24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/38


DIREKTIVA 2012/19/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 4. julija 2012

o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO)

(prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Potrebne so številne bistvene spremembe Direktive 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (4). Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno direktivo prenoviti.

(2)

Cilji okoljske politike Unije so zlasti ohranitev, varstvo in izboljšanje kakovosti okolja, varovanje zdravja ljudi ter preudarno in racionalno izkoriščanje naravnih virov. Ta politika temelji na previdnostnem načelu, na načelu preventivnega ukrepanja in na načelu, da naj se okoljska škoda prednostno odpravi pri viru, kot tudi na načelu, da plača povzročitelj obremenitve.

(3)

V Programu politike in ukrepov Skupnosti glede okolja in trajnostnega razvoja (peti delovni program Skupnosti o okolju) (5) je bilo navedeno, da doseganje trajnostnega razvoja zahteva znatne spremembe v sedanjih vzorcih razvoja, proizvodnje, potrošnje in obnašanja ter se zavzema med drugim za zmanjšanje razsipne porabe naravnih virov in preprečitev onesnaževanja. V njem je bila omenjena odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) kot eno ciljnih področij, ki jih je treba urediti glede uporabe previdnostnega načela, načel predelave in varnega odstranjevanja odpadkov.

(4)

Ta direktiva dopolnjuje splošno zakonodajo Unije glede ravnanja z odpadki, kot je Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih (6). Sklicuje se na opredelitve pojmov iz navedene direktive, vključno z opredelitvijo odpadkov in splošnih postopkov ravnanja z odpadki. Opredelitev zbiranja v Direktivi 2008/98/ES vključuje predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje odpadkov za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7), ki rabijo energijo,vzpostavlja okvir za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, in omogoča sprejetje posebnih zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo in jih lahko zajema ta direktiva. Direktiva 2009/125/ES in izvedbeni ukrepi, sprejeti na podlagi navedene direktive, ne vplivajo na zakonodajo Unije glede ravnanja z odpadki. Direktiva 2002/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (8) zahteva nadomestitev prepovedanih snovi v zvezi z vso električno in elektronsko opremo (EEO), ki spada v njeno področje uporabe.

(5)

Zaradi nenehne širitve trga in vedno krajših inovacijskih ciklov se oprema vedno hitreje nadomešča, kar dela iz EEO hitro rastoči vir odpadkov. Medtem ko je Direktiva 2002/95/ES učinkovito prispevala k zmanjševanju nevarnih snovi, vsebovanih v novi EEO, pa bodo nevarne snovi, kot so živo srebro, kadmij, svinec, šestvalentni krom in poliklorirani bifenili (PCB) ter snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, še vrsto let prisotne v OEEO. Vsebnost nevarnih sestavnih delov v EEO je glavna skrb med fazo ravnanja z odpadki in recikliranje OEEO ne poteka v zadostnem obsegu. Nezadostno recikliranje povzroča izgubo dragocenih virov.

(6)

Namen te direktive je prispevati k trajnostni proizvodnji in potrošnji s prednostnim preprečevanjem OEEO in poleg tega s ponovno uporabo, recikliranjem in drugimi oblikami predelave takih odpadkov, da se zmanjša odlaganje odpadkov ter prispeva k učinkoviti rabi virov in pridobivanju dragocenih sekundarnih surovin. Ta direktiva skuša tudi izboljšati okoljsko učinkovitost vseh subjektov, vključenih v življenjski krog EEO, torej proizvajalcev, distributerjev in potrošnikov ter zlasti tistih subjektov, ki so neposredno vključeni v zbiranje in obdelavo OEEO. Zlasti različne nacionalne uporabe načela odgovornosti proizvajalca lahko vodijo do znatnih neskladij pri finančni obremenitvi gospodarskih subjektov. Obstoj različnih nacionalnih politik o ravnanju z OEEO ovira uspešnost politike recikliranja. Iz tega razloga bi bilo treba določiti osnovna merila na ravni Unije ter razviti minimalne standarde za ravnanje z OEEO.

(7)

Določbe te direktive bi se morale uporabljati za proizvode in proizvajalce ne glede na prodajno tehniko, vključno s prodajo na daljavo in elektronsko prodajo. Kolikor je izvedljivo, bi morale v tej zvezi obveznosti proizvajalcev in distributerjev, ki uporabljajo kanale prodaje na daljavo in elektronsko prodajo, imeti enako obliko in bi se morale izvršiti na enak način, da bi se tako izognili temu, da bi morali drugi distribucijski kanali nositi stroške, ki izvirajo iz te direktive glede OEEO, za katero je bila oprema prodana na daljavo ali po elektronski poti.

(8)

Za izpolnitev obveznosti v skladu s to direktivo v določeni državi članici bi moral proizvajalec imeti sedež v tej državi članici. Da bi države članice odpravile obstoječe ovire za pravilno delovanje notranjega trga in upravne obremenitve, bi morale proizvajalcem, ki nimajo sedeža na njihovem ozemlju, ampak na ozemlju druge države članice, izjemoma dovoliti, da imenujejo pooblaščenega zastopnika, ki bo odgovoren za izpolnjevanje obveznosti tega proizvajalca v skladu s to direktivo. Poleg tega bi bilo treba upravne obremenitve zmanjšati s poenostavitvijo postopkov registracije in poročanja in z zagotovitvijo, da se za registracije znotraj posameznih držav članic ne bo zaračunala dvojna pristojbina.

(9)

Ta direktiva bi morala urejati vso EEO, ki jo uporabljajo potrošniki, in EEO, namenjeno za profesionalno uporabo. Ta direktiva bi se morala uporabljati brez poseganja v zakonodajo Unije o zahtevah glede varnosti in zdravja, ki varuje vse udeležence v stiku z OEEO, kot tudi posebno zakonodajo Unije glede ravnanja z odpadki, zlasti Direktivo 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih (9), ter zakonodajo Unije s področja načrtovanja proizvodov, zlasti Direktivo 2009/125/ES. Priprava za ponovno uporabo, predelava in recikliranje odpadne hladilne opreme ter njenih sestavnih delov, zmesi ali snovi bi morala biti v skladu z ustrezno zakonodajo Unije, predvsem Uredbo (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (10), in Uredbo (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih (11). Cilje te direktive je mogoče doseči, tudi če v področje njene uporabe niso zajete velike nepremične naprave, kot so naftne ploščadi, sistemi za prevoz prtljage na letališčih ali dvigala. Vendar bi bilo treba v področje uporabe te direktive vključiti tudi opremo, ki ni bila posebej načrtovana in nameščena kot del teh naprav, svojo funkcijo pa lahko opravlja tudi, če ni del teh naprav. To se na primer nanaša na opremo, kot je oprema za razsvetljavo ali fotonapetostni paneli.

(10)

Da se podrobneje opredeli področje uporabe te direktive, bi bilo treba vanjo vključiti več opredelitev pojmov. Vendar bi bilo treba v okviru revizije področja uporabe opredelitev EEO dodatno pojasniti, da bi približali ustrezne nacionalne ukrepe držav članic ter trenutno uveljavljene in uporabne prakse.

(11)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo, ki olajšujejo ponovno uporabo, razstavljanje in predelavo OEEO, bi bilo treba določiti v okviru izvedbenih ukrepov za Direktivo 2009/125/ES. Da bi z zasnovo izdelkov optimizirali ponovno uporabo in predelavo, bi bilo treba upoštevati celoten življenjski krog izdelka.

(12)

Po tej direktivi je vzpostavitev odgovornosti proizvajalca eno od sredstev za spodbujanje načrtovanja in proizvodnje EEO, ki v celoti upošteva in olajša njeno popravilo, možno nadgradnjo, ponovno uporabo, demontažo in recikliranje.

(13)

Da bi zagotovile varnost in zdravje osebja distributerjev, ki jemlje OEEO nazaj in se ukvarja z njo, bi morale države članice v skladu z nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije o zahtevah glede varnosti in zdravja določiti pogoje, pod katerimi lahko distributerji zavrnejo tako jemanje nazaj.

(14)

Ločeno zbiranje je predpogoj za zagotavljanje posebne obdelave in recikliranja OEEO in je potrebno za doseganje izbrane ravni varovanja zdravja ljudi in okolja v Uniji. Potrošniki morajo aktivno prispevati k uspehu takega zbiranja in bi jih bilo treba spodbujati, da OEEO vrnejo. V ta namen bi morale biti postavljene ustrezne zmogljivosti za vračanje OEEO, vključno z javnimi zbirnimi mesti, kamor bi lahko zasebna gospodinjstva vračala svoje odpadke najmanj brezplačno. Distributerji imajo pomembno vlogo pri prispevanju k uspešnosti zbiranja OEEO. Zaradi tega bi bilo treba zbirna mesta za zelo majhno OEEO postaviti v prodajalnah in za njih ne bi smele veljati zahteve za registracijo ali dovoljenje iz Direktive 2008/98/ES.

(15)

Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje odstranjevanja OEEO kot nesortiranega komunalnega odpadka in za doseganje visoke stopnje ločenega zbiranja OEEO, da bi dosegle izbrano raven varstva in usklajene okoljske cilje Unije. Da bi se zagotovila vzpostavitev učinkovitejših sistemov zbiranja, bi se moralo od držav članic zahtevati, da dosežejo visoko stopnjo zbiranja OEEO, zlasti opreme za hlajenje in zamrzovanje, ki vsebuje snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, in fluorirane toplogredne pline, glede na njihov velik vpliv na okolje ter glede na obveznosti iz Uredbe (ES) št. 842/2006 in Uredbe (ES) št. 1005/2009. Podatki iz ocene učinkov, ki jo je izvedla Komisija do leta 2008, kažejo, da se je že do takrat ločeno zbralo 65 % EEO, dane na trg, vendar je možno, da se je več kot polovica tega neustrezno obdelala in nezakonito izvozila, o tem pa se ni poročalo niti kadar je bila obdelava ustrezna. To povzroča izgube dragocenih sekundarnih surovin, poslabšanje okolja in posredovanje nedoslednih podatkov. Da se to prepreči, je treba določiti ambiciozen cilj zbiranja, da bi zagotovili zbiranje in obdelavo OEEO na okolju prijazen način in pravilno poročanje o tem. Ustrezno je določiti najmanjše zahteve za pošiljke rabljene EEO, za katero se sumi, da je OEEO, države članice pa lahko pri njihovi uporabi upoštevajo vse ustrezne smernice informatorjev, ki so bile pripravljene za izvajanje Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (12). Namen teh minimalnih zahtev bi vsekakor moral biti preprečevanje neželenih pošiljk nedelujoče EEO v države v razvoju.

(16)

Določanje stopenj zbiranja bi moralo temeljiti na količini nastale OEEO, pri čemer bi ustrezno upoštevali različno življenjsko dobo EEO v državah članicah, nenasičene trge in naprave z dolgo življenjsko dobo. Zaradi tega bi bilo treba državam članicam dopustiti možnost izbire določanja cilja zbiranja med EEO na trgu in stopnjo zbiranja na podlagi nastale OEEO. Na podlagi sedanjih ocen je stopnja zbiranja nastale OEEO v višini 85 % v veliki meri enaka stopnji zbiranja v višini 65 % povprečne letne teže EEO, ki je bila v predhodnih treh letih dana na trg. V bližnji prihodnosti bi bilo potrebno razviti metodologijo za izračun stopnje zbiranja na podlagi nastale OEEO.

