1.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 174/88


DIREKTIVA 2011/65/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 8. junija 2011

o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi

(prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktivo 2002/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi je treba bistveno spremeniti (4). Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno direktivo prenoviti.

(2)

Neskladja med predpisi ali upravnimi ukrepi, ki so jih sprejele države članice glede omejevanja uporabe nekaterih nevarnih snovi pri električni in elektronski opremi (EEO), bi lahko ustvarila trgovinske ovire in izkrivila konkurenco v Uniji ter imajo lahko zaradi tega neposredni vpliv na vzpostavitev in delovanje notranjega trga. Zdi se torej potrebno določiti pravila na tem področju in prispevati k varovanju zdravja ljudi in okolju primerni predelavi in odstranitvi odpadne EEO.

(3)

Direktiva 2002/95/ES določa, da Komisija pregleda določbe navedene direktive predvsem zato, da se v njeno področje uporabe vključi oprema, ki spada v določene kategorije, in za preučitev potrebe po prilagoditvi seznama omejenih snovi na podlagi znanstvenega napredka, ob upoštevanju previdnostnega načela, kot ga je potrdil Svet z Resolucijo z dne 4. decembra 2000.

(4)

Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih (5) v zakonodaji o odpadkih daje prednost preprečevanju. Preprečevanje je med drugim opredeljeno z ukrepi za zmanjšanje vsebnosti škodljivih snovi v materialih in proizvodih.

(5)

Resolucija Sveta z dne 25. januarja 1988 o delovnem programu Skupnosti za boj proti onesnaževanju okolja s kadmijem (6) poziva Komisijo, naj brez odlašanja začne spremljati razvoj posebnih ukrepov za tak program. Varovati je treba tudi zdravje ljudi, zato bi bilo treba izvajati celovito strategijo, ki bo zlasti omejevala uporabo kadmija in spodbujala raziskave glede nadomestkov. Resolucija poudarja, da je treba uporabo kadmija omejiti na primere, kjer ne obstajajo bolj primerne alternative.

(6)

V Uredbi (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih (7) je ponovno navedeno, da cilja varovanja okolja in zdravja ljudi pred obstojnimi organskimi onesnaževali ni mogoče doseči na ravni držav članic zaradi čezmejnih vplivov takšnih onesnaževal, zato ga je bolje uresničevati na ravni Unije. V skladu z navedeno uredbo bi bilo treba emisije obstojnih organskih onesnaževal, kot so dioksini in furani, ki so nezaželeni stranski proizvodi industrijskega procesa, čim prej določiti in zmanjšati ter v končni fazi odpraviti, kjer je to mogoče.

(7)

Razpoložljivi podatki kažejo, da so pri ravnanju z odpadki glede zmanjšanja težav, povezanih z zadevnimi težkimi kovinami in zadevnimi zaviralci gorenja, potrebni ukrepi o zbiranju, ravnanju, recikliranju in odstranjevanju odpadne EEO, ki so določeni v Direktivi 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (8). Kljub tem ukrepom bo v Uniji ali zunaj nje še vedno mogoče najti občutno količino odpadne EEO pri sedanjih načinih odstranjevanja. Tudi če bi odpadno EEO zbirali ločeno in oddali v reciklažo, bi njihova vsebina živega srebra, kadmija, svinca, šestvalentnega kroma, polibromiranih bifenilov (PBB) in polibromiranih difeniletrov (PBDE) verjetno predstavljala tveganja za zdravje ali okolje, zlasti če se z njimi ravna v pogojih, ki niso optimalni.

(8)

Ob upoštevanju tehnične in gospodarske izvedljivosti, vključno za majhna in srednje velika podjetja, je nadomestitev teh snovi v EEO z varnimi ali varnejšimi materiali najučinkovitejši način za občutno zmanjšanje tveganja za zdravje in okolje zaradi teh snovi, da bi lahko dosegli izbrano raven varstva v Uniji. Omejevanje uporabe teh nevarnih snovi bo verjetno povečalo možnosti in gospodarsko donosnost recikliranja odpadne EEO in zmanjšalo negativni vpliv na zdravje delavcev v reciklažnih obratih.

(9)

Snovi, ki jih zajema ta direktiva, so znanstveno dobro raziskane in ocenjene ter so bile predmet različnih ukrepov na ravni Unije in nacionalni ravni.

(10)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, bi morali upoštevati obstoječe mednarodne smernice in priporočila in temeljijo na oceni dosegljivih znanstvenih in tehničnih podatkov. Ukrepi so potrebni za doseganje izbrane stopnje varovanja zdravja ljudi in varovanja okolja ob ustreznem upoštevanju previdnostnega načela ter ob upoštevanju tveganja, ki bi ga odsotnost ukrepov verjetno ustvarila v Uniji. Ukrepe bi bilo treba pregledovati in, če je potrebno, prilagoditi ob upoštevanju razpoložljivih tehničnih in znanstvenih podatkov. Priloge k tej direktivi bi bilo treba redno pregledovati, da se med drugim upoštevata prilogi XIV in XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije (9). Prednostna naloga bi morala biti zlasti obravnava tveganj za zdravje ljudi in okolje zaradi uporabe heksabromociklododekana (HBCDD), di(2-etilheksil)ftalata (DEHP), benzil butil ftalata (BBP) in dibutilftalata (DBP). V primeru nadaljnjega omejevanja snovi bi morala Komisija ponovno preučiti snovi, ki so bile predmet predhodnih ocen, v skladu z novimi merili, ki jih ta direktiva določa v okviru prvega pregleda.

(11)

Ta direktiva dopolnjuje splošno zakonodajo Unije glede ravnanja z odpadki, kot sta Direktiva 2008/98/ES in Uredba (ES) št. 1907/2006.

(12)

V to direktivo bi bilo treba vključiti številne opredelitve, da bi se določilo njeno področje uporabe. Poleg tega bi bilo treba opredelitev pojma „električne in elektronske opreme“ dopolniti z opredelitvijo pojma „odvisnost“ od električnega toka ali elektromagnetnih polj, da bi se zajel večnamenski značaj nekaterih proizvodov, pri katerih se predvideno delovanje EEO določi na podlagi objektivnih značilnosti, kot so zasnova proizvoda in njegovo trženje.

(13)

Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (10), omogoča sprejetje posebnih zahtev za okoljsko primerno zasnovo za izdelke, ki so povezani z energijo, ki bi tudi lahko bili vključeni v to direktivo. Direktiva 2009/125/ES in izvedbeni ukrepi, sprejeti v skladu z njo, ne posegajo v uporabo zakonodaje Unije glede ravnanja z odpadki.

(14)

Ta direktiva bi se morala uporabljati brez poseganja v zakonodajo Unije o zahtevah glede varnosti in zdravja ter v posebno zakonodajo Unije glede ravnanja z odpadki, zlasti Direktivo 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih (11) ter Uredbo (ES) št. 850/2004.

(15)

Upoštevati bi bilo treba tehnični razvoj EEO brez težkih kovin, PBDE in PBB.

(16)

Kakor hitro so znanstveni podatki na razpolago in ob upoštevanju previdnostnega načela, bi bilo treba proučiti omejitev drugih nevarnih snovi, tudi snovi izjemno majhne velikosti, notranje ali površinske strukture (nanomaterialov), ki bi lahko bile nevarne zaradi lastnosti, povezanih z njihovo velikostjo ali strukturo, in njihovo nadomestitev z okolju prijaznejšimi alternativami, ki bi zagotovile vsaj enako raven varstva potrošnikov. V ta namen bi morala biti pregled in spreminjanje seznama omejenih snovi v Prilogi II skladna, čim bolj krepiti sinergije in odsevati dopolnilno naravo dela, opravljenega v okviru druge zakonodaje Unije, zlasti v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006, hkrati pa zagotavljati medsebojno neodvisno delovanje te direktive in navedene uredbe. Treba bi se bilo posvetovati z ustreznimi zainteresiranimi stranmi in zlasti upoštevati možne vplive na majhna in srednje velika podjetja.

