23.11.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 306/12

(1)

Usklajevanje ekonomskih politik držav članic, kakor je določeno v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), bi moralo vključevati skladnost z vodilnimi načeli stabilnih cen, zdravih javnih financ in monetarnih pogojev ter uravnotežene plačilne bilance.

(2)

Pakt za stabilnost in rast so prvotno sestavljale Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (3), Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (4) ter resolucija Evropskega sveta z dne 17. junija 1997 o Paktu za stabilnost in rast (5). Uredbi (ES) št. 1466/97 in (ES) št. 1467/97 sta bili leta 2005 spremenjeni z uredbama (ES) št. 1055/2005 (6) oziroma (ES) št. 1056/2005 (7). Poleg tega je bilo sprejeto poročilo Sveta z dne 20. marca 2005 o izboljšanju izvajanja Pakta za stabilnost in rast (8).

(3)

Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, podprto s finančno stabilnostjo, s čimer podpira uresničevanje ciljev Unije za trajnostno rast in delovna mesta.

(4)

Preventivni del Pakta za stabilnost in rast zahteva, da države članice dosežejo in vzdržujejo srednjeročne proračunske cilje ter v ta namen predložijo programe za stabilnost in konvergenco. Koristile bi mu strožje oblike nadzora, da se zagotovi da države članice dosledno spoštujejo okvir Unije za proračunsko usklajevanje.

(5)

Vsebino programov za stabilnost in za konvergenco ter postopek za njihovo ocenjevanje bi bilo treba glede na izkušnje, zbrane pri izvajanju Pakta za stabilnost in rast, dodatno razviti na nacionalni ravni in na ravni Unije.

(6)

Pri proračunskih ciljih v programih za stabilnost in konvergenco bi bilo treba izrecno upoštevati ukrepe, sprejete v skladu s širšimi smernicami ekonomskih politik, smernicami za zaposlovanje držav članic in Unije ter na splošno z nacionalnimi programi reform.

(7)

Programe za stabilnost in konvergenco bi bilo treba predložiti in oceniti pred sprejetjem bistvenih odločitev o nacionalnih proračunih za prihodnja leta. Zato bi bilo treba določiti primeren rok za predložitev programov za stabilnost in konvergenco. Ob upoštevanju posebnosti proračunskega leta Združenega kraljestva bi bilo treba uvesti posebne določbe glede roka, do katerega naj Združeno kraljestvo predloži svoj program za konvergenco.

(8)

Pridobljene izkušnje in storjene napake v prvem desetletju ekonomske in monetarne unije kažejo potrebo po izboljšanju ekonomskega upravljanja v Uniji, ki bi moralo temeljiti na močnejšem nacionalnem lastništvu skupno dogovorjenih pravil in politik ter na trdnejšem okviru nadzora nad nacionalnimi ekonomskimi politikami na ravni Unije.

(9)

Izboljšan okvir ekonomskega upravljanja bi moral temeljiti na več medsebojno povezanih in usklajenih politikah za trajnostno rast in zaposlovanje, zlasti na strategiji Unije za rast in delovna mesta, s posebnim poudarkom na razvoju in krepitvi notranjega trga, spodbujanju mednarodne trgovine in konkurenčnosti, evropskem semestru za okrepljeno usklajevanje ekonomskih in proračunskih politik (evropski semester), učinkovitem okviru za preprečevanje in zmanjševanje čezmernega javnofinančnega primanjkljaja (Pakt za stabilnost in rast), trdnem okviru za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnotežij, minimalnih zahtevah za nacionalne proračunske okvire in okrepljeni ureditvi finančnih trgov in nadzoru nad njimi, vključno z makrobonitetnim nadzorom Evropskega odbora za sistemska tveganja.

(10)

Pakt za stabilnost in rast ter celoten okvir ekonomskega upravljanja bi moral dopolnjevati in podpirati s strategijo Unije za rast in delovna mesta. Medsebojne povezave različnih delov ne bi smele omogočati izjem od določb Pakta za stabilnost in rast.

(11)

Krepitev ekonomskega upravljanja bi morala vključevati tesnejše in pravočasnejše vključevanje Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov. Kljub temu, da so sogovorniki Evropskega parlamenta v okviru dialoga ustrezne institucije Unije in njihovi predstavniki, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta ponudi državi članici, na katero je naslovljeno priporočilo Sveta v skladu s členom 6(2) ali členom 10(2), možnost sodelovanja pri izmenjavi mnenj. Udeležba države članice pri takšni izmenjavi mnenj je prostovoljna.

(12)

Komisija bi morala imeti v postopku okrepljenega nadzora močnejšo vlogo v zvezi z ocenami, specifičnimi za posamezno državo članico, spremljanjem, misijami na kraju samem, priporočili in opozorili.

(13)

Programi za stabilnost in konvergenco ter nacionalni programi reform bi morali biti pripravljeni skladno, uskladiti pa bi bilo treba tudi roke za njihovo predložitev. Ti programi bi morali biti predloženi Svetu in Komisiji. Morali bi biti objavljeni.