(17)

Posebna obdelava za OEEO je nujna, da se izogne razpršitvi onesnaževal med reciklirani material ali v tok odpadkov. Taka obdelava je najučinkovitejši način za zagotovitev skladnosti z izbrano stopnjo varstva okolja Unije. Vsaka ustanova ali podjetje, ki izvaja zbiranje, recikliranje in obdelavo odpadkov, bi moralo izpolnjevati minimalne standarde za preprečitev negativnih vplivov na okolje, povezanih z obdelavo OEEO. Uporabljati bi bilo treba najboljše razpoložljive tehnike obdelave, predelave in recikliranja, pod pogojem, da zagotavljajo človekovo zdravje in visoko stopnjo varstva okolja. Najboljše razpoložljive tehnike obdelave, predelave in recikliranja se lahko nadalje opredelijo v skladu s postopki iz Direktive 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (13).

(18)

Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja v svojem mnenju o oceni nevarnosti proizvodov nanotehnologije z dne 19. januarja 2009 navaja, da lahko v fazi odpadkov in pri recikliranju pride do izpostavljenosti nanomaterialom, ki so trdno vgrajeni v velike strukture, kot so elektronska vezja. Da bi pri obdelavi OEEO, ki vsebuje nanomateriale, morebitna tveganja za človekovo zdravje in okolje ohranili pod nadzorom, je primerno, da Komisija oceni, ali je mogoče potrebna posebna obdelava.

(19)

Zbiranje, skladiščenje, prevoz, obdelava in recikliranje OEEO ter njena priprava za ponovno uporabo se morajo izvajati s pristopom, usmerjenim v varovanje okolja in zdravja ljudi, ter morajo biti namenjeni ohranjanju surovin in morajo biti namenjeni recikliranju dragocenih virov iz EEO, tako da se v Uniji zagotovi boljšo oskrbo s proizvodi.

(20)

Kjer je primerno, bi se morala dati prednost pripravi za ponovno uporabo OEEO in njenih sestavnih delov, podsestavov ter potrošnega blaga. Kjer se temu ne da prednosti, bi bilo treba vso OEEO, ki je bila zbrana ločeno, poslati v predelavo, pri kateri bi se morala doseči visoka stopnja recikliranja in predelave. Poleg tega bi morali biti proizvajalci spodbujani, da integrirajo reciklirani material v novo opremo.

(21)

Predelavo, pripravo za ponovno uporabo in recikliranje OEEO bi morali šteti k doseganju ciljev, določenih v tej direktivi, samo če ta predelava, priprava za ponovno uporabo ali recikliranje ni v nasprotju z drugo zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, ki se uporablja za OEEO. Zagotovitev ustrezne predelave, priprave za ponovno uporabo in recikliranje OEEO je pomembna za smotrno gospodarjenje z viri in boljšo oskrbo z viri.

(22)

Osnovna načela glede financiranja ravnanja z OEEO se določijo na ravni Unije, sistemi financiranja pa morajo prispevati k visoki stopnji zbiranja kot tudi k izvajanju načela odgovornosti proizvajalca.

(23)

Uporabniki EEO iz zasebnih gospodinjstev bi morali imeti najmanj možnost brezplačnega vračanja OEEO. Proizvajalci bi morali financirati vsaj zbiranje iz zbiralnic ter obdelavo, predelavo in odstranjevanje OEEO. Države članice bi morale spodbujati proizvajalce, da prevzamejo popolno odgovornost za zbiranje OEEO, zlasti s financiranjem zbiranja OEEO v celotni verigi odpadkov, vključno od zasebnih gospodinjstev, da bi se izognili neoptimalni obdelavi in nezakonitemu izvozu ločeno zbrane OEEO, ustvarili enake pogoje z uskladitvijo financiranja proizvajalcev po vsej Uniji ter prenesli plačevanje za zbiranje teh odpadkov s splošnih davkoplačevalcev na potrošnike EEO v skladu z načelom „onesnaževalec plača“. Za povečanje učinka odgovornosti proizvajalcev bi moral biti vsak proizvajalec odgovoren za financiranje ravnanja z odpadki iz svojih lastnih proizvodov. Proizvajalec bi moral imeti možnost izbire, da izpolni to obveznost posamezno ali s tem, da se priključi k skupnemu programu. Vsak proizvajalec bi moral, ko da proizvod na trg, zagotoviti finančno garancijo, da bi preprečil stroške za ravnanje z OEEO, ki izhajajo iz proizvodov, ki jih ni mogoče identificirati, da ne padejo na družbo ali na preostale proizvajalce. Odgovornost za financiranje ravnanja s historičnimi odpadki bi se morala deliti na vse obstoječe proizvajalce v kolektivnih sistemih financiranja, v katere vsi proizvajalci, ki so na trgu, ko se pojavijo stroški, prispevajo sorazmerno. Kolektivni sistemi financiranja ne bi smeli izključevati proizvajalcev, uvoznikov in novincev na trgu, ki zavzemajo tržno nišo ali proizvajajo majhno količino. Skupni sistemi bi lahko zagotovili različne pristojbine na podlagi tega, kako zlahka se reciklirajo proizvodi in dragocene sekundarne surovine, ki jih vsebujejo. Za proizvode z dolgo življenjsko dobo, ki so zdaj zajeti v direktivi, na primer fotonapetostne panele, bi lahko kar najbolj izkoristili obstoječe sisteme zbiranja in predelave, pod pogojem, da izpolnjujejo zahteve iz te direktive.

(24)

Ob prodaji novih izdelkov bi se lahko od proizvajalcev zahtevalo, da na prostovoljni osnovi kupce informirajo o stroških zbiranja, obdelave in odstranjevanja OEEO na okolju prijazen način. To je v skladu s sporočilom Komisije o trajnostni potrošnji in proizvodnji ter akcijskim načrtom o trajnostni industrijski politiki, zlasti glede razumnejše potrošnje in zelenih javnih naročil.

(25)

Za uspešno zbiranje OEEO je nujno, da so uporabniki informirani o zahtevi, da ne odstranijo OEEO kot nesortiran komunalni odpadek in da OEEO zbirajo ločeno, ter o sistemih zbiranja in njihovi vlogi pri ravnanju z OEEO. Te informacije zahtevajo ustrezno označevanje EEO, ki bi lahko končala v smetnjakih ali podobnih sredstvih za zbiranje komunalnih odpadkov.

(26)

Informacije proizvajalcev o identifikaciji sestavnih delov in materialov so pomembne, da olajšajo ravnanje z OEEO, in še zlasti obdelavo ter predelavo ali recikliranje OEEO.

(27)

Države članice bi morale zagotoviti, da sistem inšpekcij in spremljanja omogoča, da se preveri ustrezno izvajanje te direktive, med drugim ob upoštevanju Priporočila 2001/331/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o določitvi najmanjših meril za okoljske inšpekcijske preglede v državah članicah (14).

(28)

Države članice bi morale predpisati učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, ki se v primeru kršitev določb te direktive naložijo fizičnim in pravnim osebam, odgovornim za ravnanje z odpadki. Poleg tega bi morale države članice brez poseganja v Direktivo 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (15) imeti možnost, da sprejmejo ukrepe za povrnitev stroškov, ki so nastali zaradi neizpolnjevanja obveznosti in ukrepov za sanacijo.

(29)

Za spremljanje doseganja ciljev te direktive so potrebni podatki o teži EEO, ki je dana na trg v Uniji, in stopnjah zbiranja, priprave za ponovno uporabo, vključno, kolikor je možno, priprave za ponovno uporabo celotnih naprav, predelave ali recikliranja in izvoza OEEO, zbrane v skladu s to direktivo. Za izračun stopenj zbiranja bi bilo treba pripraviti skupno metodologijo za izračun teže EEO, da bi tako med drugim ugotovili, ali je s tem izrazom mišljena dejanska teža celotne opreme v obliki, v kakršni se trži, vključno z vsemi sestavnimi deli, podsestavi, dodatki in potrošnim blagom, vendar brez embalaže, baterij, navodil za uporabo in priročnikov.

(30)

Primerno je, da se državam članicam omogoči, da izberejo, da izvajajo nekatere določbe te direktive prek dogovorov med pristojnimi organi in zadevnimi gospodarskimi sektorji, pod pogojem, da so izpolnjene posebne zahteve.

(31)

Da bi se upoštevalo težave držav članic pri doseganju stopenj zbiranja, da bi se upošteval tehnični in znanstveni napredek in dopolnilo predpise o izpolnjevanju ciljev predelave, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme prehodne prilagoditve za določene države članice, za prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku, in sprejme podrobna pravila o OEEO, ki se izvozi iz Unije, za izpolnjevanje ciljev predelave. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(32)

Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (16).

(33)

Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi s prejšnjimi direktivami. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz prejšnjih direktiv.

(34)

V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (17) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile en ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(35)

Ta direktiva ne bi smela vplivati na obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv iz dela B Priloge XI v nacionalno pravo in njihovo uporabo.

(36)

Ker cilja te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega problema lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Vsebina

Ta direktiva določa ukrepe za varstvo okolja in zdravja ljudi, in sicer s preprečevanjem ali zmanjševanjem škodljivih vplivov nastajanja odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) in ravnanja z njimi ter z zmanjševanjem celotnega vpliva uporabe virov in izboljšanjem učinkovitosti takšne uporabe v skladu s členoma 1 in 4 Direktive 2008/98/ES, s čimer prispeva k trajnostnemu razvoju.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta direktiva se uporablja za naslednjo električno elektronsko opremo (EEO):

(a)

od 13. avgusta 2012 do 14. avgusta 2018 (prehodno obdobje) za EEO, ki se uvršča v kategorije iz Priloge I, ob upoštevanju odstavka 3. V Prilogi II je okviren seznam EEO, ki je uvrščena v kategorije iz Priloge I;

(b)

od 15. avgusta 2018 za vso EEO ob upoštevanju odstavkov 3 in 4. Vsa EEO je uvrščena v kategorije iz Priloge III. V Prilogi IV je neizčrpen seznam EEO, ki je uvrščena v kategorije iz Priloge III (odprto področje uporabe).

2.   Ta direktiva se uporablja brez poseganja v zahteve zakonodaje Unije glede varnosti in zdravja, glede kemikalij, zlasti Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije (18), ter v posebno zakonodajo Unije glede ravnanja z odpadki ali načrtovanja proizvodov.

3.   Ta direktiva se ne uporablja za nobeno naslednjo EEO:

(a)

oprema, ki je potrebna za varstvo bistvenih interesov varnosti držav članic, vključno z orožjem, strelivom in vojnim materialom, namenjenimi za izrecno vojaške namene;

(b)

oprema, ki je posebej načrtovana in nameščena kot del druge vrste opreme, ki je izključena ali ne spada v področje uporabe te direktive, in ki lahko opravlja svojo funkcijo le kot del te opreme;

(c)

žarnice z žarilno nitko.

4.   Poleg opreme, opredeljene v odstavku 3, se ta direktiva od 15. avgusta 2018 ne uporablja tudi za naslednjo EEO:

(a)

oprema, namenjena za uporabo v vesolju;

(b)

velika nepremična industrijska orodja;

(c)

velike nepremične naprave, razen opreme, ki je v teh napravah, vendar ni posebej načrtovana in nameščena kot del teh naprav;

(d)

potniška ali tovorna prevozna sredstva, razen električnih dvokolesnih vozil brez homologacije;

(e)

necestni premični stroji, ki so na voljo izključno za profesionalno uporabo;

(f)

oprema, ki je namenjena izključno za raziskave in razvoj ter je na voljo le na podlagi izmenjave med podjetji;

(g)

medicinski pripomočki ter in vitro diagnostični medicinski pripomočki, če se predvideva, da bodo ti pripomočki pred koncem življenjske dobe inficirani, ter aktivni medicinski pripomočki za vsaditev.