(17)

Razvoj oblik pridobivanja energije iz obnovljivih virov je med glavnimi cilji Unije in prispevek obnovljivih virov energije k okoljskim in energetskim ciljem je bistven. V Direktivi 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (12) se opozarja, da bi bilo treba uskladiti te cilje s preostankom okoljske zakonodaje Unije. Zato ta direktiva ne bi smela preprečevati razvoja tehnologij za obnovljivo energijo, ki nimajo negativnega učinka na zdravje in okolje in so trajnostne ter ekonomsko izvedljive.

(18)

Izjeme od zahteve za nadomestitev so dovoljene, če nadomestitev ni mogoča iz znanstvenih in tehničnih razlogov, ob posebnem upoštevanju položaja majhnih in srednje velikih podjetij, ali če bi negativni vplivi na okolje, zdravje in varstvo potrošnikov, ki bi jih povzročila nadomestitev, verjetno prevladali nad prednostmi nadomestitve za okolje, zdravje in varstvo potrošnikov ali če zanesljivost nadomestkov ni zagotovljena. Pri odločanju o izjemah in trajanju možnih izjem bi bilo treba upoštevati razpoložljivost nadomestkov in družbeno-gospodarski vpliv nadomestitve. Kadar je primerno, bi bilo treba pri obravnavi splošnih vplivov izjem upoštevati njen celotni življenjski krog. Nadomestitev nevarnih snovi v EEO bi se morala izvesti tako, da je združljiva z zdravjem in varnostjo uporabnikov EEO. Za dajanje medicinskih pripomočkov na trg je v skladu z Direktivo Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih (13) in Direktivo 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih (14) potreben postopek ugotavljanja skladnosti, pri katerem bi lahko bilo potrebno posredovanje priglašenega organa, ki ga pooblastijo pristojni organi držav članic. Če ta priglašeni organ potrdi, da varnost morebitnega nadomestka za nameravano uporabo v medicinskih pripomočkih ali in vitro medicinskih pripomočkih ni dokazana, se bo uporabo tega potencialnega nadomestka štelo kot jasen negativen socialno-ekonomski vpliv ter vpliv na zdravje in varnost potrošnikov. Od dneva začetka veljavnosti te direktive bi morala obstajati možnost vložitve prošnje za izjeme za opremo še preden se oprema dejansko vključi v področje uporabe te direktive.

(19)

Izjeme od omejitve za nekatere posebne materiale ali komponente bi morale imeti omejeno področje uporabe in trajanje, da bi se dosegla postopna opustitev nevarnih snovi v EEO, pod pogojem, da te snovi v navedenih uporabah postanejo nepotrebne.

(20)

Ker so ponovna uporaba, obnova in podaljšanje življenjske dobe koristni, morajo biti na voljo rezervni deli.

(21)

Postopki za ocenjevanje skladnosti EEO, ki je predmet te direktive, bi morali biti v skladu z zadevno zakonodajo Unije, zlasti Sklepom št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov (15). Uskladitev postopkov presoje skladnosti bi morala proizvajalcem dati pravno varnost glede dokazov skladnosti, ki jih morajo zagotoviti organom v vsej Uniji.

(22)

Oznaka skladnosti, ki se uporablja za izdelke na ravni Unije, oznaka CE, bi se morala uporabljati tudi za EEO, ki je predmet te direktive.

(23)

Mehanizmi nadzora trga, določeni v Uredbi (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov (16) zagotavljajo zaščitne mehanizme za preverjanje skladnosti s to direktivo.

(24)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive, zlasti glede smernic in oblike zahtevka za izjemo, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (17).

(25)

Za namene doseganja ciljev te direktive bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme delegirane akte v zvezi s spremembami Priloge II, podrobnimi pravili za skladnost z največjimi vrednostmi koncentracij ter prilagoditvijo prilog III in IV tehničnemu in znanstvenemu napredku. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov.

(26)

Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi s predhodno direktivo. Obveznost prenosa določb, ki so nespremenjene, izhaja iz predhodne direktive.

(27)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo in začetka njihove uporabe, določenih v delu B Priloge VII.

(28)

Pri prihodnji reviziji te uredbe bi morala Komisija temeljito preučiti skladnost z Uredbo (ES) št. 1907/2006.

(29)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (18) se države članice spodbuja, da za svoje potrebe in v interesu Unije izdelajo in objavijo lastne tabele, ki bodo, kolikor nazorno je to mogoče, prikazale korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo.

(30)

Ker cilja te direktive, namreč določitve omejitev pri uporabi nevarnih snovi v EEO, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ti cilji zaradi njihovega obsega in povezanosti z ostalo zakonodajo Unije o predelavi in odstranitvi odpadkov ter področja skupnega interesa, kot je varovanje zdravja ljudi, lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Vsebina

Ta direktiva določa pravila o omejevanju uporabe nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (EEO), s čimer prispeva k varovanju zdravja ljudi in okolja, vključno z okolju primerno predelavo in odstranitvijo odpadne EEO.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta direktiva se ob upoštevanju odstavka 2 uporablja za EEO, ki spada v kategorije, določene v Prilogi I.

2.   Brez poseganja v člen 4(3) in (4) države članice zagotovijo, da je EEO, ki je bila zunaj področja uporabe Direktive 2002/95/ES, bi pa bila v neskladju s to direktivo, lahko vseeno še naprej dostopna na trgu do 22. julija 2019.

3.   Ta direktiva se uporablja brez poseganja v zahteve zakonodaje Unije glede varnosti in zdravja ter kemikalij, zlasti Uredbe (ES) št. 1907/2006, ter zahteve posebne zakonodaje Unije glede ravnanja z odpadki.

4.   Ta direktiva se ne uporablja za:

(a)

opremo, ki je potrebna za zaščito bistvenih interesov varnosti držav članic na področju varnosti, vključno z orožjem, strelivom in vojnim materialom, namenjenim za izrecno vojaške namene;

(b)

opremo, namenjeno za uporabo v vesolju;

(c)

opremo, ki je oblikovana posebej in se namesti kot del drugega tipa opreme, ki je izvzeta ali ne spada v področje uporabe te direktive in ki jo je mogoče zamenjati le z enako, posebej oblikovano opremo;

(d)

velika nepremična industrijska orodja;

(e)

velike nepremične naprave;

(f)

potniška ali tovorna prevozna sredstva, razen nehomologiranih dvokolesnih vozil;

(g)

necestne premične stroje, ki so na voljo izključno za profesionalne uporabnike;

(h)

aktivne medicinske pripomočke za vsaditev;

(i)

fotovoltaične panelne plošče, namenjene uporabi v sistemu, ki ga za stalno uporabo na vnaprej določenem mestu oblikujejo, sestavijo in namestijo strokovnjaki, da bi proizvajal energijo iz sončne svetlobe za javne, poslovne, industrijske ali zasebne namene;

(j)

opremo, ki je posebej oblikovana za raziskave in razvoj ter je na voljo le na podlagi izmenjave med podjetji.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„električna in elektronska oprema“ ali „EEO“ pomeni opremo, ki je za svoje pravilno delovanje odvisna od električnega toka ali elektromagnetnih polj, in opremo za proizvodnjo, prenos in merjenje toka in polj in je oblikovana za uporabo za napetostni razred, ki ne presega 1 000 voltov za izmenični tok in 1 500 voltov za enosmerni tok;

2.

za namene točke 1, „odvisna“ v zvezi z EEO pomeni, da za opravljanje vsaj ene od predvidenih funkcij potrebuje električni tok ali elektromagnetno polje;

3.

„velika nepremična industrijska orodja“ pomeni velik sklop strojev, opreme in/ali komponent, ki skupaj služijo določenemu namenu, ki jih na vnaprej določenem mestu trajno namestijo ali odstranijo strokovnjaki ter ki jih strokovnjaki uporabljajo in vzdržujejo v obratu industrijske proizvodnje ali obratu za raziskave in razvoj;

4.