(14)

V okviru evropskega semestra se ciklus nadzora nad politikami in njihovega usklajevanja začne na začetku leta s horizontalnim pregledom, v skladu s katerim Evropski svet na podlagi informacij Komisije in Sveta opredeli glavne izzive Unije in euroobmočja ter poda strateške usmeritve o politikah. Na začetku letnega nadzornega cikla bi morale potekati tudi razprave v Evropskem parlamentu, in sicer pravočasno pred začetkom razprave v Evropskem svetu. Države članice bi morale pri pripravi programov za stabilnost ali konvergenco ter nacionalnih programov reform upoštevati horizontalne usmeritve Evropskega sveta

(15)

Da bi povečali nacionalno lastništvo Pakta za stabilnost in rast, bi morali biti nacionalni proračunski okviri popolnoma usklajeni s cilji večstranskega nadzora v Uniji, zlasti z evropskim semestrom.

(16)

V skladu s pravnimi in političnimi ureditvami vsake države članice bi morali biti nacionalni parlamenti ustrezno vključeni v evropski semester in v pripravo programov za stabilnost, programov za konvergenco ter nacionalnih programov reform, da bi povečali preglednost, lastništvo in odgovornost glede sprejetih odločitev. Po potrebi bi se moralo v okviru evropskega semestra posvetovati z Ekonomsko-finančnim odborom, Odborom za ekonomsko politiko, Odborom za zaposlovanje in Odborom za socialno zaščito. Po potrebi so v okvir evropskega semestra pri glavnih vprašanjih vključene zadevne interesne skupine, zlasti socialni partnerji, v skladu z določbami PDEU ter nacionalnimi pravnimi in političnimi ureditvami.

(17)

Usklajevanje proračunskih stanj s srednjeročnim proračunskim ciljem bi moralo državam članicam zagotoviti varnostni razmik do referenčne vrednosti v višini 3 % BDP za zagotovitev vzdržnih javnih financ ali hitrega napredka pri vzdržnosti, obenem pa se ohrani proračunski manevrski prostor, predvsem ob upoštevanju potreb po javnih naložbah. Srednjeročni proračunski cilj bi bilo treba redno posodabljati na podlagi skupno dogovorjene metodologije, ki ustrezno odraža tveganja dejanskih in implicitnih obveznosti za javne finance, v skladu s cilji Pakta za stabilnost in rast.

(18)

Za doseganje in ohranjanje srednjeročnega proračunskega cilja je treba opredeliti načela glede prilagoditvene poti za uresničenje srednjeročnega cilja. Ta načela bi morala med drugim zagotoviti, da bodo izredni prihodki, zlasti prihodki, ki presegajo običajno pričakovane prihodke zaradi gospodarske rasti, namenjeni zmanjšanju dolga.

(19)

Obveznost doseganja in ohranjanja srednjeročnega cilja bi morala veljati za vse države članice.

(20)

Zadosten napredek pri doseganju srednjeročnega proračunskega cilja bi bilo treba oceniti na podlagi celovite ocene s strukturnim saldom kot referenco, vključno z analizo odhodkov po odbitku diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov. V povezavi s tem in dokler srednjeročni proračunski cilj ni dosežen, stopnja rasti javnofinančnih odhodkov v običajnih okoliščinah ne bi smela preseči referenčne srednjeročne stopnje potencialne rasti BDP, pri čemer se presežki nad to mejo izravnavajo z diskrecijskim povečanjem državnih prihodkov, diskrecijsko zmanjšanje prihodkov pa se nadomesti z zmanjšanjem odhodkov. Referenčno srednjeročno stopnjo potencialne rasti BDP bi bilo treba izračunati v skladu s skupno dogovorjeno metodologijo. Komisija bi morala objaviti metodo izračuna teh napovedi in na njeni podlagi izračunano referenčno srednjeročno stopnjo potencialne rasti BDP. Zlasti pri majhnih državah članicah bi bilo treba upoštevati potencialno zelo veliko spremenljivost investicijskih odhodkov.

(21)

Od držav članic, katerih raven dolga presega 60 % BDP, ali držav članic z izrazitim tveganjem glede splošne vzdržnosti dolga bi bilo treba zahtevati hitrejše prilagajanje srednjeročnim proračunskim ciljem.

(22)

Da se omogoči oživitev gospodarstva, bi bilo treba dovoliti začasen odklon od prilagoditvene poti za doseganje srednjeročnega proračunskega cilja, če ga povzroči izreden dogodek, na katerega zadevna država članica ne more vplivati in ki ima pomembne posledice za finančno stanje sektorja države, ali nastane zaradi resnega gospodarskega upada v euroobmočju ali celotni Uniji, pod pogojem, da to srednjeročno ne ogrozi fiskalne vzdržnosti. Pri odobritvi začasnega odklona od srednjeročnega proračunskega cilja ali od ustreznega prilagajanja temu cilju bi bilo treba upoštevati tudi izvajanje pomembnih strukturnih reform, pod pogojem, da se ohrani ustrezen varnostni razmik do referenčne vrednosti primanjkljaja. Posebno pozornost bi bilo treba v zvezi s tem nameniti sistemskim pokojninskim reformam, pri katerih bi moral odklon odražati neposredne dodatne stroške zaradi preusmeritve prispevkov iz javno financiranega stebra v steber, ki je v celoti naložben. Ukrepi, na podlagi katerih bi se sredstva iz stebra, ki je v celoti naložben, prenesla nazaj v javno financirani steber, bi se morali šteti za enkratne in začasne ter bi morali biti izključeni iz strukturnega salda, ki se uporablja za ocenjevanje napredka pri doseganju srednjeročnega proračunskega cilja.