5.   Komisija najkasneje do 14. avgusta 2015 pregleda področje uporabe te direktive, kot je določeno v točki (b) odstavka 1, vključno s parametri za ločevanje med veliko in majhno opremo iz Priloge III, ter Evropskemu parlamentu in Svetu o tem predloži poročilo. Poročilo se po potrebi dopolni z zakonodajnim predlogom.

Člen 3

Opredelitev pojmov

1.   Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

„električna in elektronska oprema“ ali „EEO“ pomeni opremo, ki je za svoje pravilno delovanje odvisna od električnega toka ali elektromagnetnih polj, in opremo za proizvodnjo, prenos in merjenje toka in polj, in je oblikovana za uporabo za napetostni razred, ki ne presega 1 000 voltov za izmenični tok in 1 500 voltov za enosmerni tok;

(b)

„velika nepremična industrijska orodja“ pomenijo večji sklop strojev, opreme in/ali komponent, ki skupaj služijo določeni uporabi, ki jih na določenem mestu trajno namestijo ali odstranijo strokovnjaki ter jih strokovnjaki uporabljajo in vzdržujejo v obratu industrijske proizvodnje ali obratu za raziskave in razvoj;

(c)

„velika nepremična naprava“ pomeni obsežen skupek različnih vrst aparatov in, kjer je to primerno, drugih naprav, ki:

(i)

jih sestavijo, namestijo in odstranijo strokovnjaki;

(ii)

naj bi se stalno uporabljale kot del zgradbe ali strukture na vnaprej določenem in temu namenjenem mestu in

(iii)

jih lahko nadomesti samo enaka, posebej zasnovana oprema;

(d)

„necestni premični stroji“ pomenijo delovne stroje z vgrajenim lastnim virom energije, ki morajo biti za obratovanje mobilni ali pa se morajo med obratovanjem neprekinjeno ali polprekinjeno gibati med nizom stalnih delovnih mest;

(e)

„odpadna električna in elektronska oprema“ ali „OEEO“ pomeni električno in elektronsko opremo, ki je odpadek po členu 3(1) Direktive 2008/98/ES, vključno z vsemi sestavnimi deli, podsestavi in potrošnim materialom, ki je del proizvoda ob zavrženju;

(f)

„proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki ne glede na uporabljeno prodajno tehniko, vključno s komunikacijo na daljavo, iz Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo (19):

(i)

ima sedež v državi članici in proizvaja EEO pod svojim imenom ali blagovno znamko ali je EEO zasnoval ali izdelal in jo nato trži pod svojim imenom ali blagovno znamko na ozemlju te države članice;

(ii)

ima sedež v državi članici in na ozemlju te države članice pod svojim imenom ali blagovno znamko preprodaja opremo, ki so jo proizvedli drugi dobavitelji, preprodajalec ne velja za „proizvajalca“, če je blagovna znamka proizvajalca vidna na opremi, kot je določeno v točki (i);

(iii)

ima sedež v državi članici in profesionalno daje na trg te države članice EEO iz tretje države ali druge države članice ali

(iv)

s pomočjo sredstev za komuniciranje na daljavo prodaja EEO neposredno zasebnim gospodinjstvom ali uporabnikom, ki niso zasebna gospodinjstva, v eni državi članici, sedež pa ima v drugi državi članici ali tretji državi.

Kdor izključno zagotavlja financiranje po kakršnem koli finančnem dogovoru ali v skladu z njim, ne velja za „proizvajalca“, razen če ne deluje tudi kot proizvajalec znotraj pomena točk (i) do (iv);

(g)

„distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, ki naredi EEO dostopno na trgu. Ta opredelitev distributerju ne preprečuje tega, da bi bil istočasno proizvajalec v smislu točke (f);

(h)

„OEEO iz zasebnih gospodinjstev“ pomeni OEEO, ki prihaja iz zasebnih gospodinjstev, in OEEO, ki prihaja iz komercialnih, industrijskih, institucionalnih ter drugih virov in je zaradi svoje narave in količine podobna OEEO iz zasebnih gospodinjstev. Odpadki iz EEO, ki jo bodo verjetno uporabljali v zasebnih gospodinjstvih, pa tudi uporabniki, ki niso zasebna gospodinjstva, se v vsakem primeru štejejo za OEEO iz zasebnih gospodinjstev;

(i)

„finančni dogovor“ pomeni kakršno koli pogodbo o posojilu, lizingu, najemu ali pogodbo o prodaji na obroke ali dogovor o vsaki opremi ne glede na to, da pogoji te pogodbe ali dogovora ali dodatne pogodbe ali dogovora zagotavljajo, da se bo ali se bo lahko lastništvo te opreme preneslo;

(j)

„dostopnost na trgu“ pomeni vsako dobavo proizvoda za distribucijo, potrošnjo ali uporabo na trgu države članice v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi odplačno ali neodplačno;

(k)

„dajanje na trg“ pomeni, da je proizvod prvič profesionalno dan na trg na ozemlju države članice;

(l)

„izločanje“ pomeni ročno, mehansko, kemično ali metalurško obdelavo, katere rezultat je, da so nevarne snovi, zmesi in sestavni deli prisotni kot prepoznaven tok ali prepoznaven del toka v postopku obdelave. Snov, zmes ali sestavni del je prepoznaven, če ga je mogoče spremljati in tako preveriti, ali je obdelava okoljsko varna;

(m)

„medicinski pripomoček“ pomeni medicinski pripomoček ali dodatek v smislu točke (a) oziroma (b) člena 1(2) Direktive Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih (20), ki določa EEO;

(n)

in vitro diagnostični medicinski pripomoček“ pomeni in vitro diagnostični medicinski pripomoček ali dodatek v smislu v točke (b) ali (c) člena 1(2) Direktive 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih (21), ki je EEO;

(o)

„aktivni medicinski pripomoček za vsaditev“ pomeni aktivni medicinski pripomoček za vsaditev v smislu točke (c) člena 1(2) Direktive Sveta 90/385/EGS z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev (22), ki je EEO.

2.   Poleg tega se za pojme „nevarni odpadki“, „zbiranje“, „ločeno zbiranje“, „preprečevanje“, „ponovna uporaba“, „obdelava“, „predelava“, „priprava za ponovno uporabo“, „recikliranje“ in „odstranjevanje“ uporabljajo opredelitve iz člena 3 Direktive 2008/98/ES.

Člen 4

Načrtovanje proizvodov

Države članice brez poseganja v zakonodajo Unije o pravilnem delovanju notranjega trga in o načrtovanju izdelkov, vključno z Direktivo 2009/125/ES, spodbujajo sodelovanje med proizvajalci in izvajalci recikliranja ter ukrepe za pospeševanje načrtovanja in proizvodnje EEO, zlasti z vidika omogočanja ponovne uporabe, razstavljanja in predelave OEEO, njenih sestavnih delov in materialov. V tem kontekstu države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da se uporabljajo zahteve za okoljsko primerno zasnovo, ki omogočajo ponovno uporabo in obdelavo OEEO, kot so določene v okviru Direktive 2009/125/ES, in da proizvajalci s pomočjo posebnih konstrukcijskih lastnosti ali proizvodnih procesov ne preprečijo, da bi se OEEO ponovno uporabila, razen če take posebne lastnosti pri načrtovanju ali proizvodnih procesih predstavljajo glavne prednosti, na primer glede varstva okolja in/ali varnostnih zahtev.

Člen 5

Ločeno zbiranje

1.   Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje odstranjevanja OEEO v obliki nesortiranih komunalnih odpadkov, z namenom doseganja visoke stopnje ločenega zbiranja OEEO, zlasti in prednostno za opremo za toplotno izmenjavo, ki vsebuje snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, fluorirane toplogredne pline, flourescentne sijalke, ki vsebujejo živo srebro, fotonapetostne panele in za majhno opremo, kot je navedena v kategorijah 5 in 6 Priloge III.

2.   Za OEEO iz zasebnih gospodinjstev države članice zagotovijo, da se:

(a)

vzpostavijo sistemi, ki bodo omogočali končnim imetnikom in distributerjem, da vrnejo take odpadke najmanj brezplačno. Države članice zagotovijo razpoložljivost in dostopnost potrebnih zbiralnic, upoštevajoč zlasti gostoto prebivalstva;

(b)

pri dobavi novega proizvoda so distributerji odgovorni za zagotavljanje, da se lahko odpadek vrne distributerju najmanj brezplačno na podlagi menjave enega za enega, dokler je oprema enakovredne vrste in izpolnjuje iste funkcije kot dobavljena oprema. Države članice lahko odstopijo od te določbe, pod pogojem, da zagotovijo, da vračilo OEEO ni s tem za končnega imetnika oteženo, in da to za končnega imetnika ostane brezplačno. Države članice, ki uporabljajo to odstopanje, o tem obvestijo Komisijo;

(c)

distributerji v prodajalnah z vsaj 400 m2 prodajne površine za EEO ali v njihovi neposredni bližini poskrbijo za zbiranje zelo majhne OEEO (zunanja dimenzija ne presega 25 cm), kar je za končne imetnike brezplačno in zanje ne pomeni obveznosti za nakup EEO enakovredne vrste, razen če ocena pokaže, da bi bili alternativni obstoječi sistemi zbiranja vsaj toliko učinkoviti. Te ocene so javno dostopne. Tako zbrana OEEO se ustrezno obdela v skladu s členom 8;

(d)

brez poseganja v točke (a), (b) in (c) se proizvajalcem dovoli, da vzpostavijo in upravljajo posamezne in/ali skupinske sisteme jemanja nazaj OEEO iz zasebnih gospodinjstev, pod pogojem, da so ti v skladu s cilji te direktive;

(e)

ob upoštevanju nacionalnih zdravstvenih in varnostnih standardov in standardov Unije se lahko vračilo OEEO, ki predstavlja tveganje za zdravje in varnost osebja zaradi okužbe, zavrne po točkah (a), (b) in (c). Države članice sprejmejo posebne ukrepe za tako OEEO.

Države članice lahko zagotovijo posebne sisteme za vračilo OEEO na podlagi točk (a), (b) in (c), za primere, ko oprema ne vsebuje bistvenih sestavnih delov ali če oprema vsebuje druge odpadke, kot so OEEO.

3.   Države članice lahko v skladu z odstavkom 2 imenujejo gospodarske subjekte za zbiranje OEEO iz zasebnih gospodinjstev.

4.   Države članice lahko zahtevajo, da se OEEO, odložena v obratih za zbiranje, kot je določeno v odstavkih 2 in 3, preda proizvajalcem ali tretjim stranem, ki delujejo v njihovem imenu, ali pa, da se preda imenovanim ustanovam ali podjetjem zaradi priprave za ponovno uporabo.

5.   V primeru OEEO, ki ni OEEO iz zasebnih gospodinjstev, in brez poseganja v člen 13 države članice zagotovijo, da proizvajalci ali tretje strani v njihovem imenu poskrbijo za zbiranje takih odpadkov.

Člen 6

Odstranjevanje in prevoz zbrane OEEO

1.   Države članice prepovejo odstranjevanje ločeno zbrane OEEO, ki še ni bila obdelana, kot je določeno v členu 8.

2.   Države članice zagotovijo, da se zbiranje in prevoz ločeno zbrane OEEO opravi na način, ki omogoča optimalne pogoje za pripravo za ponovno uporabo, recikliranje ter osamitev nevarnih snovi.