„velika nepremična naprava“ pomeni veliko kombinacijo več tipov aparatov in, kadar je primerno, drugih naprav, ki jih na vnaprej določenem mestu sestavijo in namestijo ter tudi odstranijo strokovnjaki ter ki so namenjene za stalno uporabo;

5.

„kabli“ pomeni vse kable z nazivno napetostjo manj kot 250 voltov, ki služijo kot povezava ali podaljšek za povezavo EEO z električno vtičnico ali za medsebojno povezavo dveh ali več EEO;

6.

„proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki izdeluje EEO ali za katerega se taka EEO oblikuje ali izdeluje in trži pod njegovim imenom ali blagovno znamko;

7.

„pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v njegovem imenu izvaja določene naloge;

8.

„distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, razen proizvajalca ali uvoznika, ki omogoči dostopnost EEO na trgu;

9.

„uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki da EEO iz tretje države na trg v Uniji;

10.

„gospodarski subjekti“ pomeni proizvajalca, pooblaščenega zastopnika, uvoznika in distributerja;

11.

„omogočiti dostopnost na trgu“ pomeni vsako dobavo EEO za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi odplačno ali neodplačno;

12.

„dajanje na trg“ pomeni, da je EEO prvič na voljo na trgu Unije;

13.

„usklajeni standard“ pomeni standard, ki ga je sprejel eden izmed evropskih organov za standardizacijo iz Priloge I k Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (19), in sicer na zahtevo Komisije v skladu s členom 6 Direktive 98/34/ES;

14.

„tehnična specifikacija“ pomeni dokument, ki določa tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati proizvod, proces ali storitev;

15.

„oznaka CE“ pomeni oznako, s katero proizvajalec izjavlja, da je proizvod skladen z veljavnimi zahtevami iz usklajevalne zakonodaje Unije, ki zagotavlja njegovo namestitev;

16.

„presoja skladnosti“ pomeni postopek, po katerem se ugotovi, ali so izpolnjene zahteve te direktive v zvezi z EEO;

17.

„nadzor trga“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo javni organi, ter ukrepe, ki jih sprejmejo, da bi zagotovili skladnost EEO z zahtevami, določenimi v tej direktivi, in da te ne predstavljajo nevarnosti za zdravje, varnost ali druge vidike zaščite javnih interesov;

18.

„odpoklic“ pomeni vsak ukrep za vrnitev proizvoda, ki je že na voljo končnemu uporabniku;

19.

„umik“ pomeni vsak ukrep za preprečitev dostopnosti proizvoda iz dobavne verige na trgu;

20.

„homogeni material“ pomeni material, ki ima v celoti enotno sestavo ali material, sestavljen iz kombinacije materialov, ki ga ni mogoče razstaviti ali ločiti na različne materiale z mehaničnimi dejanji, kot so odvitje vijakov, rezanje, drobljenje, mletje in brušenje;

21.

„medicinski pripomoček“ pomeni medicinski pripomoček v smislu točke (a) člena 1(2) Direktive 93/42/EGS, ki šteje tudi za EEO;

22.

in vitro diagnostični medicinski pripomoček“ pomeni in vitro diagnostični medicinski pripomoček v smislu točke (b) člena 1(2) Direktive 98/79/ES;

23.

„aktivni medicinski pripomoček za vsaditev“ pomeni vsak aktivni medicinski pripomoček za vsaditev v smislu točke (c) člena 1(2) Direktive 90/385/EGS z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev (20);

24.

„instrumenti za spremljanje in nadzor za industrijsko uporabo“ pomeni instrumente za spremljanje in nadzor, ki so namenjeni izključno za industrijsko ali profesionalno uporabo;

25.

„razpoložljivost nadomestka“ pomeni, da je nadomestek mogoče izdelati in dobaviti v razumnem roku v primerjavi s časom, potrebnim za proizvodnjo in dostavo snovi iz Priloge II;

26.

„zanesljivost nadomestka“ pomeni verjetnost, da bo EEO, ki uporablja nadomestek, v navedenih pogojih in navedenem obdobju delovala brez okvare;

27.

„rezervni del“ pomeni ločen del EEO, ki lahko nadomesti del EEO. EEO brez tega dela ne more delovati, kot je predvideno. Ko se del EEO nadomesti z rezervnim delom, je delovanje EEO ponovno vzpostavljeno ali se izboljša;

28.

„ne-cestni premični stroji, ki so na voljo izključno za profesionalne uporabnike“ pomeni stroje z vgrajenim lastnim virom energije, katerih obratovanje med delovnim časom zahteva bodisi premičnost bodisi neprekinjeno ali pol-prekinjeno premikanje med nizom stalnih delovnih mest, in ki so na voljo izključno za profesionalne uporabnike.

Člen 4

Preprečevanje

1.   Države članice zagotovijo, da EEO, ki je dana na trg, vključno s kabli in rezervnimi deli za popravilo ali za ponovno uporabo, posodabljanje funkcij delovanja ali povečanje zmogljivosti, ne vsebuje snovi iz Priloge II.

2.   Za namene te direktive je največja dovoljena vrednost masnih koncentracij v homogenih materialih določena v Prilogi II. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 20 in pod pogoji iz členov 21 in 22 sprejme podrobna pravila za skladnost z največjimi vrednostmi koncentracij, pri čemer je treba med drugim upoštevati tudi površinske premaze.

3.   Odstavek 1 se uporablja za medicinske pripomočke ter instrumente za spremljanje in nadzor, ki bodo dani na trg od 22. julija 2014, za in vitro diagnostične medicinske pripomočke, ki bodo dani na trg od 22. julija 2016, in za instrumente za spremljanje in nadzor za industrijsko uporabo, ki bodo dani na trg od 22. julija 2017.

4.   Odstavek 1 se ne uporablja za kable ali rezervne dele za popravilo ali ponovno uporabo, posodabljanje funkcij delovanja ali povečevanje zmogljivosti naslednjega:

(a)

EEO, dane na trg pred 1. julijem 2006;

(b)

medicinskih pripomočkov, danih na trg pred 22. julijem 2014;

(c)

in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov, danih na trg pred 22. julijem 2016;

(d)

instrumentov za spremljanje in nadzor, danih na trg pred 22. julijem 2014;

(e)

instrumentov za spremljanje in nadzor za industrijsko uporabo, danih na trg pred 22. julijem 2017;

(f)

EEO, za katero velja izjema in je bila dana na trg pred potekom navedene izjeme, če gre za prav to izjemo.

5.   Odstavek 1 se ne uporablja za ponovno uporabljene rezervne dele, pridobljene iz EEO, dane na trg pred 1. julijem 2006 in uporabljene v opremi, ki bo dana na trg pred 1. julijem 2016, kolikor se ponovna uporaba opravi v zaključenem krogu sistemov vračanja med podjetji, ki ga je mogoče nadzorovati, in če je potrošnik obveščen o ponovni uporabi delov.

6.   Odstavek 1 se ne uporablja za uporabe, navedene v prilogah III in IV.

Člen 5

Prilagoditev prilog znanstvenemu in tehničnemu napredku

1.   Zaradi prilagoditve prilog III in IV znanstvenemu in tehničnemu napredku in zaradi doseganja ciljev iz člena 1 Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 20 in pod pogoji iz členov 21 in 22 sprejme naslednje ukrepe:

(a)

vključitev materialov in komponent EEO za posebne zahtevke v sezname iz prilog III in IV, kolikor se s tako vključitvijo ne zmanjša varovanja okolja in zdravja, ki ga zagotavlja Uredba (ES) št. 1907/2006 ter če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

njihova odstranitev ali nadomestitev tehnično ali znanstveno ni izvedljiva s spremembo konstrukcije ali z nadomestitvijo z materiali in komponentami, ki ne zahtevajo katerega od materialov ali snovi, naštetih v Prilogi II,

zanesljivost nadomestkov ni zagotovljena,

skupni negativni vplivi na okolje, zdravje in varnost potrošnika, ki bi jih povzročila nadomestitev, bi utegnili prevladati nad skupnimi prednostmi za okolje, zdravje in varnost potrošnika.