(23)

V primeru znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja bi morala Komisija zadevni državi članici poslati opozorilo, Svet pa bi moral nato v roku enega meseca preučiti položaj in izdati priporočilo o sprejetju potrebnih prilagoditvenih ukrepov. V priporočilu bi moral biti določen največ petmesečni rok za odpravo odklona. Zadevna država članica bi morala o sprejetih ukrepih poročati Svetu. Če zadevna država članica v roku, ki ga določi Svet, ne sprejme ustreznih ukrepov, bi moral Svet sprejeti sklep, da niso bili sprejeti učinkoviti ukrepi, in o tem poročati Evropskemu svetu. Pomembno je, da se v doglednem času ugotovi, da države članice niso sprejele ustreznih ukrepov, zlasti, če takšno stanje traja dlje časa. Komisija bi lahko Svetu priporočila, naj sprejme revidirana priporočila. Komisija bi lahko po potrebi pozvala ECB naj sodeluje pri nadzornih misijah v državah članicah euroobmočja in državah članicah, ki sodelujejo v Sporazumu z dne 16. marca 2006 med Evropsko centralno banko in nacionalnimi centralnimi bankami držav članic zunaj euroobmočja o določitvi operativnih postopkov za mehanizem deviznih tečajev v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (9) (v nadaljevanju: „MMT2“). Komisija bi morala o izidih misije poročati Svetu in bi lahko po potrebi sklenila, da bo svoje ugotovitve objavila.

(24)

Svetu bi bilo treba dodeliti pristojnosti za sprejetje posameznih sklepov, s katerimi se razglasi neupoštevanje priporočil Sveta, sprejetih na podlagi člena 121(4) PDEU o oblikovanju ukrepov politik v primeru, da država članica znatno odstopa od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega cilja. Ti sklepi so kot del usklajevanja ekonomskih politik držav članic v Svetu v skladu s členom 121(1) PDEU nadaljevanje navedenih priporočil, ki jih Svet sprejme v skladu s členom 121(4) PDEU. Začasna ukinitev glasovalnih pravic članom Sveta, ki zastopajo države članice, katerih valuta ni euro, pri sprejemanju sklepa Sveta o neupoštevanju priporočil na podlagi člena 121(4) PDEU, namenjenih državam članicam, katerih valuta je evro, je neposredna posledica tega, da je sklep nadaljevanje priporočila in določbe člena 139(4) PDEU, ki glasovalno pravico o tovrstnih priporočilih omejuje na države članice, katerih valuta je euro.

(25)

Za zagotovitev, da bodo države članice, katerih valuta je euro, upoštevale okvir Unije za proračunski nadzor, bi bilo treba vzpostaviti poseben izvedbeni mehanizem na podlagi člena 136 PDEU za primere znatnega odklona od prilagoditvene poti k srednjeročnemu proračunskemu cilju.

(26)

Pri sklicevanjih v Uredbi (ES) št. 1466/97 bi bilo treba upoštevati novo številčenje členov v PDEU.

(27)

Uredbo (ES) št. 1466/97 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Ta uredba določa pravila glede vsebine, predložitve, preverjanja in spremljanja programov za stabilnost in programov za konvergenco v okviru večstranskega nadzora Sveta in Komisije, zato da se v zgodnji fazi prepreči pojav čezmernega javnofinančnega primanjkljaja ter pospeši nadziranje in usklajevanje ekonomskih politik, s čimer se podpira uresničevanje ciljev Unije glede rasti in zaposlovanja.“;

2.

člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

Za namene te uredbe:

3.

vstavi se naslednji oddelek:

„ODDELEK 1-A

EVROPSKI SEMESTER ZA USKLAJEVANJE EKONOMSKIH POLITIK

Člen 2-a

1.   Za zagotavljanje tesnejše uskladitve ekonomskih politik in trajnostne konvergence ekonomskih učinkov držav članic Svet izvaja večstranski nadzor kot sestavni del evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik v skladu s cilji in zahtevami iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

2.   Evropski semester vključuje:

3.   Da se v okviru evropskega semestra zagotovi pravočasno in integrirano svetovanje glede namer makrofiskalnih in makrostrukturnih politik Svet, praviloma po oceni teh programov na podlagi priporočil Komisije, državam članicam posreduje usmeritve, pri čemer celovito upošteva pravne instrumente iz členov 121 in 148 PDEU ter iz te uredbe in Uredbe (EU) št. 1176/2011.

Države članice upoštevajo te usmeritve pri oblikovanju svoje ekonomske, zaposlovalne in proračunske politike pred sprejetjem bistvenih odločitev glede nacionalnega proračuna za naslednja leta. Komisija spremlja napredek.