Da bi čim bolj izboljšali priprave na ponovno uporabo, države članice pred kakršnim koli nadaljnjim prenosom poskrbijo, da sistemi zbiranja ali zbiralnice že na zbirnih mestih zagotovijo, kjer je primerno, ločevanje OEEO, ki jo je treba pripraviti za ponovno uporabo, od ostale ločeno zbrane OEEO, zlasti z zagotovitvijo dostopa osebju iz centrov za ponovno uporabo.

Člen 7

Stopnja zbiranja

1.   Brez poseganja v člen 5(1) vsaka država članica zagotovi izvajanje načela odgovornosti proizvajalca in na tej podlagi tudi, da se letno doseže minimalna stopnja zbiranja. Od 2016 znaša minimalna stopnja zbiranja 45 %, izračunano na podlagi skupne teže OEEO, ki je bila v danem letu zbrana v skladu s členoma 5 in 6 v zadevni državi članici, izražene v odstotku povprečne letne teže EEO, ki je bila v predhodnih treh letih dana na trg v navedeni državi članici. Države članice zagotovijo, da se količina zbrane OEEO v obdobju od 2016 do 2019 postopoma povečuje, razen če je bila končna stopnja zbiranja iz drugega pododstavka že dosežena.

Od 2019 je minimalna stopnja zbiranja, ki jo je treba letno doseči, 65 % povprečne teže EEO, ki je bila v predhodnih treh letih dana na trg v zadevni državi članici, ali 85 % povprečne letne teže OEEO, nastale na ozemlju te države članice.

Do 31. decembra 2015 se ohrani stopnja ločenega zbiranja povprečno vsaj štirih kilogramov OEEO iz zasebnih gospodinjstev na prebivalca na leto ali ista povprečna teža OEEO, ki je bila v predhodnih treh letih v povprečju zbrana v tej državi članici, pri čemer velja višja količina.

Države članice si lahko zastavijo višje posamične cilje zbiranja OEEO in v tem primeru to sporočijo Komisiji.

2.   Za ugotovitev, ali je bila dosežena minimalna stopnja zbiranja, države članice zagotovijo, da se informacije glede OEEO, ki je bila zbrana ločeno, v skladu s členom 5 brezplačno pošljejo državam članicam, kar zajema vsaj informacije o OEEO, ki so jo:

(a)

prejeli obrati za zbiranje in obdelavo;

(b)

prejeli distributerji;

(c)

ločeno zbrali proizvajalci ali tretje strani, ki delujejo v njihovem imenu.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko Bolgarija, Češka, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija zaradi pomanjkanja potrebne infrastrukture in njihove majhne potrošnje EEO odločijo, da:

(a)

najpozneje 14. avgusta 2016 dosežejo stopnjo zbrane OEEO, nižjo od 45 % a višjo od 40 % povprečne teže EEO, ki je bila v predhodnih treh letih dana na trg, in

(b)

odložijo doseganje stopnje zbiranja iz drugega pododstavka odstavka 1 do datuma, ki ga same izberejo, ki pa ni več kot 14. avgust 2021.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 v zvezi s potrebnimi prehodnimi prilagoditvami za obravnavanje težav, s katerimi se države članice srečujejo pri izpolnjevanju zahtev iz odstavka 1.

5.   Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje tega člena, Komisija do 14. avgusta 2015 sprejme izvedbene akte, s katerimi določi skupno metodologijo za izračun teže EEO, ki je dana na nacionalni trg, in skupno metodologijo za izračun količine OEEO, ki je nastala po teži v vsaki državi članici. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2).

6.   Komisija do 14. avgusta 2015 predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o ponovni preučitvi rokov, povezanih s stopnjami zbiranja iz odstavka 1, in o morebitni določitvi posameznih stopenj zbiranja ene ali več kategorij iz Priloge III, predvsem opreme za toplotno izmenjavo, fotonapetostnih panelov, majhne opreme, majhne opreme za IT in telekomunikacije, ter sijalk, ki vsebujejo živo srebro. To poročilo po potrebi spremlja zakonodajni predlog.

7.   Če Komisija na podlagi študije ocene učinka meni, da je za stopnjo zbiranja na podlagi nastale OEEO potrebna revizija, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog.

Člen 8

Primerna obdelava

1.   Države članice zagotovijo, da se vsa ločeno zbrana OEEO primerno obdela.

2.   Primerna obdelava, ki ni priprava za ponovno uporabo, in predelava ali recikliranje minimalno vključuje odstranitev vseh tekočin in selektivno obdelavo v skladu s Prilogo VII.

3.   Države članice zagotovijo, da proizvajalci ali tretje strani v njihovem imenu vzpostavijo sisteme za predelavo OEEO in pri tem uporabljajo najboljše razpoložljive tehnike. Sisteme lahko vzpostavijo proizvajalci posamezno ali skupinsko. Države članice zagotovijo, da vsaka ustanova ali podjetje, ki izvaja zbiranje ali obdelavo, skladišči in obdeluje OEEO v skladu s tehničnimi zahtevami iz Priloge VIII.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 v zvezi s spremembo Priloge VII z namenom, da se vključijo druge tehnologije obdelave, ki zagotavljajo najmanj enako raven varstva zdravja ljudi in okolja.

Komisija prioritetno oceni, ali je treba spremeniti navedbe glede plošč s tiskanim vezjem v prenosnih telefonih in prikazovalnikov s tekočimi kristali. Komisija naj oceni, ali so za obravnavo nanomaterialov, ki jih vsebuje EEO, potrebne spremembe v Prilogi VII.

5.   Za varstvo okolja lahko države članice postavijo minimalne standarde kakovosti za obdelavo OEEO, ki je bila zbrana.

Države članice, ki se odločijo za take standarde kakovosti, obvestijo o tem Komisijo, ki te standarde objavi.

Komisija evropskim organizacijam za standardizacijo najpozneje do 14. februarja 2013 naroči, naj razvijejo evropske standarde za obdelavo OEEO, vključno z njeno predelavo, recikliranjem in pripravo za ponovno uporabo. Ti standardi odražajo najnovejše dosežke.

Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje tega člena, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi minimalne standarde kakovosti, temelječe zlasti na standardih, ki jih razvijejo evropske organizacije za standardizacijo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2).

Sklicevanje na standarde, ki jih sprejme Komisija, se objavi.

6.   Države članice spodbujajo ustanove ali podjetja, ki izvajajo obdelavo, da uvedejo potrjene sisteme ravnanja z okoljem v skladu z Uredbo (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (23).

Člen 9

Dovoljenja

1.   Države članice zagotovijo, da vsaka ustanova ali podjetje, ki izvaja dejavnosti obdelave, dobi dovoljenje od pristojnih organov v skladu s členom 23 Direktive 2008/98/ES.

2.   Oprostitve izpolnjevanja zahtev za dovoljenje, pogoji za oprostitve oziroma registracija so v skladu s členom 24, 25 oziroma 26 Direktive 2008/98/ES.

3.   Države članice zagotovijo, da dovoljenje ali registracija iz odstavkov 1 in 2 vključuje vse pogoje, ki so potrebni za skladnost z zahtevami iz člena 8(2), (3) in (5) in za doseganje ciljev predelave iz člena 11.

Člen 10

Pošiljke OEEO

1.   Obdelava se lahko izvede zunaj zadevne države članice ali Unije, pod pogojem, da je pošiljka OEEO v skladu z Uredbo (ES) št. 1013/2006 in Uredbo Komisije (ES) št. 1418/2007 z dne 29. novembra 2007 glede izvoza nekaterih odpadkov za predelavo iz Priloge III ali IIIA k Uredbi (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta v nekatere države, za katere se Sklep OECD o nadzoru prehoda odpadkov preko meja ne uporablja (24).

2.   OEEO, izvožena iz Unije, se upošteva kot prispevek k izpolnjevanju obveznosti in ciljev iz člena 11 te direktive samo, če lahko izvoznik v skladu z uredbama (ES) št. 1013/2006 in (ES) št. 1418/2007 dokaže, da se je obdelava izvedla pod pogoji, ki so enakovredni zahtevam iz te direktive.

3.   Komisija najpozneje 14. februarja 2014 sprejme delegirane akte v skladu s členom 20 o določitvi podrobnih pravil, ki dopolnjujejo pravila iz odstavka 2 tega člena, zlasti merila za ocenjevanje enakovrednih pogojev.

Člen 11

Cilji predelave

1.   Glede vse OEEO, ločeno zbrane v skladu s členom 5 in poslane v obdelavo v skladu s členi 8, 9 in 10, države članice zagotovijo, da proizvajalci izpolnijo minimalne cilje iz Priloge V.

2.   Doseganje teh ciljev se izračuna za vsako kategorijo z delitvijo teže OEEO, ki vstopa v obrat za predelavo ali recikliranje/pripravo za ponovno uporabo, potem ko je bila ustrezno obdelana v skladu s členom 8(2) glede predelave ali recikliranja, s težo vse ločeno zbrane OEEO za vsako kategorijo, izraženo v odstotkih.

Predhodne dejavnosti, vključno z razvrščanjem in skladiščenjem pred predelavo, se ne upoštevajo kot prispevek k doseganju teh ciljev.

3.   Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te direktive, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi dodatna pravila o metodah izračuna minimalnih ciljev. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2).

4.   Države članice zagotovijo, da za izračun teh ciljev proizvajalci ali tretje strani v njihovem imenu vodijo zapise o teži OEEO, njenih sestavnih delov, materialov in snovi, ko zapuščajo (output) objekt za zbiranje, prihajajo v (input) in zapuščajo (output) objekte za obdelavo in ko prihajajo v (input) objekt za recikliranje ali pripravo za ponovno uporabo.

Države članice zagotovijo tudi, da proizvajalci ali tretje osebe, ki delujejo v njihovem imenu, za namene odstavka 6 beležijo težo proizvodov in materialov, ki zapuščajo (output) obrat za predelavo ali recikliranje/pripravo za ponovno uporabo.

5.   Države članice spodbujajo razvoj novih tehnologij predelave, recikliranja in obdelave.

6.   Na podlagi poročila Komisije, ki ga po potrebi spremlja zakonodajni predlog, Evropski parlament in Svet do 14. avgusta 2016 ponovno preučita cilje za predelavo iz dela 3 Priloge V, možnost določitve ločenih ciljev za OEEO, ki jo je treba pripraviti za ponovno uporabo, ter metodo preverjanja iz odstavka 2, da bi analizirala izvedljivost preverjanja doseganja ciljev na podlagi proizvodov in materialov, pridobljenih (output) iz postopkov predelave, recikliranja in priprave za ponovno uporabo.

Člen 12

Financiranje OEEO iz zasebnih gospodinjstev

1.   Države članice zagotovijo, da proizvajalci poskrbijo vsaj za financiranje zbiranja, obdelave, predelave in okolju primernega odstranjevanja OEEO iz zasebnih gospodinjstev, ki je bila odložena v zbirališča po členu 5(2).

2.   Države članice lahko, kadar je to primerno, spodbujajo proizvajalce tudi k financiranju stroškov zbiranja OEEO iz zasebnih gospodinjstev pred njihovo dostavo do objektov za zbiranje.

3.   Pri proizvodih, danih v promet po 13. avgustu 2005, je vsak proizvajalec odgovoren za financiranje dejavnosti iz odstavka 1 glede odpadkov svojih lastnih proizvodov. Proizvajalec lahko po izbiri izpolni to obveznost posamezno ali s priključitvijo k skupnemu sistemu.