Pri odločanju o vključitvi materialov in komponent EEO iz seznamov v prilogah III in IV ter trajanju kakršnih koli izjem se upošteva razpoložljivost nadomestkov ter socialno-ekonomski vpliv nadomestitve. Odločitev o trajanju kakršnih koli izjem se sprejme ob upoštevanju vseh možnih negativnih vplivov na inovacije. Kadar je to primerno, je treba pri obravnavi splošnih vplivov izjeme upoštevati celotni življenjski cikel;

(b)

izbris materialov in komponent EEO iz prilog III in IV, če pogoji iz točke (a) niso več izpolnjeni.

2.   Ukrepi, sprejeti v skladu s točko (a) odstavka 1 za kategorije 1 do 7, 10 in 11 iz Priloge I, veljajo do pet let, ter za kategoriji 8 in 9 iz Priloge I do sedem let. Obdobje veljavnosti se določi za vsak primer posebej in ga je mogoče podaljšati.

Za izjeme, navedene v Prilogi III od 21. julija 2011, je najdaljše obdobje veljavnosti, ki se lahko podaljša, za kategorije 1 do 7 in 10 iz Priloge I pet let od 21. julija 2011 ter za kategoriji 8 in 9 iz Priloge I sedem let od datumov, določenih v členu 4(3), razen če se določi krajše obdobje.

Za izjeme, navedene v Prilogi IV od 21. julija 2011, je najdaljše obdobje veljavnosti, ki se lahko podaljša, še do sedem let od datumov, določenih v členu 4(3), razen če se določi krajše obdobje.

3.   Zahtevek za odobritev, obnovitev ali razveljavitev izjeme se predloži Komisiji v skladu s Prilogo V.

4.   Komisija:

(a)

pisno potrdi prejem zahtevka v 15 dneh po prejemu. V potrdilu je naveden datum prejema zahtevka;

(b)

nemudoma obvesti države članice o zahtevku ter jim omogoči dostop do le-tega in vseh dodatnih informacij, ki jih je predložil vlagatelj;

(c)

javno objavi povzetek zahtevka;

(d)

oceni zahtevek in njegovo utemeljenost.

5.   Zahtevek za obnovitev izjem se predloži najpozneje v 18 mesecih pred potekom izjeme.

Komisija o obnovitvi izjeme odloči najpozneje 6 mesecev pred datumom poteka obstoječe izjeme, razen če posebne okoliščine upravičujejo drugačen rok. Obstoječe izjeme ostanejo v veljavi dokler Komisija ne sprejme odločitve o zahtevku za obnovitev.

6.   Če se zahtevek za obnovitev izjeme zavrne ali se izjema razveljavi, izjema poteče najprej 12 in najkasneje 18 mesecev od odločitve.

7.   Preden se priloge spremenijo, se Komisija med drugim posvetuje z gospodarskimi subjekti, podjetji za reciklažo, podjetji za obdelavo, okoljskimi organizacijami in združenji delavcev in potrošnikov ter objavi njihove pripombe.

8.   Komisija sprejme usklajen format za zahtevke iz odstavka 3 tega člena kakor tudi podrobne smernice za takšne zahtevke, ob upoštevanju položaja malih in srednje velikih podjetij. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19(2).

Člen 6

Pregled in sprememba seznama omejenih snovi v Prilogi II

1.   Da bi dosegli cilje iz člena 1 in ob upoštevanju previdnostnega načela, Komisija na podlagi temeljite ocene obravnava pregled seznama omejenih snovi iz Priloge II ter njegove spremembe, in sicer prvič najpozneje 22. julija 2014, nato pa redno na lastno pobudo ali na predlog, ki ga poda država članica in ki vsebuje informacije iz odstavka 2.

Pregled in sprememba seznama omejenih snovi v Prilogi II sta skladna z drugo zakonodajo na področju kemikalij, zlasti z Uredbo (ES) št. 1907/2006, ter med drugim upoštevata prilogi XIV in XVII k navedeni uredbi. Pri pregledu se uporabi javno dostopno znanje, pridobljeno z izvajanjem takšne zakonodaje.

Komisija pri pregledu in spremembi Priloge II posebej preuči, ali bi lahko snov, vključno s snovmi zelo majhne velikosti ali notranje ali površinske strukture, oziroma skupina takšnih snovi:

(a)

imela negativen učinek pri ravnanju z odpadno EEO, vključno z možnostmi priprave odpadne EEO za ponovno uporabo ali recikliranja materialov iz odpadne EEO;

(b)

povzročila, glede na njeno uporabo, nenadzorovan ali razpršen izpust snovi v okolje ali bi lahko povzročila nastanek nevarnih odpadkov ali produktov preoblikovanja ali degradacije prek priprave za ponovno uporabo, recikliranje ali drugo obdelavo materialov iz odpadne EEO ob trenutnih pogojih delovanja;

(c)

privedla do prekomerne izpostavljenosti delavcev, udeleženih pri postopkih zbiranja ali obdelave odpadne EEO;

(d)

bila nadomeščena z nadomestki ali alternativnimi tehnologijami, ki imajo manj negativnih učinkov.

Pri tem pregledu se Komisija posvetuje z zainteresiranimi stranmi, vključno z gospodarskimi subjekti, podjetji za reciklažo, podjetji za obdelavo, okoljskimi organizacijami ter združenji delavcev in potrošnikov.

2.   Predlogi za pregled in spremembo seznama snovi ali skupine podobnih snovi v Prilogi II vsebujejo vsaj naslednje informacije:

(a)

natančno in jasno besedilo predlagane omejitve;

(b)

sklicevanja in znanstvene dokaze za omejitev;

(c)

informacije o uporabi snovi ali skupine podobnih snovi v EEO;

(d)

informacije o škodljivih učinkih in izpostavljenosti zlasti pri ravnanju z odpadno EEO;

(e)

informacije o morebitnih nadomestkih in drugih alternativnih možnostih, njihovi razpoložljivosti in zanesljivosti;

(f)

utemeljitev ocene, da je omejitev na ravni Unije najprimernejši ukrep;

(g)

socialno-ekonomsko oceno.

3.   Ukrepe iz tega člena sprejme Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 20 in pod pogoji iz členov 21 in 22.

Člen 7

Obveznosti proizvajalcev

Države članice zagotovijo, da:

(a)

proizvajalci pri dajanju EEO na trg zagotovijo, da je bila načrtovana in izdelana v skladu z zahtevami, določenimi v členu 4;

(b)

proizvajalci sestavijo zahtevano tehnično dokumentacijo in izvedejo postopek notranjega nadzora proizvodnje v skladu z modulom A Priloge II k Sklepu št. 768/2008/ES, ali za njegovo izvedbo pooblastijo tretjo osebo;

(c)

kadar je bilo s postopkom iz točke (b) že dokazano, da EEO izpolnjuje veljavne zahteve, proizvajalci pripravijo izjavo EU o skladnosti in na končni proizvod pritrdijo oznako CE. Kadar druga veljavna zakonodaja Unije zahteva uporabo vsaj enako strogega postopka ocenjevanja skladnosti, se lahko skladnost z zahtevami iz člena 4(1) te direktive dokaže v okviru tega postopka. Lahko se pripravi ena tehnična dokumentacija;

(d)

proizvajalci hranijo tehnično dokumentacijo in izjavo EU o skladnosti za obdobje desetih let po tem, ko je bila EEO dana na trg;

(e)

proizvajalci zagotavljajo, da se izvajajo postopki za ohranjanje skladnosti proizvodne serije. Upoštevajo se spremembe pri oblikovanju proizvoda ali njegovih lastnosti ter spremembe harmoniziranih standardov ali tehničnih specifikacij glede skladnosti EEO;

(f)

proizvajalci vodijo register neustreznih EEO in njihovega odpoklica ter o tem obveščajo distributerje;

(g)

proizvajalci zagotovijo, da je na njihovi EEO označena vrsta, serija ali serijska številka ali kateri koli drugi identifikacijski element, ali, kadar velikost ali narava EEO tega ne dopušča, zagotovijo, da so podatki navedeni na embalaži ali spremni listini EEO;

