za standardizacijo in zasebnimi forumi ter konzorciji in hkrati ohranjati primarnost evropske standardizacije.

(7)

Evropsko standardizacijo ureja poseben pravni okvir, ki ga sestavljajo trije različni pravni akti, in sicer Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov ter predpisov o storitvah informacijske družbe (3), Sklep št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o financiranju evropske standardizacije (4) in Sklep Sveta 87/95/EGS z dne 22. decembra 1986 o standardizaciji na področju informacijske tehnologije in telekomunikacij (5). Vendar veljavni pravni okvir v zadnjih desetletjih ne sledi več razvoju evropske standardizacije. Zato bi bilo treba sedanji pravni okvir poenostaviti in prilagoditi, tako da bo zajemal nove vidike standardizacije ter odražal najnovejše spremembe in prihodnje izzive evropske standardizacije. To se nanaša zlasti na pospešen razvoj standardov za storitve in razvoj standardizacijskih dokumentov, pri katerih ne gre za uradne standarde.

(8)

V resoluciji Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2010 o prihodnosti evropske standardizacije (6) in v poročilu skupine strokovnjakov za pregled evropskega standardizacijskega sistema (Express) iz februarja 2010 z naslovom "Standardizacija za konkurenčno in inovativno Evropo: vizija za leto 2020" se nahajajo številna strateška priporočila v zvezi s pregledom evropskega standardizacijskega sistema.

(9)

Za zagotovitev učinkovitosti standardov in standardizacije kot orodij politik Unije je nujen učinkovit in uspešen sistem standardizacije, ki zagotavlja prilagodljivo in pregledno platformo za doseganje konsenza med vsemi udeleženci ter je finančno sprejemljiv.

(10)

Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (7) uvaja splošne določbe, ki ponudnikom storitev olajšujejo uveljavljanje svobode ustanavljanja in prostega pretoka storitev ter hkrati ohranjajo visoko raven kakovosti storitev. Države članice zavezuje, da v sodelovanju s Komisijo spodbujajo razvoj prostovoljnih evropskih standardov za zagotovitev združljivosti storitev, ki jih opravljajo ponudniki v različnih državah članicah, zagotavljanje informacij prejemniku in kakovost zagotavljanja storitev. Vendar pa se Direktiva 98/34/ES uporablja le za standarde za proizvode, medtem ko standardi za storitve niso izrecno zajeti. Poleg tega je razmejitev med storitvami in blagom ob upoštevanju dejanskega stanja notranjega trga vse manj pomembna. Jasno razlikovanje med standardi za proizvode in standardi za storitve v praksi ni vedno mogoče. Veliko standardov za proizvode vključuje element storitev, standardi za storitve pa se pogosto delno nanašajo tudi na proizvode. Zato je treba veljavni pravni okvir prilagoditi tem novim razmeram z razširitvijo njegovega področja uporabe na standarde za storitve.

(11)

Tako kot drugi standardi so tudi standardi za storitve prostovoljni in bi morali biti tržno usmerjeni, pri čemer bi morale imeti prednost potrebe gospodarskih subjektov in zainteresiranih strani, ki jih ti standardi neposredno ali posredno zadevajo, ter bi morali upoštevati javni interes in temeljiti na temeljnih načelih, vključno konsenzu. Standardi bi morali biti osredotočeni zlasti na storitve, povezane s proizvodi in postopki.

(12)

Pravni okvir, ki Komisiji omogoča, da od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahteva osnutek evropskega standarda ali evropskega standardizacijskega dokumenta za storitve bi se moral uporabiti, ob polnem upoštevanju razdelitve pristojnosti med Unijo in državami članicami, kot je določeno v Pogodbah. To zadeva zlasti člene 14, 151, 152, 153, 165, 166 in 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter Protokol (št. 26) o storitvah splošnega interesa, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in PDEU, v skladu s katerimi ostaja v izključni pristojnosti držav članic, da opredelijo temeljna načela njihove socialne varnosti, poklicnega usposabljanja in zdravstvenih sistemov ter oblikujejo okvirne pogoje za upravljanje, financiranje, organizacijo in zagotavljanje opravljenih storitev v okviru teh sistemov, vključno z - vendar brez poseganja v člen 168(4) PDEU in Direktivo 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (8) - opredelitvijo zahtev, kakovosti, varnostnih standardov, ki se uporabljajo zanje. Komisija s takšno zahtevo ne bi smela vplivati na pravico do pogajanja, sklepanja in izvajanja kolektivnih pogodb ter pravico do stavke v skladu z nacionalnim pravom in prakso, ki spoštujejo pravo Unije.

(13)

Za evropske organizacije za standardizacijo velja konkurenčno pravo, če jih je mogoče šteti za podjetje ali združenje podjetij v smislu členov 101 in 102 PDEU.