Države članice zagotovijo, da vsak proizvajalec, ko da izdelek v promet, zagotovi garancijo, ki bo pojasnila, da bo ravnanje z vso OEEO financirano, in zagotovijo, da proizvajalci jasno označijo svoje proizvode v skladu s členom 15(2). Ta garancija zagotovi, da bodo operacije iz odstavka 1 v zvezi s tem proizvodom financirane. Garancija je lahko v obliki sodelovanja proizvajalca v ustreznih programih za financiranje ravnanja z OEEO, zavarovanja recikliranja ali blokiranega bančnega računa.

4.   Za pokrivanje stroškov ravnanja z OEEO od proizvodov, ki so bili dani v promet na ali pred 13. avgustom 2005 (v nadaljnjem besedilu: historični odpadki), je odgovoren eden ali več sistemov, v katere sorazmerno prispevajo vsi proizvajalci, ki obstajajo na trgu, ko stroški nastanejo, npr. v sorazmerju z njihovim vsakokratnim tržnim deležem po vrsti opreme.

5.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se oblikujejo ustrezni mehanizmi ali postopki povračil za povračilo prispevkov proizvajalcem, če se EEO prenese, da bi jo dali na trg izven ozemlja zadevne države članice. Take mehanizme ali postopke lahko razvijejo proizvajalci ali tretje strani, ki delujejo v njihovem imenu.

6.   Komisija naj do 14. avgusta 2015 poroča o možnih merilih, s katerimi bi se dejanski stroški ob koncu življenjske dobe vključili v financiranje OEEO, ki ga zagotovijo proizvajalci, in naj Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži zakonodajni predlog.

Člen 13

Financiranje v zvezi z OEEO od uporabnikov, ki niso zasebna gospodinjstva

1.   Države članice zagotovijo, da proizvajalci poskrbijo za kritje stroškov zbiranja, obdelave, predelave in okolju neškodljivega odstranjevanja OEEO od uporabnikov, ki niso zasebna gospodinjstva, ki nastanejo iz proizvodov, danih na trg po 13. avgustu 2005.

Za historične odpadke, ki se nadomeščajo z novimi enakovrednimi proizvodi ali novimi proizvodi, ki izpolnjujejo isto funkcijo, prevzamejo kritje stroškov proizvajalci teh proizvodov, ko te proizvode dobavijo. Države članice lahko kot alternativno možnost predvidijo, da so tudi uporabniki, ki niso zasebna gospodinjstva, delno ali v celoti odgovorni za kritje teh stroškov.

Za druge historične odpadke kritje stroškov prevzamejo uporabniki, ki niso zasebna gospodinjstva.

2.   Proizvajalci in uporabniki, ki niso zasebna gospodinjstva, lahko brez poseganja v to direktivo sklenejo dogovore o drugačnih načinih financiranja.

Člen 14

Informacije za uporabnike

1.   Države članice lahko zahtevajo, da proizvajalci ob prodaji novih proizvodov kupcem prikažejo stroške zbiranja, obdelave in odstranjevanja na okolju primeren način. Navedeni stroški ne presegajo najnatančnejše ocene dejansko nastalih stroškov.

2.   Države članice zagotovijo, da se uporabnikom EEO v zasebnih gospodinjstvih priskrbi potrebne informacije o:

(a)

zahtevi, da ne odstranijo OEEO kot nesortirani komunalni odpadek in da ločeno zbirajo takšno OEEO;

(b)

sistemih vračanja in zbiranja, ki so na voljo tem uporabnikom, s spodbujanjem usklajevanja informacij o vseh razpoložljivih zbiralnicah, ne glede na to, kateri proizvajalec ali drugi gospodarski subjekt jih je vzpostavil;

(c)

njihovi vlogi pri prispevanju k ponovni uporabi, recikliranju in o drugih oblikah predelave OEEO;

(d)

potencialnih učinkih na okolje in zdravje ljudi zaradi prisotnosti nevarnih snovi v EEO;

(e)

pomenu simbola iz Priloge IX.

3.   Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, tako da potrošniki sodelujejo v zbiranju OEEO in jih spodbujajo, da olajšajo ponovno uporabo, obdelavo in predelavo.

4.   Z namenom, da se zmanjša odstranjevanje OEEO kot nesortiranega komunalnega odpadka in olajša njeno ločeno zbiranje, države članice zagotovijo, da proizvajalci – po možnosti v skladu z evropskim standardom EN 50419 (25) – ustrezno označijo EEO, ki bo dana v promet, z znakom iz Priloge IX. V izjemnih primerih, kadar je to potrebno zaradi velikosti ali funkcije proizvoda, se znak izpiše na embalažo, na navodila za uporabo in na garancijo za EEO.

5.   Države članice lahko zahtevajo, da proizvajalci in/ali distributerji zagotovijo nekatere ali vse informacije iz odstavkov 2, 3 in 4, na primer v navodilih za uporabo, ob prodaji in s kampanjami za ozaveščanje javnosti.

Člen 15

Informacije za obrate za obdelavo

1.   Za lažjo pripravo za ponovno uporabo in pravilno ter okolju primerno obdelavo OEEO, vključno z vzdrževanjem, nadgradnjo, obnavljanjem in recikliranjem, države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da proizvajalci brezplačno zagotovijo informacije o ponovni uporabi in obdelavi za vsako vrsto nove EEO, ki je prvič dana v promet v Uniji, v enem letu po tem, ko je bila oprema dana v promet. Te informacije morajo, v kolikor je to potrebno za centre za ponovno uporabo ter obrate za obdelavo in recikliranje, da bi bili skladni z določbami te direktive, navesti različne sestavne dele in materiale EEO, kakor tudi nahajališče nevarnih snovi in zmesi v EEO. Proizvajalci EEO dajo na razpolago te informacije centrom za ponovno uporabo ter obratom za obdelavo in recikliranje v obliki priročnikov ali prek elektronskih sredstev (npr. zgoščenk, spletnih storitev).

2.   Poleg tega, da se datum, ko je bila EEO dana na trg, določi nedvoumno, države članice zagotovijo, da znak na EEO natančno določa, da je bila EEO dana na trg po 13. avgustu 2005. V ta namen se po možnosti uporablja Evropski standard EN 50419.

Člen 16

Registracija, informacije in poročanje

1.   Države članice v skladu z odstavkom 2 sestavijo register proizvajalcev, vključno s proizvajalci, ki dobavljajo EEO prek komunikacije na daljavo. Namen tega registra je spremljanje skladnosti z zahtevami te direktive.

Proizvajalci, ki dobavljajo EEO prek komunikacije na daljavo, kot so opredeljeni v členu 3(1)(f)(iv), so registrirani v državi članici, v katero prodajajo. Kadar ti proizvajalci niso registrirani v državi članici, v katero prodajajo, so registrirani prek svojih pooblaščenih zastopnikov iz člena 17(2).

2.   Države članice zagotovijo:

(a)

da je vsak proizvajalec ali vsak pooblaščeni zastopnik, kadar je ta imenovan v skladu s členom 17, registriran, kot se zahteva, in da lahko ta v nacionalni register prek spleta vnese vse ustrezne informacije, ki kažejo na dejavnosti tega proizvajalca v tej državi članici;

(b)

da vsak proizvajalec ali vsak pooblaščeni zastopnik, kadar je ta imenovan v skladu s členom 17, ob registraciji zagotovi informacije iz dela A Priloge X in se zaveže, da jih bo po potrebi posodabljal;

(c)

da vsak proizvajalec ali vsak pooblaščeni zastopnik, kadar je ta imenovan v skladu s členom 17, zagotovi informacije iz dela B Priloge X;

(d)

da nacionalni registri na svoji spletni strani zagotovijo povezave z drugimi nacionalnimi registri, zato da bi v vseh državah članicah olajšali registracijo proizvajalcev ali pooblaščenih zastopnikov, kadar je ta imenovan v skladu s členom 17.

3.   Da se zagotovijo enotni pogoji izvajanja tega člena, Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi vzpostavi format za registracijo in poročanje ter pogostost poročanja v register. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2).

4.   Države članice vsako leto zberejo informacije, vključno z utemeljenimi ocenami, o količinah in kategorijah EEO, dane na njihove trge, zbrane po vseh kanalih, pripravljene za ponovno uporabo, reciklirane in predelane v državi članici, in o izvoženi ločeno zbrani OEEO po teži.

5.   Države članice vsaka tri leta pošljejo poročilo Komisiji o izvajanju te direktive in informacije iz odstavka 4. Poročilo o izvajanju se sestavi na podlagi vprašalnika iz odločb Komisije 2004/249/ES (26) in 2005/369/ES (27). Poročilo se predloži Komisiji v devetih mesecih od konca triletnega obdobja, ki ga ta zajema.

Prvo poročilo zajema obdobje od 14. februarja 2014 do 31. decembra 2015.

Komisija objavi poročilo o izvajanju te direktive v devetih mesecih po prejemu poročil od držav članic.

Člen 17

Pooblaščeni zastopnik

1.   Vsaka država članica zagotovi, da lahko proizvajalec, kot je opredeljen v členu 3(1)(f)(i) do (iii), ki ima sedež v drugi državi članici, kot izjema od člena 3(1)(f)(i) do (iii) imenuje pravno ali fizično osebo s sedežem na njenem ozemlju kot pooblaščenega zastopnika, ki je odgovoren za to, da se v skladu s to direktivo na njenem ozemlju izpolnijo obveznosti tega proizvajalca.

2.   Vsaka država članica zagotovi, da proizvajalec, kot je opredeljen v členu 3(1)(f)(iv), ki ima sedež na njenem ozemlju in ki prodaja EEO v drugo državo članico, v kateri nima sedeža, v tej državi članici imenuje pooblaščenega zastopnika, ki je odgovoren za to, da se v skladu s to direktivo na ozemlju te države članice izpolnijo obveznosti tega proizvajalca.

3.   Imenovanje pooblaščenega zastopnika se izvrši s pisnim pooblastilom.

Člen 18

Upravno sodelovanje in izmenjava informacij

Države članice zagotovijo, da organi, odgovorni za izvajanje te direktive, med seboj sodelujejo, predvsem da bi omogočili ustrezen pretok informacij in tako zagotovili, da proizvajalci spoštujejo določbe te direktive, in po potrebi drug drugemu in Komisiji zagotovili informacije ter tako spodbudili ustrezno izvajanje te direktive. Pri upravnem sodelovanju in izmenjavi informacij, zlasti med nacionalnimi registri, se uporabljajo tudi sredstva za elektronsko komunikacijo.

Sodelovanje med drugim zajema odobritev dostopa do ustreznih dokumentov in informacij, vključno z rezultati pregledov, ob upoštevanju določb zakona o varstvu podatkov, ki se uporablja v državi članici, v kateri je organ, od katerega se zahteva sodelovanje.

Člen 19

Prilagoditev znanstvenemu in tehničnemu napredku

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 v zvezi s spremembami, ki so potrebne za prilagoditev člena 16(5) in prilog IV, VII, VIII in IX znanstvenemu in tehničnemu napredku. Pri spreminjanju Priloge VII se upoštevajo izjeme, odobrene z Direktivo 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (28).

Preden se priloge spremenijo, se Komisija med drugim posvetuje s proizvajalci EEO, z osebami, ki reciklirajo, izvajalci obdelave in okoljskimi organizacijami ter zvezami delojemalcev in potrošnikov.

Člen 20

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(4), člena 8(4), člena 10(3) in člena 19 se prenesejo na Komisijo za obdobje petih let od 13. avgusta 2012. Komisija pripravi poročilo o prenesenih pooblastilih najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred iztekom vsakega obdobja.