Če država članica ne upošteva prejetih usmeritev, temu lahko sledijo:

Komisija nad izvajanjem ukrepov opravlja okrepljen nadzor, ki lahko vključuje nadzorne misije iz člena -11 te uredbe.

4.   Da bi povečali preglednost, lastništvo in odgovornost za sprejete odločitve, Evropski parlament ustrezno sodeluje v evropskem semestru zlasti preko ekonomskega dialoga, izvedenega v skladu s členom 2-ab te uredbe. V okviru evropskega semestra se po potrebi posvetuje z Ekonomsko-finančnim odborom, Odborom za ekonomsko politiko, Odborom za zaposlovanje in Odborom za socialno zaščito. Po potrebi so v okvir evropskega semestra pri glavnih vprašanjih vključene tudi zadevne interesne skupine, zlasti socialni partnerji, v skladu z določbami PDEU ter nacionalnimi pravnimi in političnimi ureditvami.

V skladu s členom 121 PDEU predsednik Sveta in Komisija ter po potrebi tudi predsednik Euroskupine letno poročajo Evropskemu parlamentu in Evropskemu svetu o rezultatih večstranskega nadzora. To poročanje bi moralo biti sestavni del ekonomskega dialoga iz člena 2-ab te uredbe.

4.

vstavi se naslednji oddelek:

„ODDELEK 1-AA

EKONOMSKI DIALOG

Člen 2-ab

1.   Za okrepitev dialoga med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter za zagotovitev večje preglednosti in odgovornosti lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta povabi predsednika Sveta, Komisijo in po potrebi predsednika Evropskega sveta ali predsednika Euroskupine, da nastopijo pred odborom in razpravljajo o:

2.   Od Sveta se praviloma pričakuje, da sledi priporočilom in predlogom Komisije ali da svoje stališče javno obrazloži.

3.   Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko v skladu s členom 6(2) ali 10(2) ponudi državi članici, ki jo zadeva priporočilo Sveta, možnost, da sodeluje pri izmenjavi mnenj.

4.   Svet in Komisija redno obveščata Evropski parlament o uporabi te uredbe.“;

5.

člen 2a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2a

Srednjeročni proračunski cilj za proračunsko stanje je za vsako državo članico različen. Ti srednjeročni proračunski cilji, specifični za vsako državo članico, lahko odstopajo od zahteve po proračunskem stanju blizu ravnotežja ali v presežku, če je obenem poskrbljeno za varnostni razmik do razmerja 3 % javnofinančnega primanjkljaja v BDP. Srednjeročni proračunski cilji zagotovijo vzdržnost javnih financ ali hiter napredek pri doseganju vzdržnosti, obenem pa omogočijo proračunski manevrski prostor, zlasti ob upoštevanju potrebe po javnih naložbah.

Ob upoštevanju teh dejavnikov so srednjeročni proračunski cilji, specifični za vsako državo članico, za sodelujoče države članice in za države članice, ki sodelujejo v MMT2, določeni v okviru razpona, opredeljenega med -1 % BDP in uravnoteženim ciklično prilagojenim proračunskim saldom ali ciklično prilagojenim proračunskim presežkom, ob neupoštevanju enkratnih in začasnih ukrepov.

Srednjeročni proračunski cilj se pregleda vsaka tri leta. Srednjeročni proračunski cilj države članice se lahko dodatno pregleda v primeru izvedbe strukturne reforme, ki bi močno vplivala na vzdržnost javnih financ.

V skladu Poglavjem IV Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah za proračunske okvire držav članic (11) je spoštovanje srednjeročnega proračunskega cilja vključeno v nacionalne srednjeročne proračunske okvire.

6.

člen 3 se spremeni:

7.

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

1.   Programi za stabilnost se predložijo vsako leto aprila, po možnosti do sredine tega meseca, najpozneje pa do 30. aprila.

2.   Države članice svoje programe za stabilnost objavijo.“;

8.

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

1.   Svet na podlagi ocene Komisije in Ekonomsko-finančnega odbora v okviru večstranskega nadzora iz člena 121 PDEU preuči srednjeročne proračunske cilje, ki jih predstavijo zadevne države članice v svojih programih za stabilnost, preveri, ali so ekonomske predpostavke, na katerih temelji program, verjetne, ali so prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja ustrezne, vključno z upoštevanjem spremljajoče prilagoditvene poti za delež dolga, in ali ukrepi, sprejeti ali predlagani za upoštevanje teh prilagoditvenih poti, zadoščajo za uresničitev srednjeročnega cilja v okviru cikla.

Svet in Komisija pri oceni prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja preučita, ali si zadevna država članica prizadeva za ustrezno letno izboljšanje svojega ciklično prilagojenega proračunskega stanja z izločenimi enkratnimi in začasnimi ukrepi, ki je potrebno za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, pri čemer je merilo 0,5 % BDP. Za države članice, katerih raven dolga presega 60 % BDP ali za države članice z izrazitim tveganjem glede splošne vzdržnosti dolga, Svet in Komisija preučita, ali je letno izboljšanje ciklično prilagojenega proračunskega salda z izločenimi enkratnimi in drugimi začasnimi ukrepi višje od 0,5 % BDP. Svet in Komisija pri oceni upoštevata, ali so prizadevanja za prilagajanje večja v času dobrih ekonomskih razmer, medtem ko so lahko prizadevanja v času slabih ekonomskih razmer manjša. Zlasti se upoštevajo izredni prihodki in izpad prihodkov.