(14)

Nacionalne standarde znotraj Unije sprejemajo nacionalni organi za standardizacijo, kar bi lahko imelo za posledico nasprotujoče si standarde in tehnične ovire na notranjem trgu. Zato je treba za notranji trg in učinkovitost standardizacije znotraj Unije potrditi obstoječo redno izmenjavo informacij med nacionalnimi organi za standardizacijo, evropskimi organizacijami za standardizacijo in Komisijo o njihovih sedanjih in prihodnjih dejavnostih na področju standardizacije kakor tudi o načelu mirovanja, ki se uporablja za nacionalne organe za standardizacijo v okviru evropskih organizacij za standardizacijo, ki določa umik nacionalnih standardov, po objavi novega evropskega standarda. Nacionalni organi za standardizacijo in evropske organizacije za standardizacijo bi morali prav tako upoštevati določbe o izmenjavi informacij v Prilogi 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini (9).

(15)

Obveznost držav članic, da obvestijo Komisijo o njihovih nacionalnih organih za standardizacijo, ne bi smela zahtevati sprejetja posebne nacionalne zakonodaje za namene priznavanja teh organov.

(16)

Redna izmenjava informacij med nacionalnimi organi za standardizacijo, evropskimi organizacijami za standardizacijo in Komisijo nacionalnim organom za standardizacijo ne bi smela preprečevati izpolnjevanja drugih obveznosti in zavez ter zlasti določb Priloge 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini.

(17)

Zastopanje družbenih interesov in družbenih zainteresiranih strani v dejavnostih evropske standardizacije se nanaša na dejavnosti organizacij in zainteresiranih strani, ki zastopajo bolj pomembne družbene interese, na primer okoljske interese, interese potrošnikov ali interese zaposlenih. Vendar se zastopanje družbenih interesov in družbenih zainteresiranih strani v dejavnostih evropske standardizacije nanaša zlasti na dejavnosti organizacij in zainteresiranih strani, ki zastopajo osnovne pravice zaposlenih, na primer sindikate.

(18)

Nacionalni organi za standardizacijo in evropske organizacije za standardizacijo bi morali za pospešitev postopka odločanja olajšati dostop do informacij o njihovih dejavnostih, tako da spodbujajo uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) v svojih sistemih standardizacije, na primer z zagotavljanjem enostavne uporabe mehanizma za svetovanje vsem pomembnim zainteresiranim stranem, da bi ti lahko vnašali svoje komentarje na osnutke standardov, in z organiziranjem virtualnih srečanj, vključno s spletno ali video konferenco tehničnih odborov.

(19)

Standardi so lahko politikam Unije v pomoč pri soočanju z velikimi družbenimi izzivi, kot so podnebne spremembe, trajnostna raba virov, inovacije, staranje prebivalstva, vključevanje invalidov, varstvo potrošnikov in varnost delavcev in delovni pogoji. S spodbujanjem razvoja evropskih ali mednarodnih standardov za blago in tehnologije na rastočih trgih teh področij bi lahko Unija ustvarila konkurenčno prednost za svoja podjetja in olajšala trgovino, zlasti za MSP, ki predstavljajo velik delež evropskih podjetij.

(20)

Standardi so pomembno orodje za konkurenčnost podjetij še posebej MSP, katerih sodelovanje v postopku standardizacije je bistveno za tehnološki napredek v Uniji. Zato je potrebno, da okvir standardizacije spodbuja MSP, da se aktivno udeležujejo v prizadevanju za standardizacijo in prispevajo njihove inovativne tehnološke rešitve. To vključuje izboljšanje njihove udeležbe na nacionalni ravni, na kateri so lahko bolj učinkoviti zaradi nižjih stroškov in se ne srečujejo z jezikovnimi ovirami. Zato bi ta uredba morala izboljšati zastopanost in udeležbo MSP v nacionalnih in evropskih tehničnih odborih ter olajšati njihov dejanski dostop do standardov in ozaveščenost o njih.

(21)

Evropski standardi so izjemno pomembni za konkurenčnost MSP, ki pa so v nekaterih primerih nezadostno zastopana v dejavnostih evropske standardizacije. Tako bi morala ta uredba spodbujati in olajšati ustrezno zastopanost in udeležbo MSP v postopku evropske standardizacije s subjektom, ki je dejansko v stiku z in predstavlja MSP in organizacije ki predstavljajo MSP na nacionalni ravni.

(22)

Standardi imajo lahko širok vpliv na družbo, zlasti na varnost in dobro počutje državljanov, učinkovitost omrežij, okolje, varnost delavcev in delovne pogoje, dostopnost ter druga področja javne politike. Zato je treba z okrepljeno podporo organizacij, ki zastopajo potrošnike ter okoljske in družbene interese, okrepiti vlogo in prispevek družbenih zainteresiranih strani pri razvoju standardov.

(23)

Obveznost evropskih organizacij za standardizacijo, da spodbujajo in olajšujejo zastopanje in dejansko udeležbo vseh zadevnih zainteresiranih strani, ne pomeni glasovalnih pravic za te zainteresirane strani, razen če take glasovalne pravice niso predpisane z notranjim poslovnikom evropskih organizacij za standardizacijo.