3.   Pooblastila iz člena 7(4), člena 8(4), člena 10(3) in člena 19 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastil, navedenih v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 7(4), členom 8(4), členom 10(3) in členom 19, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu ali Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 21

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 39 Direktive 2008/98/ES. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Kadar se sklicuje na ta odstavek, se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 22

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Tako predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo obvestijo o navedenih določbah najpozneje do 14. februarja 2014 in jo nemudoma obvestijo o vseh poznejših spremembah, ki vplivajo na te določbe.

Člen 23

Nadzor in spremljanje

1.   Države članice izvajajo ustrezno inšpekcijo in spremljanje, s katerima preverjajo ustrezno izvajanje te direktive.

Navedene inšpekcije zajemajo vsaj:

(a)

informacije, sporočene v okviru registra proizvajalcev;

(b)

pošiljke, zlasti izvoz OEEO iz Unije v skladu z Uredbo (ES) št. 1013/2006 in Uredbo (ES) št. 1418/2007, in

(c)

postopke v obratih za obdelavo v skladu z Direktivo 2008/98/ES in Prilogo VII k tej direktivi.

2.   Države članice zagotovijo, da so pošiljke rabljene EEO, za katero se sumi, da je OEEO, odposlane v skladu z minimalnimi zahtevami iz Priloge VI, ter ustrezno spremljajo take pošiljke.

3.   Stroški ustreznih analiz in inšpekcij rabljene EEO, za katero se sumi, da je OEEO, med drugim stroški skladiščenja, se lahko zaračunajo proizvajalcem, tretjim stranem, ki delujejo v njihovem imenu, ali drugim osebam, ki pripravljajo pošiljke rabljene EEO, za katero se sumi, da je OEEO.

4.   Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje tega člena in Priloge VI, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi dodatna pravila o inšpekcijah in spremljanju ter zlasti enotne pogoje za izvajanje točke 2 Priloge VI. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2).

Člen 24

Prenos

1.   Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo do 14. februarja 2014. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v obstoječih zakonih in drugih predpisih sklici na direktive, razveljavljene s to direktivo, razlagajo kot sklici na to direktivo. Države članice določijo način takega sklicevanja in obliko navedene izjave.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

3.   Pod pogojem, da so cilji iz te direktive doseženi, lahko države članice prenesejo določbe iz člena 8(6), člena 14(2) in člena 15 s sporazumi med pristojnimi organi in zadevnimi gospodarskimi sektorji. Taki sporazumi morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

(a)

sporazumi morajo biti izvršljivi;

(b)

sporazumi morajo podrobno navesti cilje z ustreznimi roki;

(c)

sporazumi se morajo objaviti v nacionalnem uradnem listu ali v uradnem dokumentu, enako dostopnem javnosti, in poslati Komisiji;

(d)

doseženi rezultati se morajo redno spremljati, poročati pristojnim organom in Komisiji in morajo biti na razpolago javnosti pod pogoji iz sporazuma;

(e)

pristojni organi morajo zagotoviti, da se napredek, ki je dosežen po sporazumu, preuči;

(f)

v primeru neupoštevanja sporazuma morajo države članice izvesti ustrezne določbe te direktive z zakonodajnimi, regulativnimi ali upravnimi ukrepi.

Člen 25

Razveljavitev

Direktiva 2002/96/ES, kakor je bila spremenjena z direktivami, navedenimi v delu A Priloge XI, se razveljavi z učinkom od 15. februarja 2014, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno zakonodajo in uporabo direktiv iz dela B Priloge XI.

Sklici na razveljavljene direktive se štejejo za sklice na to direktivo ter se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XII.

Člen 26

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 27

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 4. julija 2012

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

A. D. MAVROYIANNIS


(1)  UL C 306, 16.12.2009, str. 39.

(2)  UL C 141, 29.5.2010, str. 55.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 3. februarja 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 19. julija 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Stališče Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2012 (še ni objavljeno v Uradnem listu), in odločitev Sveta z dne 7. junija 2012.

(4)  UL L 37, 13.2.2003, str. 24.

(5)  UL C 138, 17.5.1993, str. 5.

(6)  UL L 312, 22.11.2008, str. 3.

(7)  UL L 285, 31.10.2009, str. 10.

(8)  UL L 37, 13.2.2003, str. 19.

(9)  UL L 266, 26.9.2006, str. 1.

(10)  UL L 286, 31.10.2009, str. 1.

(11)  UL L 161, 14.6.2006, str. 1.

(12)  UL L 190, 12.7.2006, str. 1.

(13)  UL L 24, 29.1.2008, str. 8.

(14)  UL L 118, 27.4.2001, str. 41.

(15)  UL L 143, 30.4.2004, str. 56.

(16)  UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(17)  UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

(18)  UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(19)  UL L 144, 4.6.1997, str. 19.

(20)  UL L 169, 12.7.1993, str. 1.

(21)  UL L 331, 7.12.1998, str. 1.

(22)  UL L 189, 20.7.1990, str. 17.

(23)  UL L 342, 22.12.2009, str. 1.

(24)  UL L 316, 4.12.2007, str. 6.

(25)  Sprejel Cenelec marca 2006.

(26)  UL L 78, 16.3.2004, str. 56.

(27)  UL L 119, 11.5.2005, str. 13.

(28)  UL L 174, 1.7.2011, str. 88.


PRILOGA I

Kategorije EEO, ki jih zajema ta direktiva v prehodnem obdobju, kot je določeno v členu 2(1)(a)

1.

Veliki gospodinjski aparati

2.

Mali gospodinjski aparati

3.

Oprema za IT in telekomunikacije

4.

Oprema za zabavno elektroniko in fotonapetostni paneli

5.

Oprema za razsvetljavo

6.

Električno in elektronsko orodje (razen velikih nepremičnih industrijskih orodij)

7.

Igrače, oprema za prosti čas in šport

8.

Medicinski pripomočki (razen vseh vsajenih in inficiranih proizvodov)

9.

Instrumenti za spremljanje in nadzor

10.

Avtomati

PRILOGA II

Okviren seznam EEO, ki je uvrščena v kategorije iz priloge I

1.   VELIKI GOSPODINJSKI APARATI

 

velike hladilne naprave

 

hladilniki

 

naprave za ohlajevanje

 

druge velike naprave za hlajenje, ohranjanje in začasno skladiščenje hrane

 

pralni stroji

 

sušilniki perila

 

pomivalni stroji

 

veliki kuhalniki

 

električne pečice

 

električne gorilne plošče

 

mikrovalovne pečice

 

druge velike naprave za kuhanje in drugo predelavo hrane

 

električne ogrevalne naprave

 

električni radiatorji

 

druge velike naprave za ogrevanje sob, postelj in stolov

 

električni ventilatorji

 

klimatske naprave

 

druga oprema za zračenje, zračenje na izpuh in klimatizacijska oprema

2.   MALI GOSPODINJSKI APARATI

 

sesalniki

 

stroji za pometanje

 

druge naprave za čiščenje

 

naprave za šivanje, pletenje, tkanje in drugo obdelavo blaga

 

likalniki in druge naprave za likanje, monganje in drugo nego oblačil

 

opekači

 

naprave za cvrtje

 

mlinčki za kavo, avtomati za kavo in oprema za odpiranje ali hermetično zapiranje posod ali embalaže

 

električni noži

 

naprave za striženje las, sušenje las, ščetkanje zob, britje, masiranje in drugi aparati za nego telesa

 

budilke, zapestne ure in naprave za merjenje, prikazovanje ali evidentiranje časa

 

tehtnice

3.   OPREMA ZA IT IN TELEKOMUNIKACIJE

 

centralizirana obdelava podatkov:

 

veliki računalniki

 

mali računalniki

 

tiskalniške enote

 

osebno računalništvo:

 

osebni računalniki (vključno s CPE, miško, zaslonom in tipkovnico)

 

prenosni računalniki (vključno s CPE, miško, zaslonom in tipkovnico)

 

notesniki

 

računalniki notepad

 

tiskalniki

 

oprema za kopiranje

 

električni in elektronski pisalni stroji

 

žepni in namizni kalkulatorji

in drugi proizvodi in oprema za zbiranje, shranjevanje, obdelavo, predstavitev ali sporočanje informacij z elektronskimi sredstvi

 

uporabniški terminali in sistemi

 

faks

 

teleks

 

telefoni

 

javni telefoni

 

brezžični telefoni

 

mobilni telefoni

 

odzivniki

in drugi proizvodi ali oprema za prenos zvoka, slike ali drugih informacij prek telekomunikacij

4.   OPREMA ZA ZABAVNO ELEKTRONIKO IN FOTOVOLTAIČNI PANELI

 

radijski sprejemniki

 

televizijski sprejemniki

 

videokamere

 

videorekorderji

 

glasbeni stolpi

 

avdioojačevalniki

 

glasbeni instrumenti

in drugi proizvodi in oprema za snemanje in reproduciranje zvoka ali slike, tudi signalov, ali druga tehnologija za distribucijo zvoka in slike razen telekomunikacij

 

fotonapetostni paneli

5.   OPREMA ZA RAZSVETLJAVO

 

svetilke za fluorescentne sijalke, razen svetilk iz gospodinjstev

 

paličaste fluorescentne sijalke

 

kompaktne fluorescentne sijalke

 

visokointenzivnostne sijalke, vključno z visokotlačnimi sijalkami z natrijevimi parami in metalhalogenidnimi sijalkami

 

nizkotlačna svetila z natrijevimi parami

 

druga razsvetljava ali oprema za difuzijo ali nadzor svetlobe razen žarnic z žarilno nitko

6.   ELEKTRIČNA IN ELEKTRONSKA ORODJA (RAZEN VELIKIH NEPREMIČNIH INDUSTRIJSKIH ORODIJ

 

vrtalniki

 

žage

 

šivalni stroji

 

oprema za struženje, rezkanje, brušenje, drobljenje, žaganje, rezanje, striženje, vrtanje, luknjanje, izrezovanje, upogibanje, ukrivljanje ali drugo podobno obdelavo lesa, kovine in drugih materialov

 

orodja za zakovičenje, zabijanje žebljev ali pritrjevanje z vijaki ali odstranjevanje zakovic, žebljev, vijakov ali podobno

 

orodja za varjenje, spajkanje ali podobno

 

oprema za škropljenje, širitev, razpršitev ali drugo podobno obdelavo tekočih ali plinastih snovi z drugimi sredstvi

 

orodja za košnjo oziroma druge vrtnarske dejavnosti

7.   IGRAČE, OPREMA ZA PROSTI ČAS IN ŠPORT

 

električni vlakci ali garniture dirkalnih avtomobilčkov

 

ročne konzole za videoigre

 

videoigre

 

računalniki za kolesarjenje, potapljanje, tek, veslanje itd.

 

športna oprema z električnimi ali elektronskimi sestavnimi deli

 

igralni avtomati na kovance

8.   MEDICINSKI PRIPOMOČKI (RAZEN VSEH VSAJENIH IN INFICIRANIH PROIZVODOV)

 

oprema za radioterapijo

 

oprema za kardiologijo

 

oprema za dializo

 

dihalni aparati

 

oprema za nuklearno medicino

 

laboratorijska oprema za diagnozo in-vitro

 

naprave za analize

 

naprave za ohlajevanje

 

naprave za teste oploditve

 

druge naprave za odkrivanje, preprečevanje, spremljanje, zdravljenje, lajšanje bolezni, poškodb ali nezmožnosti

9.   INSTRUMENTI ZA SPREMLJANJE IN NADZOR

 

detektorji dima

 

regulatorji ogrevanja

 

termostati

 

naprave za merjenje, tehtanje ali reguliranje v gospodinjstvu ali kot laboratorijska oprema

 

drugi instrumenti za spremljanje in nadzor, ki se uporabljajo v industrijskih instalacijah (npr. v krmilnih ploščah)

10.   AVTOMATI

 

avtomati za vroče pijače

 

avtomati za steklenice ali pločevinke z vročo ali hladno pijačo

 

avtomati za trdne proizvode

 

bančni avtomati

 

vse naprave, ki avtomatsko izdajajo raznovrstne izdelke


PRILOGA III

KATEGORIJE EEO, KI JIH ZAJEMA TA DIREKTIVA

1.