Zadosten napredek pri doseganju srednjeročnega proračunskega cilja se oceni na podlagi splošne ocene s strukturnim saldom kot referenco, vključno z analizo odhodkov po odbitku diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov. V ta namen Svet in Komisija ocenita, ali je gibanje rasti državnih odhodkov, ob sočasnem upoštevanju učinka ukrepov, sprejetih ali načrtovanih na strani prihodkov, v skladu z naslednjimi pogoji:

Ta znesek odhodkov ne zajema odhodkov za obresti, odhodkov za programe Unije, v celoti izravnanih s prihodki iz skladov Unije, in nediskrecijskih sprememb pri odhodkih za nadomestila za brezposelnost.

Presežek rasti odhodkov nad srednjeročno referenco se ne šteje za kršitev referenčnega merila, kolikor je v celoti izravnan z zakonsko določenimi povečanji prihodkov.

Referenčna srednjeročna stopnja potencialne rasti BDP se določi na podlagi napovedi za prihodnje in ocen za preteklo obdobje. Napovedi se posodabljajo v rednih časovnih presledkih. Komisija objavi metodo izračuna teh napovedi in na njeni podlagi izračunano referenčno srednjeročno stopnjo potencialne rasti BDP.

Svet in Komisija pri določanju prilagoditvenih poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja za države članice, ki še niso dosegle tega cilja, in pri odobritvi začasnega odklona od tega cilja za države članice, ki so ga že dosegle, pod pogojem, da se do referenčne vrednosti za primanjkljaj ohrani ustrezni varnostni razmik in se pričakuje vrnitev proračunskega stanja v programskem obdobju na srednjeročni proračunski cilj, upoštevata izvajanje večjih strukturnih reform, ki imajo neposredne dolgoročne pozitivne proračunske učinke, vključno s spodbujanjem potencialne trajnostne rasti, in s tem preverljiv učinek na dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Posebna pozornost se nameni pokojninskim reformam, ki uvajajo večstebrni sistem, ki vključuje obvezen, v celoti naložbeni pokojninski steber. Državam članicam, ki izvajajo takšne reforme, se dovoli odklon od prilagoditvene poti za dosego njihovega srednjeročnega proračunskega cilja ali od samega cilja, pri čemer odklon odraža znesek, ki ga predstavlja neposredni dodatni vpliv reforme na javnofinančni saldo, pod pogojem, da se ohrani ustrezen varnostni razmik do referenčne vrednosti za primanjkljaj.

Svet in Komisija poleg tega preverita, ali program za stabilnost prispeva k doseganju trajnostne in realne konvergence v euroobmočju in k tesnejšemu usklajevanju ekonomskih politik ter ali je ekonomska politika zadevne države članice skladna s širšimi smernicami ekonomskih politik in smernicami za zaposlovanje držav članic in Unije.

V primeru neobičajnega dogodka, na katerega zadevna država članica ne more vplivati in ki ima pomembne posledice za finančno stanje sektorja države, ali v obdobjih resnega gospodarskega upada v euroobmočju ali celotni Uniji se lahko državam članicam dovoli začasen odklon od prilagoditvene poti za doseganje srednjeročnega proračunskega cilja iz tretjega pododstavka, pod pogojem, da to srednjeročno ne ogrozi fiskalne vzdržnosti.

2.   Svet in Komisija pregledata program za stabilnost v največ treh mesecih po njegovi predložitvi. Svet na priporočilo Komisije in po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom po potrebi sprejme mnenje o programu. Če Svet v skladu s členom 121 PDEU meni, da bi bilo treba cilje in vsebino programa okrepiti še posebej v zvezi s prilagoditveno potjo za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, v svojem mnenju državo članico pozove, naj prilagodi svoj program.“;

9.

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

1.   Svet in Komisija v okviru večstranskega nadzora v skladu s členom 121(3) PDEU na podlagi posredovanih podatkov sodelujočih držav članic ter ocen Komisije in Ekonomsko-finančnega odbora, spremljata uresničevanje programov za stabilnost, še zlasti pa ugotavljata, ali se proračunsko stanje znatno odmika ali se utegne odmakniti od srednjeročnega proračunskega cilja ali ustreznih prilagoditvenih poti za njegovo dosego.

2.   V primeru znatnih ugotovljenih odklonov od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, kot je navedeno v tretjem pododstavku člena 5(1) te uredbe, in da bi preprečili nastanek čezmernega primanjkljaja, Komisija v skladu s členom 121(4) PDEU zadevni državi članici pošlje opozorilo.

Svet v enem mesecu od dneva sprejetja opozorila iz prvega pododstavka preuči položaj in na podlagi priporočila Komisije, ki temelji na členu 121(4) PDEU, sprejme priporočilo za potrebne ukrepe. V priporočilu je določen največ petmesečni rok za odpravo odklona. Rok se skrajša na tri mesece, če Komisija v svojem opozorilu meni, da je položaj posebno resen in zahteva nujno ukrepanje. Svet na predlog Komisije priporočilo objavi.