(24)

Evropski sistem za standardizacijo bi moral tudi v celoti upoštevati Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov (10). Zato je pomembno, da organizacije, ki zastopajo interese potrošnikov v zadostni meri zastopajo in vključujejo interese invalidov. Poleg tega bi bilo treba sodelovanje invalidov v procesu standardizacije olajšati z vsemi sredstvi, ki so na razpolago.

(25)

Zaradi pomembnosti standardizacije kot orodja za podporo zakonodaje in politik Unije ter da se prepreči naknadno nasprotovanje harmoniziranim standardom in njihovo spreminjanje, je pomembno, da javni organi sodelujejo pri standardizaciji v vseh fazah razvoja teh standardov, v katerih jih je mogoče vključiti, zlasti na področjih, za katere velja usklajevalna zakonodaja Unije za proizvode.

(26)

Standardi bi morali upoštevati okoljske vplive v celotnem življenjskem ciklu proizvodov in storitev. Skupno raziskovalno središče Komisije (JRC) je razvilo pomembna in javno dostopna orodja za oceno takih vplivov v celotnem življenjskem ciklu. Zato bi morala ta uredba zagotoviti aktivno vlogo JRC v evropskem standardizacijskem sistemu.

(27)

Uspešnost sodelovanja med Komisijo in sistemom evropske standardizacije je odvisna od skrbnega načrtovanja prihodnjih zahtev glede razvoja standardov. To načrtovanje bi se lahko izboljšalo, zlasti s sodelovanjem zainteresiranih strani, vključno z nacionalnimi organi za tržni nadzor, z uvedbo mehanizmov za zbiranje mnenj in z omogočanjem izmenjave informacij med vsemi zainteresiranimi stranmi. Ker Direktiva 98/34/ES že določa možnost, da se od evropskih organizacij za standardizacijo zahteva razvoj evropskih standardov, je ustrezno uvesti boljše in preglednejše načrtovanje v okviru letnega programa dela, ki bi moral vključevati pregled vseh zahtev za standarde, ki jih Komisija namerava predložiti evropskim organizacijam za standardizacijo. Treba je zagotoviti visoko raven sodelovanja med evropskimi organizacijami za standardizacijo in evropskimi organizacijami zainteresiranih strani, ki prejemajo finančna sredstva Unije v skladu s to uredbo, ter Komisijo pri določitvi njenega letnega programa dela Unije za standardizacijo in pripravo zahtev za standarde, da se analizirajo tržni pomen predlagane zadeve in cilji politike, ki jih je določil zakonodajalec, ter dovoli evropskim organizacijam za standardizacijo, da se hitreje odzovejo na zahtevane dejavnosti standardizacije.

(28)

Pred predložitvijo zadeve v zvezi z zahtevo po evropskih standardih ali evropskih standardizacijskih dokumentih ali pritožbe nad harmoniziranim standardom odboru, ustanovljenem s to uredbo, bi se morala Komisija posvetovati s strokovnjaki držav članic, na primer z vključitvijo odborov, določenih z ustreznimi zakonodajnimi akti Unije ali z drugimi oblikami posvetovanja s strokovnjaki za posamezen sektor, kjer takšni odbori ne obstajajo.

(29)

Več direktiv, s katerimi se usklajujejo pogoji za trženje proizvodov, določa, da lahko Komisija od evropskih organizacij za standardizacijo zahteva sprejetje harmoniziranih standardov, na podlagi katerih se domneva skladnost z ustreznimi bistvenimi zahtevami. Vendar veliko teh direktiv vsebuje najrazličnejše določbe v zvezi z nasprotovanjem tem standardom, če ne zajemajo vseh veljavnih zahtev ali jih ne zajemajo v celoti. Neskladne določbe, ki povzročajo negotovost gospodarskih subjektov in evropskih organizacij za standardizacijo, vsebujejo zlasti Direktiva Sveta 89/686/EGS z dne 21. decembra 1989 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z osebno zaščitno opremo (11), Direktiva Sveta 93/15/EGS z dne 5. aprila 1993 o usklajevanju določb v zvezi z dajanjem eksplozivov za civilno uporabo v promet in njihovim nadzorom (12), Direktiva 94/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. marca 1994 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah (13), Direktiva 94/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 1994 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s plovili za rekreacijo (14), Direktiva 95/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 1995 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z dvigali (15), Direktiva 97/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. maja 1997 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s tlačno opremo (16), Direktiva 2004/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o merilnih instrumentih (17), Direktiva 2007/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o dajanju pirotehničnih izdelkov v promet (18), Direktiva 2009/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o neavtomatskih tehtnicah (19) in Direktiva 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 v zvezi z enostavnimi tlačnimi posodami (20). Zato je treba v to uredbo vključiti enotni postopek iz Sklepa št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov (21), črtati zadevne določbe iz navedenih direktiv ter v pristojnosti Evropskega parlamenta vključiti tudi pravico do nasprotovanja harmoniziranemu standardu v skladu s to uredbo.