Oprema za toplotno izmenjavo

2.

Zasloni, monitorji in oprema z zasloni, katerih površina je večja od 100 cm2

3.

Sijalke

4.

Velika oprema (katera koli zunanja dimenzija večja od 50 cm), kar vključuje, vendar ni omejeno na:

gospodinjske aparate; opremo za IT in telekomunikacije; opremo za zabavno elektroniko; svetilke; opremo za reproduciranje zvoka ali slik; glasbeno opremo; električno in elektronsko orodje; igrače, opremo za prosti čas in šport; medicinske pripomočke; instrumente za spremljanje in nadzor; avtomate; opremo za proizvajanje električnega toka. Ta kategorija ne vključuje opreme iz kategorij 1 do 3.

5.

Majhna oprema (nobena zunanja dimenzija ni večja od 50 cm), kar vključuje, vendar ni omejeno na:

gospodinjske aparate; opremo za zabavno elektroniko; svetilke; opremo za reproduciranje zvoka ali slik; glasbeno opremo; električno in elektronsko orodje; igrače, opremo za prosti čas in šport; medicinske pripomočke; instrumente za spremljanje in nadzor; avtomate; opremo za proizvajanje električnega toka. Ta kategorija ne vključuje opreme iz kategorij 1 do 3 in 6.

6.

Majhna oprema za IT in telekomunikacije (nobena zunanja dimenzija ni večja od 50 cm)

PRILOGA IV

Neizčrpen seznam EEO, ki je uvrščena v kategorije, naštete v prilogi III

1.   Oprema za toplotno izmenjavo

Hladilniki, zamrzovalniki, naprave, ki avtomatsko izdajajo hladne proizvode, oprema za klimatizacijo, oprema za razvlaževanje, toplotne črpalke, oljni radiatorji in druga oprema za toplotno izmenjavo, v kateri se uporabljajo druge tekočine kot voda.

2.   Zasloni, monitorji in oprema z zasloni, katerih površina je večja od 100 cm2

Zasloni, televizijski sprejemniki, LCD okvirji za fotografije, monitorji, prenosni računalniki, notesniki.

3.   Sijalke

Paličaste fluorescentne sijalke, kompaktne fluorescentne sijalke, fluorescentne sijalke, visokointenzivnostne sijalke – vključno z visokotlačnimi svetili z natrijevimi parami in metalhalogenidnimi sijalkami, nizkotlačne svetila z natrijevimi parami, svetleče diode.

4.   Velika oprema

Pralni stroji, sušilci oblačil, pomivalni stroji, kuhalniki, električni štedilniki, električne gorilne plošče, svetilke, oprema za reprodukcijo zvoka ali slik, glasbena oprema (razen orgel v cerkvah), naprave za pletenje in tkanje, veliki računalniki, veliki tiskalni stroji, oprema za kopiranje, veliki igralni avtomati na kovance, veliki medicinski pripomočki, veliki instrumenti za spremljanje in nadzor, velike naprave, ki avtomatsko izdajajo proizvode in denar, fotovoltaični paneli.

5.   Majhna oprema

Sesalniki, sesalniki metle, naprave za šivanje, svetilke, mikrovalovne pečice, oprema za prezračevanje, likalniki, opekači, električni noži, kuhalniki vode, ure in zapestne ure, električni brivniki, tehtnice, naprave za nego las in telesa, kalkulatorji, radijski sprejemniki, videokamere, videorekorderji, glasbeni stolpi, glasbeni instrumenti, oprema za reprodukcijo zvoka ali slike, električne in elektronske igrače, oprema za šport, računalniki za kolesarjenje, potapljanje, tek, veslanje itd., dimni javljalniki, regulatorji ogrevanja, termostati, majhno električno in elektronsko orodje, majhni medicinski pripomočki, majhni instrumenti za spremljanje in nadzor, majhne naprave, ki avtomatsko izdajajo proizvode, majhna oprema z vgrajenimi fotonapetostnimi paneli.

6.   Majhna oprema za IT in telekomunikacije (nobena zunanja dimenzija ni večja od 50 cm)

Mobilni telefoni, GPS, žepni kalkulatorji, usmerjevalniki, osebni računalniki, tiskalniki, telefoni.


PRILOGA V

MINIMALNI CILJI ZA PREDELAVO IZ ČLENA 11

Del 1:   Minimalni cilji, ki veljajo za vsako kategorijo od 13. avgusta 2012 do 14. avgusta 2015 za kategorije iz Priloge I:

(a)

za OEEO, ki se uvršča v kategoriji 1 ali 10 iz Priloge I,

80 % se predela in

75 % se reciklira;

(b)

za OEEO, ki se uvršča v kategoriji 3 ali 4 iz Priloge I,

75 % se predela in

65 % se reciklira;

(c)

za OEEO, ki se uvršča v kategorije 2, 5, 6, 7, 8 ali 9 iz Priloge I,

70 % se predela in

50 % se reciklira;

(d)

za plinske sijalke: 80 % se reciklira.

Del 2:   Minimalni cilji, ki veljajo za vsako kategorijo od 15. avgusta 2015 do 14. avgusta 2018 za kategorije iz Priloge I:

(a)

za OEEO, ki se uvršča v kategoriji 1 ali 10 iz Priloge I,

85 % se predela in

80 % pripravi za ponovno uporabo in reciklira;

(b)

za OEEO, ki se uvršča v kategoriji 3 ali 4 iz Priloge I,

80 % se predela in

70 % pripravi za ponovno uporabo in reciklira;

(c)

za OEEO, ki se uvršča v kategorije 2, 5, 6, 7, 8 ali 9 iz Priloge I,

75 % se predela in

55 % pripravi za ponovno uporabo in reciklira;

(d)

za plinske sijalke: 80 % se reciklira.

Del 3:   Minimalni cilji, ki veljajo za vsako kategorijo od 15. avgusta 2018 za kategorije iz Priloge III:

(a)

za OEEO, ki se uvršča v kategorije 1 ali 4 Priloge III,

85 % se predela in

80 % pripravi za ponovno uporabo in reciklira;

(b)

za OEEO, ki se uvršča v kategorijo 2 iz Priloge III,

80 % se predela in

70 % pripravi za ponovno uporabo in reciklira;

(c)

za OEEO, ki se uvršča v kategorije 5 ali 6 Priloge III,

75 % se predela in

55 % pripravi za ponovno uporabo in reciklira;

(d)

za OEEO, ki se uvršča v kategorijo 3 Priloge III: 80 % se reciklira.


PRILOGA VI

MINIMALNE ZAHTEVE ZA POŠILJKE

1.

Da bi se v primerih, ko imetnik predmeta trdi, da namerava pošiljati ali pošilja uporabljeno EEO in ne OEEO, razlikovalo med EEO in OEEO, države članice zahtevajo, da mora imeti imetnik naslednja dokazila:

(a)

kopijo računa in pogodbe v zvezi s prodajo in/ali prenosom lastništva EEO, ki navaja, da je oprema namenjena za neposredno ponovno uporabo in deluje brezhibno;

(b)

dokaz o ocenjevanju ali testiranju v obliki kopije zapisov (potrdilo o testiranju, dokazilo o uporabnosti) za vsak predmet v pošiljki ter protokol, ki vsebuje vse zapisane informacije iz točke 3;

(c)

izjavo imetnika, ki organizira prevoz EEO, da pri nobenem od materialov ali opreme v pošiljki ne gre za odpadek, kakor je opredeljen v členu 3(1) Direktive 2008/98/ES, ter

(d)

ustrezno zaščito pred škodo, ki bi lahko nastala med prevozom, natovarjanjem in raztovarjanjem, predvsem z dovolj embalažnega materiala in ustreznim nalaganjem tovora.

2.

Z odstopanjem se točka 1(a) in (b) in točka 3 ne uporabljajo, če je to dokumentirano z jasnimi dokazi, da je EEO poslana na podlagi dogovora med podjetji o prenosu, in da:

(a)

je EEO vrnjena proizvajalcu ali tretji strani, ki deluje v njegovem imenu, zaradi popravila in z namenom ponovne uporabe EEO z napako in pod garancijo ali

(b)

je rabljena EEO, namenjena za profesionalno uporabo, zaradi vzdrževanja ali popravila z namenom ponovne uporabe na podlagi veljavne pogodbe poslana proizvajalcu ali tretjim stranem, ki delujejo v njegovem imenu, ali obratom tretjih strani v državah, v katerih se uporablja Sklep Sveta OECD C(2001) 107 konč. o spremembah Sklepa OECD C(92) 39 konč. o nadzoru čezmejnega premeščanja odpadkov za predelavo, ali

(c)

je proizvajalcu ali tretji strani, ki deluje v njegovem imenu, za analizo osnovnega vzroka okvare poslana rabljena pokvarjena EEO, namenjena za profesionalno uporabo, na podlagi veljavne pogodbe, v primerih, ko lahko tako analizo opravi samo proizvajalec ali tretja stran v njegovem imenu.

3.

Da se dokaže, da gre pri predmetih, ki se pošiljajo, za rabljeno EEO prej kot OEEO, države članice zahtevajo, da se pri testiranju in vodenju zapisov o rabljeni EEO opravita naslednja koraka:

 

Korak 1: testiranje

(a)

Preskuša se delovanje in oceni se prisotnost nevarnih snovi. Testiranje se izvede glede na vrsto EEO. Za večino rabljene EEO zadostuje preskus delovanja ključnih funkcij.

(b)

Voditi je treba zapise o rezultatih ocenjevanja in preskušanja.

 

Korak 2: zapis

(a)

Zapis se varno, vendar ne za stalno, pritrdi na samo EEO (če ni pakirana) ali na embalažo, tako da se lahko prebere brez razpakiranja opreme.

(b)

Zapis vsebuje naslednje informacije:

naziv predmeta (naziv opreme, če je navedena v Prilogi II ali Prilogi IV, kot je ustrezno, in kategorije iz Priloge I ali Priloge III, kot je ustrezno),

po potrebi identifikacijsko številko predmeta (tip št.),

leto proizvodnje (če je na voljo),

naziv in naslov podjetja, ki je odgovorno za dokazovanje delovanja,

rezultat preskusa, kakor je opisano v koraku 1 (ter datum preskusa delovanja),

vrsto opravljenih testov.

4.

Poleg dokumentacije iz točk 1, 2 in 3 mora biti vsakemu tovoru (na primer transportni zabojnik, tovornjak) rabljene EEO priložena:

(a)

ustrezna dokumentacija o prevozu, npr. dokument CMR ali tovorni list;

(b)

izjava zavezanca glede njegove odgovornosti.

5.