(h)

proizvajalci navedejo svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in naslov, na katerem so dosegljivi glede informacij o EEO ali, kadar to ni mogoče, podatke navedejo na embalaži ali spremni listini EEO. V naslovu mora biti naveden center za stike, kjer je proizvajalec dosegljiv. Kadar druga veljavna zakonodaja Unije vsebuje vsaj enako stroge določbe o označevanju imena in naslova proizvajalca, se uporabljajo take določbe;

(i)

proizvajalci, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da EEO, ki so jo dali na trg, ni v skladu s to direktivo, nemudoma izvedejo korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost EEO ali pa jo, če je to potrebno, umaknejo ali odpokličejo, ter o tem takoj obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih so omogočili dostopnost EEO, in jim predložijo informacije, zlasti o neskladnostih in sprejetih korektivnih ukrepih;

(j)

proizvajalci na podlagi utemeljene zahteve pristojnih nacionalnih organov posredujejo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti EEO s to direktivo v jeziku, ki ga pristojni nacionalni organ brez težav razume in s tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri vsaki dejavnosti, katere cilj je zagotoviti skladnost EEO, ki so jih dali na trg, s to direktivo.

Člen 8

Obveznosti pooblaščenih zastopnikov

Države članice zagotovijo, da:

(a)

imajo proizvajalci možnost, da s pisnim pooblastilom imenujejo pooblaščenega zastopnika. Obveznosti iz točke (a) člena 7 in izdelovanje tehnične dokumentacije niso del nalog pooblaščenega zastopnika;

(b)

pooblaščeni zastopnik opravlja naloge, določene v pooblastilu, ki ga prejme od proizvajalca. Pooblastilo pooblaščenemu zastopniku omogoča, da opravi vsaj naslednje naloge:

za nacionalne nadzorne organe ima na voljo izjavo EU o skladnosti in tehnično dokumentacijo deset let po tem, ko je bila EEO dana na trg,

na podlagi utemeljene zahteve pristojnega nacionalnega organa predloži vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti EEO s to direktivo,

na zahtevo pristojnih nacionalnih organov sodeluje pri vseh dejavnostih, katerih cilj je zagotoviti skladnost EEO v okviru njihovih pooblastil s to direktivo.

Člen 9

Obveznosti uvoznikov

Države članice zagotovijo, da:

(a)

uvozniki dajejo na trg Unije le EEO, ki je v skladu s to direktivo;

(b)

uvozniki, preden dajo EEO na trg, zagotovijo, da je proizvajalec izvedel ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti, in zagotovijo tudi, da je proizvajalec pripravil tehnično dokumentacijo, da ima EEO oznako CE in da je opremljena z zahtevanimi dokumenti ter da je proizvajalec spoštoval zahteve, določene v točkah (f) in (g) člena 7;

(c)

če uvoznik meni ali upravičeno domneva, da EEO ni skladna s členom 4, ta uvoznik da EEO na trg šele po tem, ko so neskladja odpravljena, ter da ta uvoznik o tem obvesti proizvajalca in organe za nadzor trga;

(d)

uvozniki navedejo svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in naslov, na katerem so dosegljivi glede informacij o EEO, ali, kadar to ni mogoče, podatke navedejo na embalaži ali spremni listini EEO. Kadar druga veljavna zakonodaja Unije vsebuje vsaj enako stroge določbe o označevanju imena in naslova uvoznika, se uporabljajo take določbe;

(e)

uvozniki vodijo register neustreznih EEO in njihovega odpoklica ter o tem obveščajo distributerje, da bi zagotovili skladnost s to direktivo;

(f)

uvozniki, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da EEO, ki so jo dali na trg, ni v skladu s to direktivo, nemudoma izvedejo korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost EEO ali pa jo, če je to potrebno, umaknejo ali odpokličejo, ter o tem takoj obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih je na voljo njihova EEO, in jim predložijo informacije, zlasti o neskladnostih in sprejetih korektivnih ukrepih;

(g)

uvozniki deset let po tem, ko je bila EEO dana na trg, hranijo izvod izjave EU o skladnosti ter jo na zahtevo predložijo organom za nadzor trga in zagotovijo, da je tehnična dokumentacija na zahtevo na voljo navedenim organom;

(h)

uvozniki na podlagi utemeljene zahteve pristojnih nacionalnih organov posredujejo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti EEO s to direktivo v jeziku, ki ga pristojni nacionalni organ brez težav razume. S tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri vsaki dejavnosti, katere cilj je zagotoviti skladnost EEO, ki so jih dali na trg, s to direktivo.

Člen 10

Obveznosti distributerjev

Države članice zagotovijo, da:

(a)

distributerji delujejo s potrebno skrbnostjo, da zagotovijo skladnost vse EEO, ko omogočajo dostopnost na trgu, z ustreznimi zahtevami, zlasti da ima EEO oznako CE in da je opremljena z zahtevanimi dokumenti v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki v državi članici, kjer se omogoči dostopnost EEO na trgu, brez težav razumejo, ter da sta proizvajalec in uvoznik ravnala v skladu z zahtevami iz točk (g) in (h) člena 7 ter točke (d) člena 9;

(b)

kadar distributer meni ali upravičeno domneva, da EEO ni skladna s členom 4, ta distributer omogoči dostopnost EEO na trgu šele po tem, ko so odpravljena neskladja, ter da ta distributer o tem obvesti proizvajalca ali uvoznika in organe za nadzor trga;

(c)

distributerji, ki menijo ali upravičeno domnevajo, da EEO, ki so jo dali na trg, ni v skladu s to direktivo, zagotovijo sprejetje ustreznih korektivnih ukrepov, s katerimi se doseže skladnost EEO ali pa jo, če je to potrebno, umaknejo ali odpokličejo, ter o tem takoj obvestijo pristojne nacionalne organe države članice, v kateri je na voljo njihova EEO, in jim predložijo informacije, zlasti o neskladnostih in sprejetih korektivnih ukrepih;

(d)

distributerji na podlagi utemeljene zahteve pristojnega nacionalnega organa posredujejo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti EEO s to direktivo in da s tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri vsaki dejavnosti, katere cilj je zagotoviti skladnost EEO, katere dostopnost na trg so omogočili, s to direktivo.

Člen 11

Primeri, v katerih obveznosti proizvajalcev veljajo za uvoznike in distributerje

Države članice zagotovijo, da se uvoznik ali distributer za namene te direktive obravnava kot proizvajalec in da zanj veljajo obveznosti proizvajalca iz člena 7, če da na trg EEO pod svojim imenom ali blagovno znamko ali spremeni EEO, ki je že na trgu, na način, ki lahko vpliva na izpolnjevanje veljavnih zahtev.

Člen 12

Identifikacija gospodarskih subjektov

Države članice zagotovijo, da gospodarski subjekti na zahtevo organa za nadzor trga za obdobje desetih let po tem, ko je bila EEO dana na trg, identificirajo naslednje:

(a)

vsak gospodarski subjekt, ki jim je dobavil EEO;

(b)

vsak gospodarski subjekt, kateremu so dobavili EEO.

Člen 13

Izjava EU o skladnosti

1.   V izjavi EU o skladnosti se navede, da je bilo dokazano, da so zahteve iz člena 4 izpolnjene.

2.   Izjava EU o skladnosti ima vzorčno strukturo in vsebuje elemente, določene v Prilogi VI, ter se posodablja. Prevede se v jezik ali jezike, ki jih zahteva država članica, kjer se proizvod da na trg ali je dostopen na tem trgu.

Kadar druga veljavna zakonodaja Unije zahteva uporabo vsaj enako strogega postopka ocenjevanja skladnosti, se lahko skladnost z zahtevami člena 4(1) te direktive dokaže v okviru takega postopka. Dovolj je, da se pripravi ena tehnična dokumentacija.