Zadevna država članica v roku, ki ga določi Svet v priporočilu v skladu s členom 121(4) PDEU, Svetu poroča o ukrepih, ki jih je sprejela na podlagi priporočila.

Če zadevna država članica ne sprejme primernih ukrepov v roku, ki ga določi Svet v priporočilu iz drugega pododstavka, Komisija nemudoma priporoči Svetu, naj s kvalificirano večino sprejme sklep, v katerem ugotovi, da učinkoviti ukrepi niso bili sprejeti. Istočasno lahko Komisija Svetu priporoči, naj sprejme revidirano priporočilo v skladu s členom 121(4) PDEU o potrebnih ukrepih.

Če Svet ne sprejme sklepa na priporočilo Komisije, da ni bilo sprejetih učinkovitih ukrepov, in če zadevna država članica še vedno ne sprejme primernih ukrepov, Komisija mesec dni po svojem prvem priporočilu Svetu priporoči, naj sprejme sklep, v katerem ugotovi, da učinkoviti ukrepi niso bili sprejeti. Šteje se, da je Svet sklep sprejel, razen če se z navadno večino ne odloči za zavrnitev priporočila v desetih dneh od dneva, ko ga je Komisija sprejela. Istočasno lahko Komisija Svetu priporoči, naj sprejme revidirano priporočilo v skladu s členom 121(4) PDEU o potrebnih ukrepih.

Pri sprejemanju sklepa o neupoštevanju priporočil iz četrtega in petega pododstavka glasujejo samo člani Sveta, ki predstavljajo sodelujoče države članice, pri čemer se ne upošteva glas člana Sveta, ki predstavlja zadevno državo članico.

Svet o sprejetem sklepu pošlje uradno poročilo Evropskemu svetu.

3.   Odklon od srednjeročnega proračunskega cilja ali od ustrezne prilagoditvene poti za njegovo dosego se ovrednoti na podlagi splošne ocene s strukturnim saldom kot referenco, vključno z analizo odhodkov po odbitku diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, kot je določeno v členu 5(1).

Ocena o tem, ali je odklon znaten, vključuje zlasti naslednji merili:

Odklon pri gibanju odhodkov se ne šteje za znaten, če je zadevna država članicapresegla srednjeročni proračunski cilj, ob upoštevanju možnosti, da gre za znatne izredne prihodke, in če proračunski načrti, predstavljeni v programu za stabilnost, ne ogrožajo tega cilja v programskem obdobju.

Odklon se prav tako lahko ne upošteva, če ga povzroči izreden dogodek, na katerega zadevna država članica ne more vplivati in ki ima pomembne posledice za finančno stanje sektorja države, ali nastane zaradi resnega gospodarskega upada v euroobmočju ali celotni Uniji, pod pogojem, da to srednjeročno ne ogrozi fiskalne vzdržnosti.“;

10.

člen 7 se spremeni:

11.

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

1.   Programi za konvergenco se predložijo vsako leto aprila, po možnosti do sredine tega meseca, najpozneje pa do 30. aprila.

2.   Države članice svoje programe za konvergenco objavijo.“;

12.

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

1.   Svet na podlagi ocene Komisije in Ekonomsko-finančnega odbora v okviru večstranskega nadzora iz člena 121 PDEU preuči srednjeročne proračunske cilje, ki jih predstavijo zadevne države članice v svojih programih za konvergenco, preveri, ali so ekonomske predpostavke, na katerih temelji program, verjetne, ali so prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja ustrezne, vključno z upoštevanjem spremljajoče prilagoditvene poti za delež dolga, in ali ukrepi, sprejeti ali predlagani za upoštevanje teh prilagoditvenih poti, zadoščajo za uresničitev srednjeročnega cilja v okviru cikla in za dosego trajnostne konvergence.

Svet in Komisija pri oceni prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja upoštevata, ali so prizadevanja za prilagajanje večja v času dobrih ekonomskih razmer, medtem ko so lahko prizadevanja v času slabih ekonomskih razmer manjša. Zlasti se upoštevajo izredni prihodki in izpad prihodkov. Za države članice, katerih raven dolga presega 60 % BDP, ali z izrazitim tveganjem glede splošne vzdržnosti dolga Svet in Komisija preučita, ali je letno izboljšanje ciklično prilagojenega proračunskega salda z izločenimi enkratnimi in drugimi začasnimi ukrepi višje od 0,5 % BDP. Svet in Komisija za države članice, ki sodelujejo v MMT2, preučita, ali si zadevna država članica prizadeva za primerno letno izboljšanje svojega ciklično prilagojenega proračunskega stanja z izločenimi enkratnimi in začasnimi ukrepi, ki so potrebni za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, pri čemer je referenčno merilo 0,5 % BDP.