(30)

Javni organi bi morali pri naročanju strojne in programske opreme ter storitev informacijske tehnologije čim bolje uporabiti vse zadevne tehnične specifikacije, na primer z izbiro tehničnih specifikacij, ki jih lahko izvajajo vsi zainteresirani dobavitelji, da se zagotovi večja konkurenčnost in zmanjša tveganje vezanosti na določeno tehniko. Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (22), Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (23), Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti (24) in Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (25) določajo, da bi bilo treba tehnične specifikacije pri javnem naročanju določiti s sklicevanjem na nacionalne standarde, ki so privzeti evropski standardi, evropski tehnična soglasja, skupne tehnične specifikacije, mednarodni standardi, drugi tehnični referenčni sistemi, ki so jih določile evropske organizacije za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo proizvodov, ali enakovredno. Vendar tehnične specifikacije na področju IKT pogosto razvijajo druge organizacije za razvoj standardizacije, pri čemer ti standardi ne spadajo v nobeno od kategorij standardov in soglasij iz direktiv 2004/17/ES, 2004/18/ES ali 2009/81/ES ali Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002. Zato je treba v odgovor na hiter razvoj na področju IKT ter za lažje zagotavljanje čezmejnih storitev, spodbujanje konkurence, interoperabilnosti in inovacij, za tehnične specifikacije v javnih naročilih predvideti možnost sklicevanja na tehnične specifikacije IKT.

(31)

Tehnične specifikacije, ki jih niso sprejele evropske organizacije za standardizacijo, nimajo enakovrednega statusa kot evropski standardi. Nekatere tehnične specifikacije IKT niso razvite v skladu s temeljnimi načeli. Zato bi bilo treba s to uredbo določiti postopek za opredelitev tehničnih specifikacij IKT, na katerega bi se bilo mogoče sklicevati v javnem naročanju in, ki bi vključeval široko posvetovanje z najrazličnejšimi zainteresiranimi stranmi, vključno z evropskimi organizacijami za standardizacijo, podjetji in javnimi organi. Ta uredba bi morala določati tudi zahteve v obliki seznama meril za take tehnične specifikacije in z njimi povezane procese razvoja. Zahteve za opredelitev tehničnih specifikacij IKT bi morale zagotoviti upoštevanje ciljev javne politike in družbenih potreb ter bi morale temeljiti na temeljnih načelih.

(32)

Da bi spodbudili inovacije in konkurenco, opredelitev določene tehnične specifikacije ne bi smela onemogočiti opredelitve tehnične specifikacije v skladu z določbami te uredbe. Vsaka opredelitev bi morala temeljiti na izpolnjevanju meril, pri čemer bi morala tehnična specifikacija doseči pomembno raven tržne razširjenosti.

(33)

Opredeljene tehnične specifikacije IKT bi lahko prispevale k izvajanju Sklepa št. 922/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA) (26), ki za obdobje 2010–2015 določa program o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave ter institucije in organe Unije in zagotavlja enotne in skupne rešitve za pospeševanje interoperabilnosti.

(34)

Na področju IKT lahko pride do položaja, ko je primerno spodbujati uporabo ustreznih standardov na ravni Unije ali zahtevati skladnost z njimi, da se zagotovi interoperabilnost na enotnem trgu in izboljša možnost izbire za uporabnike. V drugih okoliščinah se lahko zgodi tudi, da določeni evropski standardi ne izpolnjujejo več potreb potrošnikov ali da ovirajo tehnološki razvoj. Zato Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (27) Komisiji omogoča, da po potrebi od evropskih organizacij za standardizacijo zahteva pripravo, uvedbo in objavo v Uradnem listu Evropske unije seznama standardov ali specifikacij z namenom spodbujanja njihove uporabe ali da se predpiše obvezno izvajanje teh standardov ali da se ti standardi oziroma specifikacije odstranijo s seznama.

(35)

Ta uredba evropskim organizacijam za standardizacijo ne bi smela preprečiti nadaljnjega razvoja standardov na področju IKT ter krepitve sodelovanja z drugimi organi, ki razvijajo standarde, zlasti na področju IKT, da se zagotovi skladnost in prepreči razdrobljenost ali podvajanje med izvajanjem standardov in specifikacij.

(36)

Postopek za opredelitev tehničnih specifikacij IKT iz te uredbe ne bi smel ogroziti skladnosti evropskega standardizacijskega sistema. Zato bi morala ta uredba določiti tudi pogoje, pod katerimi se tehnična specifikacija obravnava kot specifikacija, ki ni v nasprotju z drugimi evropskimi standardi.

(37)

Pred opredelitvijo tehničnih specifikacij IKT, ki bi bile lahko primerne za sklicevanje v javnem naročanju, bi se lahko platforma več zainteresiranih strani, vzpostavljena s Sklepom Komisije z dne 28. novembra 2011 (28), uporabljala kot forum za posvetovanje z evropskimi in nacionalnimi zainteresiranimi stranmi, evropskimi organizacijami za standardizacijo in državami članicami, da se zagotovi legitimnost procesa.