3.   Proizvajalec s pripravo izjave EU o skladnosti prevzame odgovornost za skladnost EEO s to direktivo.

Člen 14

Splošna pravila za oznako CE

Za oznako CE veljajo splošna načela iz člena 30 Uredbe (ES) št. 765/2008.

Člen 15

Pravila in pogoji za namestitev oznake CE

1.   Oznaka CE je vidno, čitljivo in neizbrisno nameščena na dokončano EEO ali na njeno tablico s podatki. Če to ni mogoče ali upravičeno zaradi narave EEO, se oznaka namesti na embalažo in na spremne dokumente.

2.   Oznaka CE mora biti nameščena, preden je EEO dana na trg.

3.   Države članice nadalje razvijajo obstoječe mehanizme, da zagotovijo pravilno izvajanje ureditve, ki ureja oznako CE, in začnejo ustrezne postopke v primeru nepravilne rabe oznake CE. Države članice uvedejo kazni za kršitve, vključno s kazenskimi sankcijami za resne kršitve. Te kazni so sorazmerne z resnostjo kršitve ter predstavljajo učinkovito sredstvo, ki odvrača od nepravilne rabe.

Člen 16

Predpostavka skladnosti

1.   Če ni dokazov o nasprotnem, države članice predpostavljajo, da je EEO, ki je opremljena z oznako CE, v skladu s to direktivo.

2.   Za materiale, komponente in EEO, ki so opravili preskuse ali meritve za ugotavljanje skladnosti z zahtevami člena 4 ali ki so bili ocenjeni v skladu s harmoniziranimi standardi, objavljenimi v Uradnem listu Evropske unije, se predpostavlja, da so v skladu z zahtevami te direktive.

Člen 17

Uradno nasprotovanje harmoniziranemu standardu

1.   Kadar država članica ali Komisija meni, da harmonizirani standard ne izpolnjuje v celoti zahtev, ki jih ta standard zajema in ki so določene v členu 4, Komisija ali zadevna država članica zadevo predloži odboru, ustanovljenemu na podlagi člena 5 Direktive 98/34/ES, ter predloži svoje argumente. Odbor po posvetovanju s pristojnimi evropskimi organi za standardizacijo nemudoma da svoje mnenje.

2.   Glede na mnenje odbora se Komisija odloči, da objavi, ne objavi, objavi z omejitvijo, ohrani, ohrani z omejitvijo ali umakne sklicevanja na zadevni standard v Uradnem listu Evropske unije.

3.   Komisija obvesti zadevni evropski organ za standardizacijo in po potrebi zahteva spremembo zadevnih harmoniziranih standardov.

Člen 18

Nadzor trga in nadzor EEO, ki vstopa na trg Unije

Države članice izvajajo nadzor trga v skladu s členi 15 do 29 Uredbe (ES) št. 765/2008.

Člen 19

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 39 Direktive 2008/98/ES. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 20

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(2), člena 5(1) in člena 6 se prenese na Komisijo za obdobje petih let po 21. juliju 2011. Komisija pripravi poročilo o pooblastilu najpozneje šest mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastil se samodejno podaljšuje za enako dolgo obdobje, razen če ga Evropski parlament ali Svet prekliče v skladu s členom 21.

2.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 21 in 22.

Člen 21

Preklic pooblastila

1.   Pooblastilo iz člena 4(2), člena 5(1) in člena 6 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

2.   Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede pooblastila, ki naj bi se preklicala, in morebitne razloge za preklic.

3.   Z odločitvijo o preklicu pooblastil prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njej naveden. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 22

Nasprotovanje delegiranim aktom

1.   Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila.

Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za dva meseca.

2.   Če po izteku tega obdobja niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu iz odstavka 1, se akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem določen.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka, če Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo o nameri, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala.

3.   Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu iz odstavka 1, akt ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje, navede razloge za nasprotovanje delegiranemu aktu.

Člen 23

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo uradno obvestijo o navedenih določbah do 2. januarja 2013, in jo nemudoma uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah, ki vplivajo na te določbe.

Člen 24

Pregled

1.   Komisija najpozneje 22. julija 2014 preuči, ali je treba spremeniti področje uporabe te direktive v zvezi z EEO iz člena 2, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o svoji oceni, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog v zvezi z dodatnimi izvzetji v zvezi z EEO.

2.   Komisija najpozneje 22. julija 2021 opravi splošni pregled te direktive ter Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.

Člen 25

Prenos

1.   Države članice najpozneje 2. januarja 2013 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj pošljejo besedila teh predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo način sklicevanja.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedilo glavnih določb nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 26

Razveljavitev

Direktiva 2002/95/ES, kot je bila spremenjena z akti iz dela A Priloge VII, se razveljavi z učinkom 3. januarja 2013 brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktive iz dela B Priloge VII v nacionalno zakonodajo in njihovo uporabo.

Sklicevanja na razveljavljene akte se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VIII.

Člen 27

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 28

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 8. junija 2011

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednica

GYŐRI E.


(1)  UL C 306, 16.12.2009, str. 36.

(2)  UL C 141, 29.5.2010, str. 55.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 24. novembra 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 27. maja 2011.

(4)  UL L 37, 13.2.2003, str. 19.

(5)  UL L 312, 22.11.2008, str. 3.

(6)  UL C 30, 4.2.1988, str. 1.

(7)  UL L 158, 30.4.2004, str. 7.

(8)  UL L 37, 13.2.2003, str. 24.

(9)  UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(10)  UL L 285, 31.10.2009, str. 10.

(11)  UL L 266, 26.9.2006, str. 1.

(12)  UL L 140, 5.6.2009, str. 16.

(13)  UL L 169, 12.7.1993, str. 1.

(14)  UL L 331, 7.12.1998, str. 1.

(15)  UL L 218, 13.8.2008, str. 82.

(16)  UL L 218, 13.8.2008, str. 30.

(17)  UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(18)  UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

(19)  UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

(20)  UL L 189, 20.7.1990, str. 17.


PRILOGA I

Kategorije EEO, ki jih zajema ta direktiva

1.

veliki gospodinjski aparati

2.

mali gospodinjski aparati

3.

oprema za IT in telekomunikacije

4.

oprema za zabavno elektroniko

5.

oprema za razsvetljavo

6.

električna in elektronska orodja

7.

igrače, oprema za prosti čas in šport

8.

medicinski pripomočki

9.

instrumenti za spremljanje in nadzor vključno z instrumenti za spremljanje in nadzor za industrijsko uporabo

10.

avtomati

11.

druga EEO, ki ni zajeta v nobeni od zgornjih kategorij.


PRILOGA II

Omejene snovi iz člena 4(1) in največje dovoljene vrednosti koncentracij v masi v homogenih materialih

 

svinec (0,1 %)

 

živo srebro (0,1 %)

 

kadmij (0,01 %)

 

šestvalentni krom (0,1 %)

 

polibromirani bifenili (PBB) (0,1 %)

 

polibromirani difeniletri (PBDE) (0,1 %)


PRILOGA III

Uporabe, ki so izvzete iz prepovedi iz člena 4(1)

Izjema

Področje in datumi veljavnosti

1

Živo srebro v (kompaktnih) fluorescentnih sijalkah z enojnim podnožjem, ki ne presega (na razelektritveno cevko):

 

1(a)

za splošno razsvetljavo < 30 W: 5 mg

Preneha veljati 31. decembra 2011; med 31. decembrom 2011 in 31. decembrom 2012 je dovoljena uporaba 3,5 mg na razelektritveno cevko; po 31. decembru 2012 se uporablja 2,5 mg na razelektritveno cevko.

1(b)

za splošno razsvetljavo ≥ 30 W in < 50 W: 5 mg

Preneha veljati 31. decembra 2011; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 3,5 mg na razelektritveno cevko.

1(c)

za splošno razsvetljavo ≥ 50 W in < 150 W: 5 mg

 

1(d)

za splošno razsvetljavo ≥ 150 W: 15 mg

 

1(e)

za splošno razsvetljavo s krožno ali kvadratno strukturno obliko in premerom cevi ≤ 17 mm

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 7 mg na razelektritveno cevko.