Če se ne zagotovijo ustrezni dokumenti iz točk 1, 2, 3 in 4, s katerimi se dokaže, da je premet rabljena EEO in ne OEEO, ter ni ustrezne zaščite pred škodo, ki bi lahko nastala med prevozom, natovarjanjem in raztovarjanjem, predvsem z dovolj embalažnega materiala in ustreznim nalaganjem tovora, kar je obveznost imetnika, ki organizira prevoz, organi države članice štejejo, da je predmet OEEO in da gre pri tovoru za nezakonito pošiljko. V takih okoliščinah se tovor obravnava v skladu s členoma 24 in 25 Uredbe (ES) št. 1013/2006.

PRILOGA VII

Selektivna obdelava za materiale in sestavne dele odpadne električne in elektronske opreme iz člena 8(2)

1.

Iz ločeno zbrane OEEO je treba odstraniti najmanj naslednje snovi, zmesi in sestavne dele:

poliklorirani bifenili (PCB), ki vsebujejo kondenzatorje v skladu z Direktivo Sveta 96/59/ES z dne 16. septembra 1996 o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov (PCB/PCT) (1),

sestavni deli, ki vsebujejo živo srebro, kot so stikala ali svetila za osvetlitev ozadja,

baterije,

plošče s tiskanim vezjem v prenosnih telefonih na splošno in v drugih napravah, če je površina plošč s tiskanim vezjem večja od 10 kvadratnih centimetrov,

kartuše za toner, tekoče in kot pasta, kot tudi barvne kartuše,

plastika, ki vsebuje bromirane zaviralce gorenja,

azbestni odpadki in sestavni deli, ki vsebujejo azbest,

katodne cevi,

klorofluoroogljiki (CFC), klorofluoroogljikovodiki (HCFC) ali fluorirani ogljikovodiki (HFC), ogljikovodiki (HC),

plinske sijalke,

prikazovalniki s tekočimi kristali (skupaj s svojimi ohišji, kadar je to primerno) s površino večjo od 100 kvadratnih centimetrov in vsi prikazovalniki iz ozadja osvetljeni s plinskimi sijalkami,

zunanji električni kabli,

sestavni deli, ki vsebujejo refraktorska keramična vlakna, kot je opisano v Direktivi Komisije 97/69/ES z dne 5. decembra 1997 o 23. prilagoditvi tehničnemu napredku Direktive Sveta 67/548/EGS o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (2),

sestavni deli, ki vsebujejo radioaktivne snovi, razen sestavnih delov, ki so pod pragovi izvzetja, določenimi v členu 3 in Prilogi I k Direktivi Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (3),

elektrolitni kondenzatorji, ki vsebujejo nevarne snovi (višina > 25 mm, premer > 25 mm ali sorazmerno podobna prostornina).

Te snovi, zmesi in sestavni deli se odstranijo ali predelajo v skladu z Direktivo 2008/98/ES.

2.

Naslednje sestavne dele OEEO, ki je zbrana ločeno, je treba obdelati, kot je navedeno:

katodne cevi: fluorescentno prevleko je treba odstraniti,

oprema, ki vsebuje pline, ki tanjšajo ozonski plašč ali imajo potencial globalnega segrevanja (GWP) nad 15, kot so plini, ki jih vsebujejo pene in krogotoki za hlajenje: pline je treba ustrezno izločiti in ustrezno obdelati. Pline, ki tanjšajo ozonski plašč, je treba obdelati v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009,

plinske sijalke: živo srebro se odstrani.

3.

Upoštevajoč varstvo okolja in koristnost priprave za ponovno uporabo in reciklaže, se točki 1 in 2 uporabljata na tak način, da se ne ovira okolju primerna priprava za ponovno uporabo in reciklaža sestavnih delov ali celih naprav.

(1)  UL L 243, 24.9.1996, str. 31.

(2)  UL L 343, 13.12.1997, str. 19.

(3)  UL L 159, 29.6.1996, str. 1.


PRILOGA VIII

TEHNIČNE ZAHTEVE IZ ČLENA 8(3)

1.

Mesta za skladiščenje (vključno z začasnim skladiščenjem) OEEO pred njeno obdelavo (brez vpliva na zahteve Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (1)):

neprepustne površine za ustrezna območja, ki so opremljena z objekti za zbiranje razlitih tekočin in po potrebi z usedalniki in s čistilniki-razmaščevalci,

prekritje, odporno na vremenske pogoje, za ustrezna območja.

2.

Mesta za obdelavo OEEO:

tehtnice za merjenje teže obdelanih odpadkov,

neprepustne površine in prekritja za ustrezna območja, ki so opremljena z objekti za zbiranje razlitih tekočin in po potrebi z usedalniki in s čistilniki-razmaščevalci,

ustrezno skladiščenje za razstavljene rezervne dele,

ustrezni vsebniki za skladiščenje baterij, kondenzatorjev, ki vsebujejo PCB-je/PCT-je, in drugih nevarnih odpadkov, kot so radioaktivni odpadki,

oprema za obdelavo vode v skladu s predpisi o zdravju in okolju.


(1)  UL L 182, 16.7.1999, str. 1.


PRILOGA IX

ZNAK ZA OZNAČEVANJE EEO

Znak za označevanje ločenega zbiranja EEO sestoji iz prečrtanega smetnjaka na kolesih, kot je na sliki. Znak mora biti natisnjen vidno, čitljivo in neizbrisljivo.

Image 1

PRILOGA X

INFORMACIJE O REGISTRACIJI IN POROČANJU V SKLADU S ČLENOM 16

A.   Informacije, ki jih je treba predložiti ob registraciji:

1.

Naziv in naslov proizvajalca ali pooblaščenega zastopnika, kadar je ta imenovan v skladu s členom 17 (poštna številka in kraj, ulica in hišna številka, država, telefonska številka in številka telefaksa, elektronski naslov in kontaktna oseba). Za pooblaščenega zastopnika, kot je opredeljen v členu 17, tudi kontaktni podatki zastopanega proizvajalca.

2.

Nacionalna identifikacijska oznaka proizvajalca, vključno z evropsko davčno številko ali nacionalno davčno številko proizvajalca.

3.

Kategorija EEO, ki je določena v prilogah I ali III k tej direktivi, kot je ustrezno.

4.

Vrsta EEO (gospodinjska oprema ali druga oprema).

5.

Blagovna znamka EEO.

6.

Podatki o izpolnjevanju obveznosti proizvajalca: individualni ali skupni sistem, vključno s podatki o finančni garanciji.

7.

Uporabljena prodajna tehnika (npr. prodaja na daljavo).

8.

Izjava o tem, da so predložene informacije resnične.

B.   Informacije, ki jih je treba predložiti za poročanje:

1.

Nacionalna identifikacijska oznaka proizvajalca.

2.

Poročevalno obdobje.

3.

Kategorija EEO, ki je določena v prilogah I ali III k tej direktivi, kot je ustrezno.

4.

Količina EEO, ki se da na nacionalni trg, in sicer teža opreme.

5.

Količina (teža) odpadkov iz EEO, ki se ločeno zbira, reciklira (vključno s pripravo za ponovno uporabo), predela in je odstranjena v državi članici ali razposlana znotraj ali zunaj Unije.

Opomba: Informacije iz točk 4 in 5 se mora navesti po kategoriji.


PRILOGA XI

DEL A

Razveljavljena direktiva z zaporednimi spremembami

(iz člena 25)

Direktiva 2002/96/ES o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO)

(UL L 37, 13.2.2003, str. 24)

Direktiva 2003/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 345, 31.12.2003, str. 106)

Direktiva 2008/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 81, 20.3.2008, str. 65)

DEL B

Roki za prenos v nacionalno zakonodajo

(iz člena 25)

Direktiva

Rok za prenos

2002/96/ES

13. avgust 2004

2003/108/ES

13. avgust 2004

2008/34/ES


PRILOGA XII

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 2002/96/ES

Ta direktiva

Člen 1

Člen 1

Člen 2(1)

Člen 2(1)

Člen 2(2)

Člen 2(2)

Člen 2(3)

Člen 2(3)(a)

Člen 2(1) (delno)

Člen 2(3)(b)

Priloga IB, točka 5, zadnja postavka

Člen 2(3)(c)

Priloga IB, točka 8

Člen 2(4)(g)

Člen 2(4)(a) do (f) in 2(5)

Člen 3(a)

Člen 3(1)(a)

Člen 3(1)(b) do (d)

Člen 3(b)

Člen 3(1)(e)

Člen 3(c) do (h)

Člen 3(2)

Člen 3(i)

Člen 3(1)(f)

Člen 3(j)

Člen 3(1)(g)

Člen 3(k)

Člen 3(1)(h)

Člen 3(l)

Člen 3(m)

Člen 3(1)(i)

Člen 3(1)(j) do (o)

Člen 4

Člen 4

Člen 5(1) do (2)

Člen 5(1) do (2)

Člen 5(3) do (4)

Člen 5(3)

Člen 5(5)

Člen 6(1)

Člen 5(4)

Člen 6(2)

Člen 5(5)

Člen 7(1) in (2)

Člen 8(1)

Člen 6(1), prvi in drugi pododstavek, ter (3)

Člen 8(2), (3) in (4)

Priloga II(4)

Člen 8(4), drugi pododstavek, prvi stavek

Člen 6(1), tretji pododstavek

Člen 8(5)

Člen 6(6)

Člen 8(6)

Člen 6(2)

Člen 9(1) in (2)

Člen 6(4)

Člen 9(3)

Člen 6(5)

Člen 10(1) in (2)

Člen 10(3)

Člen 7(1)

Člen 7(2)

Člen 11(1) in Priloga V

Člen 11(2)

Člen 11(3)

Člen 7(3), prvi pododstavek

Člen 11(4)

Člen 7(3), drugi pododstavek

Člen 7(4)

Člen 7(5)

Člen 11(5)

Člen 11(6)

Člen 8(1)

Člen 12(1)

Člen 12(2)

Člen 8(2), prvi in drugi pododstavek

Člen 12(3)

Člen 8(2), tretji pododstavek

Člen 14(1) (delno)

Člen 8(3), prvi pododstavek

Člen 12(4)

Člen 12(5)

Člen 8(3), drugi pododstavek

Člen 14(1) (delno)

Člen 8(4)

Člen 9(1), prvi pododstavek

Člen 13(1), prvi pododstavek

Člen 9(1), drugi pododstavek

Člen 9(1), tretji pododstavek

Člen 13(1), drugi pododstavek

Člen 9(1), četrti pododstavek

Člen 13(1), tretji pododstavek

Člen 9(2)

Člen 13(2)

Člen 10(1)

Člen 14(2)

Člen 10(2)

Člen 14(3)

Člen 10(3)

Člen 14(4)

Člen 10(4)

Člen 14(5)

Člen 11

Člen 15

Člen 12(1) (delno)

Člen 16(1) do (3)

Člen 12(1), prvi pododstavek (delno)

Člen 16(4)

Člen 12(1), drugi pododstavek

Člen 16(1) in (2) ter člen 17(2) in (3)

Člen 12(1), tretji pododstavek

Člen 16(3) in (5)

Člen 17(1)

Člen 12(1), četrti pododstavek

Člen 18

Člen 12(2)

Člen 16(5)

Člen 13

Člen 19

Člen 20

Člen 14

Člen 21

Člen 15

Člen 22

Člen 16

Člen 23(1)

Člen 23(2) do (4)

Člen 17(1) do (3)

Člen 24(1) do (3)

Člen 17(4)

Člen 7(3)

Člen 17(5)

Člen 7(4) do (7), člen 11(6) in člen 12(6)

Člen 25

Člen 18

Člen 26

Člen 19

Člen 27

Priloga IA

Priloga I

Priloga IB

Priloga II

Priloge III, IV in VI

Priloge II do IV

Priloge VII do IX

Prilogi X in XI

Priloga XII