(38)

Sklep št. 1673/2006/ES določa predpise o prispevku Unije pri financiranju evropske standardizacije, da se zagotovita razvoj in revizija evropskih standardov in drugih evropskih standardizacijskih dokumentov v podporo ciljem, zakonodaji in politikam Unije. Zaradi upravne in proračunske poenostavitve je primerno, da se določbe navedenega sklepa vključijo v to uredbo in da se, kjerkoli je to mogoče, uporabi najmanj obremenjujoč postopek.

(39)

Ob upoštevanju zelo širokega področja vključenosti evropske standardizacije v podporo zakonodaji in politikam Unije ter različnih vrst dejavnosti standardizacije je treba določiti različne načine financiranja. To zadeva zlasti donacije brez razpisov za zbiranje predlogov evropskim organizacijam za standardizacijo in nacionalnim organom za standardizacijo v skladu z drugim pododstavkom člena 110(1) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (29), in točko (d) člena 168(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002. Nadalje, enake določbe bi se morale uporabljati tudi za tiste organe, ki v tej uredbi sicer niso opredeljeni kot evropske organizacije za standardizacijo, so pa pooblaščeni v temeljnem aktu in zadolženi za izvajanje pripravljalnih del za podporo evropski standardizaciji v sodelovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo.

(40)

V kolikor Evropske organizacije za standardizacijo trajno podpirajo dejavnosti Unije, bi morale imeti na voljo učinkovite in zmogljive osrednje sekretariate. Komisiji bi zato moralo biti dovoljeno, da tem organizacijam, ki si prizadevajo za cilj v splošnem evropskem interesu, dodeli donacije, ne da bi v primeru donacij za poslovanje uporabila načelo postopnega zmanjševanja iz člena 113(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

(41)

Sklep št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) (30), Sklep št. 1926/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o uvedbi programa ukrepov Skupnosti na področju potrošniške politike (2007–2013) (31) ter Uredba (ES) št. 614/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o finančnem instrumentu za okolje (LIFE+) (32) že zagotavljajo možnost finančne podpore evropskim organizacijam, ki zastopajo MSP, potrošnike in okoljske interese v standardizaciji, posebne donacije pa se plačujejo evropskim organizacijam, ki zastopajo družbene interese v standardizaciji. Financiranje v skladu s Sklepom št. 1639/2006/ES, Sklepom št. 1926/2006/ES in Uredbo (ES) št. 614/2007 se zaključi 31. decembra 2013. Za razvoj evropske standardizacije je bistveno, da se še naprej podpira in spodbuja dejavno sodelovanje evropskih organizacij, ki zastopajo MSP, potrošnike ter okoljske in družbene interese. Take organizacije si prizadevajo za cilj, ki je v splošnem evropskem interesu, in na podlagi posebnega pooblastila nacionalnih nepridobitnih organizacij sestavljajo evropsko mrežo nepridobitnih organizacij, ki delujejo v državah članicah ter spodbujajo načela in politike, skladne s cilji Pogodb. Evropske organizacije, ki v evropski standardizaciji zastopajo MSP, potrošnike ter okoljske in družbene interese, imajo zaradi okoliščin, v katerih delujejo, in svojih statutarno določenih ciljev trajno vlogo, ki je bistvena za cilje in politike Unije. Komisija bi zato morala imeti možnost, da tem organizacijam še naprej dodeljuje donacije, ne da bi v primeru donacij za poslovanje uporabila načelo postopnega zmanjševanja iz člena 113(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

(42)

Financiranje dejavnosti standardizacije bi moralo omogočati tudi kritje pripravljalnih ali dodatnih dejavnosti, povezanih z nastajanjem evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov za proizvode in za storitve. To je potrebno predvsem za raziskovalno delo, pripravo pripravljalnih dokumentov za zakonodajo, izvajanje medlaboratorijskih preskusov, potrjevanje veljavnosti ali vrednotenje standardov. Pospeševanje standardizacije na evropski in mednarodni ravni bi se moralo nadaljevati tudi s programi v zvezi s tehnično pomočjo tretjim državam in sodelovanjem z njimi. Za izboljšanje dostopa do trgov in povečanje konkurenčnosti podjetij v Uniji bi moralo biti mogoče dodeliti donacije drugim organom z razpisi za zbiranje predlogov ali po potrebi z oddajo javnih naročil.

(43)

Namen financiranja Unije bi moral biti oblikovanje evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov za proizvode in za storitve, omogočanje njihove uporabe podjetjem preko okrepljene podpore za njihovo prevajanje v različne uradne jezike Unije, z namenom omogočiti MSP, da v celoti izkoristijo razumevanje in uporabo evropskih standardov, krepitev kohezije sistema evropske standardizacije ter zagotovitev pravičnega in preglednega dostopa do evropskih standardov za vse akterje na trgu po vsej Uniji. To je še zlasti pomembno v primerih, ko uporaba standardov omogoča skladnost z zadevno zakonodajo Unije.