1(f)

za posebne namene: 5 mg

 

2(a)

Živo srebro v linearnih fluorescentnih sijalkah za splošno razsvetljavo z dvojnim podnožjem, ki ne presegajo (na sijalko):

 

2(a)(1)

tripasovne fosforne z normalno življenjsko dobo in premerom cevi < 9 mm (npr. T2): 5 mg

Preneha veljati 31. decembra 2011; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 4 mg na sijalko.

2(a)(2)

tripasovne fosforne z normalno življenjsko dobo in premerom cevi ≥ 9 mm in ≤ 17 mm (npr. T5): 5 mg

Preneha veljati 31. decembra 2011; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 3 mg na sijalko.

2(a)(3)

tripasovne fosforne z normalno življenjsko dobo in premerom cevi > 17 mm in ≤ 28 mm (npr. T8): 5 mg

Preneha veljati 31. decembra 2011; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 3,5 mg na sijalko.

2(a)(4)

tripasovne fosforne z normalno življenjsko dobo in premerom cevi > 28 mm (npr. T12): 5 mg

Preneha veljati 31. decembra 2012; po 31. decembru 2012 se lahko uporablja 3,5 mg na sijalko.

2(a)(5)

tripasovne fosforne z dolgo življenjsko dobo (≥ 25 000 ur): 8 mg

Preneha veljati 31. decembra 2011; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 5 mg na sijalko.

2(b)

Živo srebro v drugih fluorescentnih sijalkah, ki ne presega (na sijalko):

 

2(b)(1)

linearne halofosfatne sijalke s premerom cevi > 28 mm (npr. T10 in T12): 10 mg

Preneha veljati 31. aprila 2012.

2(b)(2)

nelinearne halofosfatne sijalke (vsi premeri): 15 mg

Preneha veljati 13. aprila 2016.

2(b)(3)

nelinearne tripasovne fosforne sijalke s premerom cevi > 17 mm (npr. T9)

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 15 mg na sijalko.

2(b)(4)

sijalke za druge namene splošne razsvetljave in druge posebne namene (npr. indukcijske sijalke)

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 15 mg na sijalko.

3

Živo srebro v hladnih katodnih fluorescentnih sijalkah in fluorescentnih sijalkah z zunanjo elektrodo (CCFL in EEFL) za posebne namene, ki ne presega (na sijalko):

 

3(a)

kratke (≤ 500 mm)

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 3,5 mg na sijalko.

3(b)

srednje dolge (> 500 mm in ≤ 1 500 mm)

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 5 mg na sijalko.

3(c)

dolge (> 1 500 mm)

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 13 mg na sijalko.

4(a)

Živo srebro v drugih nizkotlačnih sijalkah na razelektrenje (na sijalko):

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 15 mg na sijalko.

4(b)

Živo srebro v visokotlačnih natrijevih sijalkah za splošno razsvetljavo, ki v sijalkah z izboljšanim barvnim indeksom Ra > 60 ne presega (na razelektritveno cevko):

 

4(b)-I

P ≤ 155 W

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 30 mg na razelektritveno cevko.

4(b)-II

155 W < P ≤ 405 W

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 40 mg na razelektritveno cevko.

4(b)-III

P > 405 W

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 40 mg na razelektritveno cevko.

4(c)

Živo srebro v drugih visokotlačnih natrijevih sijalkah za splošno razsvetljavo, ki ne presegajo (na razelektritveno cevko):

 

4(c)-I

P ≤ 155 W

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 25 mg na razelektritveno cevko.

4(c)-II

155 W < P ≤ 405 W

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 30 mg na razelektritveno cevko.

4(c)-III

P > 405 W

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 40 mg na razelektritveno cevko.

4(d)

Živo srebro v visokotlačnih živosrebrnih sijalkah (HPMV)

Preneha veljati 13. aprila 2015.

4(e)

Živo srebro v metalhalogenidnih sijalkah

 

4(f)

Živo srebro v drugih sijalkah na razelektrenje za posebne namene, ki niso posebej omenjene v tej prilogi

 

5(a)

Svinec v steklu katodnih cevi

 

5(b)

Svinec v steklu fluorescentnih sijalk, ki vsebujejo do 0,2 masnih % svinca

 

6(a)

Svinec v zlitinah z jeklom za strojno uporabo in pocinkanim jeklom, ki vsebujejo do 0,35 masnih % svinca

 

6(b)

Svinec v zlitinah z aluminijem, ki vsebujejo do 0,4 masnega % svinca

 

6(c)

Bakrove zlitine, ki vsebujejo do 4 masne % svinca

 

7(a)

Svinec v spajkah z visokimi temperaturami taljenja (npr. v svinčevih zlitinah, ki vsebujejo 85 masnih % svinca ali več)

 

7(b)

Svinec v spajkah za strežnike, pomnilnike in sisteme pomnilniških polj, omrežno infrastrukturno opremo za komutacijo, signalizacijo in prenos ter za vodenje telekomunikacijskih omrežij

 

7(c)-I

Električni in elektronski sestavni deli, ki vsebujejo svinec v steklenih ali keramičnih komponentah, npr. piezo-elektronske naprave, ali v steklenih ali keramičnih matričnih spojinah, razen dielektrične keramike v kondenzatorjih

 

7(c)-II

Svinec v dielektrični keramiki v kondenzatorjih z nazivno napetostjo 125 V AC ali 250 DC ali več

 

7(c)-III

Svinec v dielektrični keramiki v kondenzatorjih z nazivno napetostjo manj kot 125 V AC ali 250 DC

Preneha veljati 1. januarja 2013, po tem datumu se lahko uporablja v nadomestnih delih za EEO, dano v promet pred 1. januarjem 2013.

8(a)

Kadmij in njegove spojine v ploščatih termičnih varovalkah za enkratno uporabo

Preneha veljati 1. januarja 2012, po tem datumu se lahko uporablja v nadomestnih delih za EEO, dano v promet pred 1. januarjem 2012.

8(b)

Kadmij in njegove spojine v električnih kontaktih

 

9

Šestvalentni krom kot antikorozijski element v hladilnih sistemih iz ogljikovega jekla v absorpcijskih hladilnikih v količini do 0,75 masnih % v hladilni raztopini

 

9(b)

Svinec v ležalnih skodelah in pušah za kompresorje s hladilnim sredstvom pri napravah za ogrevanje, zračenje, klimatiziranje in hlajenje (HVACR)

 

11(a)

Svinec v sistemih nožičnih konektorjev vrste C-press

Lahko se uporablja v nadomestnih delih EEO, dane v promet pred 24. septembrom 2010.

11(b)

Svinec v sistemih nožičnih konektorjev, ki niso sistemi C-press

Preneha veljati 1. januarja 2013, po tem datumu se lahko uporablja v nadomestnih delih za EEO, dano v promet pred 1. januarjem 2013.

12

Svinec kot prekrivni material za termično prevodne module za c-obroče

Lahko se uporablja v nadomestnih delih EEO, dane v promet pred 24. septembrom 2010.

13(a)

Svinec v belem steklu za optične uporabe

 

13(b)

Kadmij in svinec v filtrskem steklu in steklu za standarde odsevnosti

 

14

Svinec v spajkah, ki so sestavljene iz več kot dveh elementov za povezovanje med nožicami in ohišjem mikroprocesorjev z masnim % svinca nad 80 % in manj kot 85 %

Prenehala veljati 1. januarja 2011, po tem datumu se lahko uporablja v nadomestnih delih za EEO, dano v promet pred 1. januarjem 2011.

15

Svinec v spajkah za dokončanje stabilnih električnih povezav med polvodniškim čipom in nosilcem v integriranih paketih mikroelektronskih stikalnih vezij („flip chip“)

 

16

Svinec v linearnih žarnicah s cevmi, prevlečenimi s silikatom

Preneha veljati 1. septembra 2013.