Zadosten napredek pri doseganju srednjeročnega proračunskega cilja se oceni na podlagi splošne ocene s strukturnim saldom kot referenco, vključno z analizo odhodkov po odbitku diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov. V ta namen Svet in Komisija ocenita, ali je gibanje rasti državnih odhodkov, ob sočasnem upoštevanju učinka ukrepov, sprejetih ali načrtovanih na strani prihodkov, v skladu z naslednjimi pogoji:

Ta znesek odhodkov ne zajema odhodkov za obresti, odhodkov za programe Unije, v celoti izravnanih s prihodki iz skladov Unije, in nediskrecijskih sprememb pri odhodkih za nadomestila za brezposelnost.

Presežek rasti odhodkov nad srednjeročno referenco se ne šteje za kršitev merila, kolikor je v celoti izravnan z zakonsko določenimi povečanji prihodkov.

Referenčna srednjeročna stopnja potencialne rasti BDP se določi na podlagi napovedi za prihodnje in ocen za preteklo obdobje. Napovedi se posodabljajo v rednih časovnih presledkih. Komisija objavi metodo izračuna teh napovedi in na njeni podlagi izračunano referenčno srednjeročno stopnjo potencialne rasti BDP.

Svet in Komisija pri določanju prilagoditvenih poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja za države članice, ki še niso dosegle tega cilja, in pri odobritvi začasnega odklona od tega cilja za države članice, ki so ga že dosegle, pod pogojem, da se do referenčne vrednosti za primanjkljaj ohrani ustrezni varnostni razmik in se pričakuje vrnitev proračunskega stanja v programskem obdobju na srednjeročni proračunski cilj, upoštevata izvajanje večjih strukturnih reform, ki imajo neposredne dolgoročne pozitivne proračunske učinke, vključno s spodbujanjem potencialne trajnostne rasti, in s tem preverljiv učinek na dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Posebna pozornost se nameni pokojninskim reformam, ki uvajajo večstebrni sistem, ki vključuje obvezen, v celoti naložbeni pokojninski steber. Državam članicam, ki izvajajo takšne reforme, se dovoli odklon od prilagoditvene poti za dosego njihovega srednjeročnega proračunskega cilja ali od samega cilja, pri čemer odklon odraža znesek, ki ga predstavlja neposredni dodatni vpliv reforme na javnofinančni saldo, pod pogojem, da se ohrani ustrezen varnostni razmik do referenčne vrednosti za primanjkljaj.

Svet in Komisija poleg tega preverita, ali program za konvergenco prispeva k doseganju trajnostne in realne konvergence in k tesnejšemu usklajevanju ekonomskih politik ter ali je ekonomska politika zadevne države članice skladna s širšimi smernicami ekonomskih politik in smernicami za zaposlovanje držav članic in Unije. Poleg tega Svet za države članice, ki sodelujejo v MMT2 preveri, ali program za konvergenco zagotavlja nemoteno sodelovanje v mehanizmu za določanje menjalnih tečajev.

V primeru neobičajnega dogodka, na katerega zadevna država članica ne more vplivati in ki ima pomembne posledice za finančno stanje sektorja države, ali v obdobjih resnega gospodarskega upada v euroobmočju ali celotni Uniji se lahko državam članicam dovoli začasen odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja iz tretjega pododstavka, pod pogojem, da to srednjeročno ne ogrozi fiskalne vzdržnosti.

2.   Svet in Komisija pregledata program za konvergenco v največ treh mesecih po njegovi predložitvi. Svet na priporočilo Komisije in po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom po potrebi sprejme mnenje o programu. Če Svet v skladu s členom 121 PDEU meni, da bi bilo treba cilje in vsebino programa okrepiti še posebej v zvezi s prilagoditveno potjo za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, v svojem mnenju državo članico pozove, naj prilagodi svoj program.“;

13.

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

1.   Svet in Komisija v okviru večstranskega nadzora v skladu s členom 121(3) PDEU na podlagi posredovanih podatkov držav članic z odstopanjem ter ocen Komisije in Ekonomsko-finančnega odbora, spremljata uresničevanje programov za konvergenco, še zlasti pa ugotavljata, ali se proračunsko stanje znatno odmika ali se utegne odmakniti od srednjeročnega proračunskega cilja ali ustreznih prilagoditvenih poti za njegovo dosego.

Poleg tega Svet in Komisija spremljata tudi ekonomske politike nesodelujočih držav članic z vidika ciljev programov za konvergenco, da se zagotovi, da so njihove politike usmerjene k stabilnosti, in se tako izogne izkrivljanju realnih menjalnih tečajev in prekomernemu nihanju nominalnih menjalnih tečajev.

2.   V primeru znatnih ugotovljenih odklonov od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, kot je navedeno v tretjem pododstavku člena 9(1) te uredbe, in da bi preprečili nastanek čezmernega primanjkljaja, Komisija v skladu s členom 121(4) PDEU zadevni državi članici pošlje opozorilo.

Svet v enem mesecu od dneva sprejetja opozorila iz prvega pododstavka preuči položaj in na podlagi priporočila Komisije, ki temelji na členu 121(4) PDEU, sprejme priporočilo za potrebne ukrepe. V priporočilu je določen največ petmesečni rok za odpravo odklona. Rok se skrajša na tri mesece, če Komisija v svojem opozorilu meni, da je položaj posebno resen in zahteva nujno ukrepanje. Svet na predlog Komisije priporočilo objavi.