(44)

Za zagotovitev učinkovite uporabe te uredbe bi morala obstajati možnost uporabe potrebnega strokovnega znanja, zlasti na področju revizije in finančnega upravljanja, in tudi sredstev za administrativno podporo, ki bi lahko olajšala njeno izvajanje, ter možnost rednega vrednotenja primernosti dejavnosti, ki jih financira Unija, da se zagotovi njihova koristnost in učinek.

(45)

Prav tako bi bilo treba sprejeti primerne ukrepe za preprečevanje goljufij in nepravilnosti ter za izterjavo sredstev, ki so bila neupravičeno izplačana, v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (33) in (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (34), ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (35).

(46)

Da se posodobi seznam evropskih organizacij za standardizacijo in prilagodi merila za organizacije, ki zastopajo MSP in družbene zainteresirane strani, nadaljnjemu razvoju, kar zadeva njihovo nepridobitnost in reprezentativnost bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembami prilog k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(47)

Odbor, ustanovljen s to uredbo, bi moral pomagati Komisiji pri vseh zadevah, ki so povezane z izvajanjem te uredbe, in pri tem primerno upoštevati mnenja strokovnjakov za posamezne sektorje.

(48)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (36).

(49)

Za sprejetje izvedbenih aktov v zvezi z nasprotovanjem harmoniziranim standardom in kadar sklicevanje na harmonizirani standard še ni bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, bi se moral uporabljati svetovalni postopek, če zadevni standard še ni ustvaril domneve o skladnosti z bistvenimi zahtevami iz ustrezne usklajevalne zakonodaje Unije.

(50)

Za vsako zahtevo po standardizaciji, predloženo evropskim organizacijam za standardizacijo, in za sprejetje izvedbenih aktov v zvezi z nasprotovanjem harmoniziranim standardom, kadar je bilo sklicevanje na harmonizirani standard že objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, bi se moral uporabljati postopek pregleda, saj bi taka odločitev lahko imela posledice na domnevo o skladnosti z ustreznimi bistvenimi zahtevami.

(51)

Za dosego glavnih ciljev te uredbe in za omogočanje postopka hitrejšega sprejemanja odločitev ter zmanjšanje skupnega časa za razvoj standardov bi se morali v največji možni meri uporabiti postopkovni ukrepi, določeni v Uredbi (EU) št. 182/2011, kar predsedniku ustreznega odbora omogoča, da v skladu z nujnostjo zadeve določi časovni rok, do katerega bi moral odbor posredovati svoje mnenje. Poleg tega bi moralo biti v upravičenih primerih možno, da se mnenje odbora sprejme na podlagi pisnega postopka, pri čemer bi se moral molk člana odbora obravnavati kot tiho soglasje.

(52)

Ker ciljev te uredbe, in sicer zagotavljanje uspešnosti in učinkovitosti standardov in standardizacije kot orodja politike Unije na podlagi sodelovanja med evropskimi organizacijami za standardizacijo, nacionalnimi organi za standardizacijo, državami članicami in Komisijo, nastajanje evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov za proizvode in storitve v podporo zakonodaji in politikam Unije, opredelitev tehničnih specifikacij IKT, na katere se je mogoče sklicevati, financiranje evropske standardizacije in sodelovanja zainteresiranih strani pri evropski standardizaciji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in jih je zaradi njihovega učinka lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(53)

Direktive 89/686/EGS, 93/15/EGS, 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(54)

Sklep št. 1673/2006/ES in Sklep 87/95/EGS bi bilo treba razveljaviti –

1.

„standard“ pomeni tehnično specifikacijo, ki jo je sprejel priznan organ za standardizacijo za večkratno ali stalno uporabo, skladnost s katero ni obvezna in sodi v eno od naslednjih kategorij:

2.

„evropski standardizacijski dokument“ pomeni vsako drugo tehnično specifikacijo, ki ni evropski standard in jo je evropska organizacija za standardizacijo sprejela za večkratno ali stalno uporabo ter skladnost s katero ni obvezna;

3.

„osnutek standarda“ pomeni dokument, ki vsebuje besedilo tehničnih specifikacij o zadevnem predmetu in je predviden za sprejetje v skladu z ustreznim standardizacijskim postopkom tak, kakršen je bil oblikovan po pripravljalnih delih ter predložen javnosti za pripombe ali pregled;

4.

„tehnična specifikacija“ pomeni dokument, ki predpisuje tehnične zahteve, ki jih mora izpolniti proizvod, proces, storitev ali sistem, in ki določa eno ali več od naslednjega:

5.

„tehnična specifikacija IKT“ pomeni tehnično specifikacijo na področju informacijske in komunikacijske tehnologije;

6.

„proizvod“ pomeni vsak industrijsko izdelan proizvod in kateri koli kmetijski proizvod, vključno z ribjimi proizvodi;

7.

