25.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 79/4


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 291/2011

z dne 24. marca 2011

o bistvenih uporabah nadzorovanih snovi, ki niso delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki in so dovoljene za laboratorijske in analitske namene v Uniji v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč


EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (1), in zlasti člena 10(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija je že postopno opustila proizvodnjo in porabo nadzorovanih snovi za večino uporab. Komisija mora opredeliti bistvene laboratorijske in analitske uporabe za nadzorovane snovi, ki niso delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki.

(2)

Sklep XXI/6 pogodbenic Montrealskega protokola konsolidira obstoječe sklepe in podaljšuje veljavnost splošnega izvzetja iz laboratorijske in analitske uporabe z 31. decembra 2010 na 31. december 2014 za vse nadzorovane snovi razen za delno halogenirane klorofluoroogljikovodike, s čimer se pod pogoji, določenimi v okviru Montrealskega protokola, dovoljuje proizvodnja in poraba za zadovoljitev bistvenih potreb za laboratorijske in analitične uporabe nadzorovanih snovi.

(3)

Sklep VI/25 pogodbenic Montrealskega protokola določa, da se določena uporaba lahko šteje kot bistvenega pomena samo, če ni tehnično ali ekonomsko izvedljivih drugih možnosti ali nadomestkov, ki bi bili sprejemljivi s stališča okolja in zdravja. V svojem poročilu o napredku za leto 2010 je tehnični in ekonomski ocenjevalni odbor (Technical and Economical Assessment Panel – TEAP) zbral znatno število postopkov, za katere zdaj obstajajo druge možnosti namesto uporabe nadzorovanih snovi. Na podlagi teh informacij in sklepa XXI/6 je treba sestaviti seznam uporab, za katere obstajajo tehnično ali ekonomsko izvedljive druge možnosti, ki so sprejemljive s stališča okolja in zdravja.

(4)

Kot so v sklepu XVIII/15 določile pogodbenice, je treba sestaviti tudi pozitivni seznam dovoljenih bistvenih uporab metil bromida in uporab, za katere je TEAP ugotovil, da zanje ne obstajajo druge možnosti.

(5)

Poleg tega je treba pojasniti, da uporaba nadzorovanih snovi za namene osnovnega in srednjega izobraževanja ne more veljati za bistveno ter jo je treba omejiti na visoko izobraževanje in poklicno usposabljanje. Prav tako ne more šteti za bistveno uporaba nadzorovanih snovi v priborih za kemijske poskuse, ki so na voljo javnosti.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 25(1) Uredbe (ES) št. 1005/2009 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Proizvodnja, uvoz in uporaba nadzorovanih snovi, ki niso delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki, so dovoljeni za vse bistvene laboratorijske in analitske uporabe iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. marca 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 286, 31.10.2009, str. 1.


PRILOGA

Laboratorijske in analitske uporabe bistvenega pomena nadzorovanih snovi, ki niso delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki

1.

Naslednje uporabe nadzorovanih snovi, ki niso delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki, spadajo med laboratorijske in analitske uporabe bistvenega pomena:

(a)

uporaba nadzorovanih snovi kot referenca ali standard

za kalibriranje opreme, pri kateri se uporabljajo nadzorovane snovi,

za spremljanje ravni izpustov nadzorovanih snovi,

za določanje ostankov nadzorovanih snovi v blagu, rastlinah in primarnih proizvodih;

(b)

uporaba nadzorovanih snovi v laboratorijskih toksikoloških študijah;

(c)

laboratorijske uporabe, pri katerih se nadzorovana snov uniči v kemijski reakciji, kot v primeru nadzorovanih snovi, ki se uporabljajo kot surovine;

(d)

uporaba metil bromida znotraj laboratorija za primerjavo učinkovitosti metil bromida in nadomestnih snovi zanj;

(e)

uporaba ogljikovega tetraklorida kot topila za brominacijske reakcije z N-bromosukcinimidom;

(f)

uporaba ogljikovega tetraklorida kot agenta verižnega prenosa pri reakcijah polimerizacije s prostimi radikali;

(g)

katera koli druga laboratorijska ali analitična uporaba, za katero tehnično in ekonomsko izvedljiva druga možnost ni na voljo.

2.

Naslednje uporabe nadzorovanih snovi, ki niso delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki, ne spadajo med laboratorijske in analitske uporabe bistvenega pomena:

(a)

hladilne in klimatske naprave v laboratorijih, vključno s hlajeno laboratorijsko opremo, kot so ultracentrifuge;

(b)

čiščenje, preoblikovanje, popravilo ali prenova elektronskih komponent ali sklopov;

(c)

ohranjanje publikacij in arhivov;

(d)

sterilizacija materialov v laboratoriju;

(e)

katera koli uporaba v osnovnem ali srednjem izobraževanju;

(f)

kot sestavina priborov za kemijske poskuse, ki so na voljo javnosti in niso namenjeni za uporabo v visokem izobraževanju;

(g)

za namene čiščenja ali sušenja, vključno z odstranjevanjem maščobe s steklovine ali druge opreme;

(h)

določanje ogljikovodikov, olj in maščob v vodi, prsti, zraku ali odpadkih;

(i)

določanje katrana v materialih za polaganje cest;

(j)

forenzično odvzemanje prstnih odtisov;

(k)

določanje organskih snovi v premogu;

(l)

kot topilo pri določanju cianokobalamina (vitamina B12) in indeksa broma;

(m)

pri metodah, ki uporabljajo selektivno topnost pri nadzorovani snovi, vključno z določanjem kaskarosidov in ekstraktov ščitnic ter oblikovanjem pikratov;

(n)

za predkoncentracijo analitov pri kromatografskih metodah (npr. tekočinska kromatografija visoke ločljivosti (HPLC), plinska kromatografija (GC), adsorpcijska kromatografija), atomski absorpcijski spektroskopiji (AAS), induktivno vezani plazemski spektroskopiji (ICP), rentgenski fluorescenčni analizi;

(o)

za določanje jodnega števila v maščobah in oljih;

(p)

katera koli druga laboratorijska ali analitična uporaba, za katero je na voljo tehnično in ekonomsko izvedljiva druga možnost.