Zadevna država članica v roku, ki ga določi Svet v priporočilu v skladu s členom 121(4) PDEU, Svetu poroča o ukrepih, ki jih je sprejela na podlagi priporočila.

Če zadevna država članica ne sprejme primernih ukrepov v roku, ki ga določi Svet v priporočilu iz drugega pododstavka, Komisija nemudoma priporoči Svetu, naj s kvalificirano večino sprejme sklep, v katerem ugotovi, da učinkoviti ukrepi niso bili sprejeti. Istočasno lahko Komisija Svetu priporoči, naj sprejme revidirano priporočilo v skladu s členom 121(4) PDEU o potrebnih ukrepih.

Če Svet ne sprejme sklepa na priporočilo Komisije, da učinkoviti ukrepi niso bili sprejeti, in če zadevna država članica še vedno ne sprejme primernih ukrepov, Komisija en mesec po svojem prvem priporočilu Svetu priporoči, naj sprejme sklep, v katerem ugotovi, da učinkoviti ukrepi niso bili sprejeti. Šteje se, da je Svet sklep sprejel, razen če se z navadno večino ne odloči za zavrnitev priporočila v desetih dneh od dneva, ko ga je Komisija sprejela. Istočasno lahko Komisija Svetu priporoči, naj sprejme revidirano priporočilo v skladu s členom 121(4) PDEU o potrebnih ukrepih.

Pri sprejemanju sklepa o neupoštevanju priporočil iz četrtega in petega pododstavka Svet odloča brez upoštevanja glasu člana Sveta, ki predstavlja zadevno državo članico.

Svet o sprejetem sklepu pošlje uradno poročilo Evropskemu svetu.

3.   Odklon od srednjeročnega proračunskega cilja ali od ustrezne prilagoditvene poti za njegovo dosego se ovrednoti na podlagi splošne ocene s strukturnim saldom kot referenco, vključno z analizo odhodkov po odbitku diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, kot je določeno v členu 9(1).

Ocena o tem, ali je odklon znaten, vključuje zlasti naslednji merili:

Odklon pri gibanju odhodkov se ne šteje za znaten, če je zadevna država članica presegla srednjeročni proračunski cilj, ob upoštevanju možnosti, da gre za znatne izredne prihodke, in če proračunski načrti, predstavljeni v programu za konvergenco, ne ogrožajo tega cilja v programskem obdobju.

Odklon se prav tako lahko ne upošteva, če ga povzroči izreden dogodek, na katerega zadevna država članica ne more vplivati in ki ima pomembne posledice za finančno stanje sektorja države, ali nastane zaradi resnega gospodarskega upada v euroobmočju ali celotni Uniji, pod pogojem, da to srednjeročno ne ogrozi fiskalne vzdržnosti.“;

14.

vstavi se naslednji oddelek:

„ODDELEK 3A

NAČELO STATISTIČNE NEODVISNOSTI

Člen 10a

Da se zagotovi, da večstranski nadzor temelji na zanesljivih in neodvisnih statističnih podatkih, države članice zagotovijo strokovno neodvisnost nacionalnih statističnih organov, ki je v skladu z Evropskim statističnim kodeksom ravnanja, kot je določen v Uredbi (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki (12). To vključuje vsaj:

15.

vstavi se naslednji člen:

„Člen -11

1.   Komisija zagotavlja redni dialog z ustreznimi organi držav članic v skladu s cilji te uredbe. S tem namenom Komisija zlasti izvaja misij, da bi ocenila ekonomske razmere v državi članici in prepoznala tveganja ali težave pri upoštevanju ciljev te uredbe.

2.   Komisija lahko izvaja misije okrepljenega nadzora v državah članicah, za katere veljajo priporočila, izdana v skladu s členom 6(2) ali členom 10(2,) z namenom spremljanja na kraju samem. Zadevne države članice zagotovijo vse potrebne informacije za pripravo in vodenje teh misij.

3.   Kadar je zadevna država članica sodelujoča država članica ali država članica, ki sodeluje v MMT2, Komisija lahko, če se ji to zdi primerno, k udeležbi pri nadzornih misijah povabi predstavnike Evropske centralne banke.

4.   Komisija o rezultatih misij iz odstavka 2 poroča Svetu in se lahko odloči, če je primerno, da svoje ugotovitve objavi.

5.   Ko Komisija izvaja misije iz odstavka 2, posreduje svoje začasne ugotovitve zadevni državi članici za pripombe.“;

16.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 12a

1.   Komisija do 14. novembra 2014 in nato vsakih pet let objavi poročilo o izvajanju te uredbe.

Poročilo med drugim oceni:

2.   Kjer je primerno, se temu poročilu priloži predlog za spremembo te uredbe, med drugim tudi postopkov odločanja.

3.   Poročilo se posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

17.

v celotnem besedili uredbe se vsa sklicevanja na „člen 99 Pogodbe“ se nadomestijo s sklicevanji na „člen 121 PDEU“.