„storitev“ pomeni vsako samostojno gospodarsko dejavnost, ki se praviloma opravlja za plačilo, kot je opredeljeno v členu 57 PDEU;

8.

„Evropska organizacija za standardizacijo“ pomeni organizacijo iz seznama v Prilogi I;

9.

„mednarodni organ za standardizacijo“ pomeni Mednarodno organizacijo za standardizacijo (ISO), Mednarodno elektrotehniško komisijo (IEC) in Mednarodno zvezo za telekomunikacije (ITU);

10.

„nacionalni organ za standardizacijo“ pomeni organ, o katerem država članica obvesti Komisijo v skladu s členom 27 te uredbe.

(a)

predmet urejanja;

(b)

dosežena stopnja razvoja standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov;

(c)

sklicevanje na katere koli mednarodne standarde, uporabljene kot podlaga.

(a)

zagotovijo dostop do osnutkov nacionalnih standardov tako, da lahko vse zadevne strani, zlasti iz drugih držav članic, predložijo pripombe;

(b)

dovolijo drugim nacionalnim organom za standardizacijo, da so pasivno ali aktivno vključeni v načrtovane dejavnosti, tako da pošljejo opazovalca.

(a)

predlaganje in sprejemanje novih projektov;

(b)

tehnična razprava o predlogih;

(c)

predložitev pripomb na osnutke;

(d)

revizija obstoječih evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov;

(e)

širjenje informacij in ozaveščanje o sprejetih evropskih standardih ali evropskih standardizacijskih dokumentih.

(a)

opredelitvijo standardizacijskih projektov, ki so posebej zanimivi za MSP, v svojih letnih programih dela;

(b)

omogočanjem dostopa MSP do dejavnosti standardizacije, pri čemer od njih ne zahtevajo, da postanejo člani nacionalnega organa za standardizacijo;

(c)

omogočanjem prostega dostopa ali posebnih pristojbin za udeležbo v dejavnostih standardizacije;

(d)

zagotavljanjem prostega dostopa do osnutka standardov;

(e)

omogočanjem brezplačnega dostopa do izvlečkov standardov na njihovem spletnem mestu;

(f)

uporabo posebnih pristojbin za posredovanje standardov ali posredovanje kompletov standardov po znižani ceni.

(a)

da sklicevanje na zadevni harmonizirani standard objavi ali ne objavi v Uradnem listu Evropske unije ali da ga objavi z omejitvijo;

(b)

da sklicevanje na zadevni harmonizirani standard v Uradnem listu Evropske unije ohrani ali ga ohrani z omejitvijo ali da ga umakne.

(a)

sprejetjem letnega programa dela Unije za evropsko standardizacijo iz člena 8(1);

(b)

sprejetjem zahtev za standardizacijo iz člena 10;

(c)

sprejetjem odločitve o uradnem nasprotovanju harmoniziranim standardom, kot je določeno v členu 11(1);

(d)

sprejetjem odločitve o opredelitvah tehničnih specifikacij IKT iz člena 13;

(e)

sprejetjem delegiranih aktov iz člena 20.

(a)

razvoj in revizijo evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov, ki so potrebni in ustrezni za podporo zakonodaji in politikam Unije;

(b)

preverjanje kakovosti in skladnosti evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov z ustrezno zakonodajo in politikami Unije;

(c)

izvedbo pripravljalnega ali dodatnega dela v zvezi z evropsko standardizacijo, vključno s študijami, dejavnostmi sodelovanja, vključno z mednarodnim sodelovanjem, seminarji, ocenami, primerjalnimi analizami, raziskovalnim delom, laboratorijskim delom, medlaboratorijskimi preskusi, vrednotenjem skladnosti ter ukrepi za skrajšanje obdobij za razvoj in revizijo evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov brez poseganja v temeljna načela, zlasti načela odprtosti, kakovosti, preglednosti in konsenza med vsemi zainteresiranimi stranmi;

(d)

dejavnosti osrednjih sekretariatov evropskih organizacij za standardizacijo, vključno z razvojem politik, usklajevanjem dejavnosti standardizacije, izvajanjem tehničnega dela in zagotavljanjem informacij zainteresiranim stranem;

(e)

prevajanje evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov, ki se uporabljajo v podporo zakonodaji in politikam Unije, v uradne jezike Unije, ki niso delovni jeziki evropskih organizacij za standardizacijo, ali v upravičenih primerih v jezike, ki niso uradni jeziki Unije;

(f)

zbiranje informacij za pojasnitev, razlago in poenostavitev evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov, vključno s pripravo priročnikov, izvlečkov standardov, informacijami o dobrih praksah in ukrepi ozaveščanja, strategijami in programi usposabljanja;

(g)

dejavnosti za izvajanje programov tehnične pomoči, sodelovanje s tretjimi državami ter spodbujanje in podpora sistema evropske standardizacije ter evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov med zainteresiranimi stranmi v Uniji in na mednarodni ravni.

(a)

nacionalnim organom za standardizacijo za standardizacijske dejavnosti iz odstavka 1, ki jih izvajajo v sodelovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo;

(b)

drugim organom, ki prispevajo k dejavnostim iz točke (a) odstavka 1 ali v sodelovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo izvajajo dejavnosti iz točk (c) in (g) odstavka 1.

(a)

delovanje teh organizacij in njihovih dejavnosti v zvezi z evropsko ali mednarodno standardizacijo, vključno z izvajanjem tehničnega dela ter zagotavljanjem informacij članom in drugim zainteresiranim stranem;

(b)

zagotavljanje pravnega in tehničnega strokovnega znanja, vključno s študijami, v zvezi z oceno potrebe po evropskih standardih in evropskih standardizacijskih dokumentih ter v zvezi z njihovim razvojem, in usposabljanja strokovnjakov;

(c)

sodelovanje pri tehničnem delu v zvezi z razvojem in revizijo evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov, ki sta potrebna in ustrezna za podporo zakonodaji in politikam Unije;

(d)

spodbujanje evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov ter obveščanje o standardih in njihovi uporabi med zainteresiranimi stranmi, vključno z MSP in potrošniki.

(a)

donacij brez razpisa za zbiranje predlogov ali pogodb po zaključenih postopkih javnega naročanja za:

(b)

donacij po zaključenem razpisu za zbiranje predlogov ali pogodb po zaključenih postopkih javnega naročanja za točko (b) člena 15(2):

(c)

donacij po zaključenem razpisu za zbiranje predlogov za evropske organizacije zainteresiranih strani, ki izpolnjujejo merila iz Priloge III te uredbe, za izvajanje dejavnosti iz člena 16.

(a)

donacijami za ukrepe;

(b)

donacijami za poslovanje evropskih organizacij za standardizacijo in evropskih organizacij zainteresiranih strani, ki izpolnjujejo merila iz Priloge III te uredbe, v skladu s pravili iz Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Donacije za poslovanje se v primeru podaljšanja ne zmanjšajo samodejno.

(a)

evropski standardi ali evropski standardizacijski dokumenti, ki jih Komisija zahteva v skladu s členom 10, se sprejmejo ali revidirajo v obdobju, ki ne presega obdobja iz zahteve iz navedenega člena;

(b)

MSP, potrošniške organizacije ter okoljske in družbene zainteresirane strani so v dejavnostih evropske standardizacije ustrezno zastopani in lahko v dejavnostih sodelujejo, kot je določeno v členu 5(1).

(a)

posodobitev seznama evropskih organizacij za standardizacijo iz Priloge I za upoštevanje sprememb v njihovem imenu ali strukturi;

(b)

prilagoditev meril za evropske organizacije zainteresiranih strani iz Priloge III te uredbe, nadaljnjemu razvoju, ki se nanaša na njihovo nepridobitnost in reprezentativnost. Takšne prilagoditve ne povzročajo oblikovanja novih meril ali odprave obstoječih meril ali kategorij organizacij.

(a)

uporabi členov 4, 5, 10, 15 in 17;

(b)

zastopanosti MSP, potrošniških organizacij ter okoljskih in družbenih zainteresiranih strani v nacionalnih organih za standardizacijo;

(c)

zastopanosti MSP na podlagi letnih poročil iz člena 6(3);

(d)

uporabi IKT v sistemu standardizacije;

(e)

sodelovanje med nacionalnimi organi za standardizacijo in evropskimi organizacijami za standardizacijo.

(a)

člen 6(1) Direktive 89/686/EGS;

(b)

člen 5 Direktive 93/15/EGS;

(c)

člen 6(1) Direktive 94/9/ES;

(d)

člen 6(1) Direktive 94/25/ES;

(e)

člen 6(1) Direktive 95/16/ES;

(f)

člen 6 Direktive 97/23/ES;

(g)

člen 14 Direktive 2004/22/ES;

(h)

člen 8(4) Direktive 2007/23/ES;

(i)

člen 7 Direktive 2009/23/ES;

(j)

člen 6 Direktive 2009/105/ES.

(a)

v členu 1 se odstavki 6 do 10 črtajo;

(b)

členi 2, 3 in 4 se črtajo;

(c)

v členu 6(1) se črta besedilo „s predstavniki standardizacijskih organov, ki so navedeni v prilogah I in II“;

(d)

v členu 6(3) se črta prva alinea;

(e)

v členu 6(4) se črtajo točke (a), (b) in (e);

(f)

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Države članice sporočijo Komisiji vse zahteve, ki so jih v skladu s členom 8(1) posredovale institucijam za standardizacijo, za pripravo tehničnih specifikacij ali standarda za določen proizvod z namenom uzakonitve tehničnega predpisa za takšne proizvode kot osnutka tehničnega predpisa in pojasnijo razloge za njihovo uzakonitev.“;

(g)

v členu 11 se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija letne statistične podatke o prejetih uradnih obvestilih objavi v Uradnem listu Evropske unije.“;

(h)

prilogi I in II se črtata.