17

Svinčev halid kot izvor sevanja pri visoko intenzivnih svetilkah na razelektrenje (High Intensity Discharge – HID), ki se uporabljajo v profesionalni reprografiji

 

18(a)

Svinec kot aktivator v fluorescentnem prahu (z vsebnostjo 1 masnega % svinca ali manj) svetilk na razelektrenje, kadar se uporabljajo kot posebne svetilke za diazo-tiskalno reprografijo, litografijo, pasti za insekte, fotokemične in utrjevalne postopke, ki vsebujejo fosfor, kot npr. SMS ((Sr,Ba)2MgSi2O7:Pb)

Prenehala veljati 1. januarja 2011.

18(b)

Svinec kot aktivator v fluorescentnem prahu (z vsebnostjo 1 masnega % svinca ali manj) sijalk na razelektrenje, kadar se uporabljajo kot svetilke za porjavenje, ki vsebujejo fosfor, kot je npr. BSP (BaSi2O5:Pb)

 

19

Svinec s PbBiSn-Hg in PbInSn-Hg v posebnih sestavah kot glavni amalgam in s PbSn-Hg kot pomožni amalgam v zelo kompaktnih energetsko varčnih svetilkah (ESL)

Preneha veljati 1. junija 2011.

20

Svinčev oksid v steklu, ki se uporablja za vezavo sprednjih in zadnjih substratov pri ploščatih fluorescentnih svetilkah, ki se uporabljajo za zaslone s tekočimi kristali (LCD)

Preneha veljati 1. junija 2011.

21

Svinec in kadmij v tiskarskih črnilih za nanašanje poslikav na steklu, npr. borosilikatno steklo ali natronsko steklo

 

23

Svinec v preparatih za komponente z majhnim razmikom („fine pitch“), razen konektorjev z razmikom 0,65 mm ali manj

Lahko se uporablja v nadomestnih delih EEO, dane v promet pred 24. septembrom 2010.

24

Svinec v spajkah za spajkanje metaliziranih lukenj diskoidalnih in strojno luknjanih ploščatih večplastnih kondenzatorjev

 

25

Svinčev oksid v konstrukcijskih elementih SED zaslonov (Surface Conduction Electron Emitter Display), zlasti v zatesnilnih fritah in zatesnilnem obroču

 

26

Svinčev oksid v steklenem balonu modrih sijalk s črno svetlobo

Preneha veljati 1. junija 2011.

27

Svinčene zlitine v spajkah za pretvornike v zmogljivih zvočnikih (zasnovanih za delovanje več ur na stopnjah moči zvoka 125 dB SPL in več)

Prenehalo veljati 24. septembra 2010.

29

Svinec, vezan v kristalnem steklu, kakor je opredeljeno v Prilogi I (kategorije 1, 2, 3 in 4) Direktive Sveta 69/493/EGS (1)

 

30

Kadmijeve zlitine kot električne/mehanske spajke v električnih vodnikih, ki se uporabljajo za spoje neposredno na tuljavah zmogljivih zvočnikov, z ravnijo zvočnega tlaka v višini 100 dB (A) in več

 

31

Svinec v materialu za spajkanje v ploščatih fluorescentnih svetilkah brez živega srebra (ki se uporabljajo npr. v zaslonih s tekočimi kristali, za dekorativno in industrijsko razsvetljavo)

 

32

Svinčev oksid v tesnilni friti, ki se uporablja pri pritrjevanju steklenih ploščic za argonske in kriptonske laserske cevi

 

33

Svinec v spajkah za spajkanje tankih bakrenih žic s premerom največ 100 μm v transformatorjih

 

34

Svinec v kovinsko-keramičnih (cermet) potenciometrskih elementih

 

36

Živo srebro, ki se uporablja kot inhibitor razprševanja katode pri plazemskih zaslonih na enosmerni tok z vsebnostjo do 30 mg na zaslon

Preneha veljati 1. julija 2010.

37

Svinec v površinski plasti visokonapetostnih diod, s steklenim ohišjem s cinkovim boratom

 

38

Kadmij in kadmijev oksid v debeloslojnih lepilih, ki se uporabljajo pri berilijevem oksidu, vezanim z aluminijem

 

39

Kadmij v večbarvnih diodah II-VI (LED) (< 10 μg Cd na mm svetilne površine) za uporabo v sistemih za osvetlitev ali prikazovanje s sevanjem trdnih teles

Preneha veljati 1. julija 2014.


(1)  UL L 326, 29.12.1969, str. 36.


PRILOGA IV

Uporabe, ki so izvzete iz omejitve iz člena 4(1) in so specifične za medicinske pripomočke ter instrumente za spremljanje in nadzor

Oprema za uporabo ali odkrivanje ionizirajočega sevanja

1.

Svinec, kadmij in živo srebro v detektorjih ionizirajočega sevanja

2.

Svinčeni ležaji v rentgenskih ceveh

3.

Svinec v napravah za ojačitve elektromagnetnega sevanja: ploščica MCP in kapilarna ploščica

4.

Svinec v steklenih fritah rentgenskih cevi in ojačevalcih slike ter svinec v vezivu iz steklene frite za sklop plinskih laserjev in vakuumske cevi, ki pretvarjajo elektromagnetno sevanje v elektrone

5.

Svinec v zaščitah pred ionizirajočim sevanjem

6.

Svinec v testnih predmetih za rentgenske žarke

7.

Kristali svinčevega stearata za difrakcijo rentgenskega sevanja

8.

Vir radioaktivnih izotopov kadmija za prenosne rentgenske fluorescentne spektrometre

Senzorji, detektorji in elektrode

1a.

Svinec in kadmij v ionsko selektivnih elektrodah vključno s steklom pH elektrod

1b.

Svinčene anode v elektrokemičnih senzorjih za kisik

1c.

Svinec, kadmij in živo srebro v detektorjih infrardeče svetlobe

1d.

Živo srebro v referenčnih elektrodah: živosrebrni klorid z nizko vsebnostjo klorida, živosrebrni sulfat in živosrebrni oksid

Drugo

9.

Kadmij v helij-kadmijevih laserjih

10.

Svinec in kadmij v svetilkah za atomsko absorpcijsko spektroskopijo

11.

Svinec v zlitinah kot pretvornik in termalni pretvornik za MRI

12.

Svinec in kadmij v kovinskih vezeh superprevodnih materialov za MRI in detektorje SQUID

13.

Svinec v protiutežeh

14.

Svinec v monokristalih piezoelektričnih materialov za ultrazvočne pretvornike

15.

Svinec v spajkah za vezavo ultrazvočnih pretvornikov

16.

Živo srebro v mostičkih za merjenje kapacitivnosti in izgub v visokofrekvenčnih preklopnikih RF in relejih v instrumentih za opazovanje in nadzor, pri čemer vsebnost živega srebra ne presega 20 mg živega srebra na preklopnik ali rele

17.

Svinec v spajkah v prenosnih defibrilatorjih za prvo pomoč

18.

Svinec v spajkah visokozmogljivih infrardečih slikovnih modulov za detekcijo v območju 8–14 μm

19.

Svinec v zaslonih s tekočimi kristali na siliciju (LCoS)

20.

Kadmij v filtrih za merjenje rentgenskih žarkov


PRILOGA V

Zahtevki za podelitev, podaljšanje in razveljavitev izjem, kot jih določa člen 5

Zahtevke za izjeme, podaljšanje izjem ali za razveljavitev izjem lahko predloži proizvajalec, pooblaščeni zastopnik proizvajalca ali kateri koli gospodarski subjekt v dobavni verigi, vsebuje pa vsaj naslednje:

(a)

ime, naslov in kontaktne podatke vlagatelja;

(b)

informacije o materialu ali sestavnih delih ter specifični uporabi snovi v materialu in sestavnih delih, za katere se zahteva izjema ali njena razveljavitev, ter njene posebne značilnosti;

(c)

preverljiva in z dokazi podprta utemeljitev za izjemo ali njeno razveljavitev v skladu s pogoji iz člena 5;

(d)

analiza morebitnih alternativnih snovi, materialov ali zasnov na osnovi življenjskega cikla, vključno z obstoječimi podatki in strokovno pregledanimi študijami o neodvisnih raziskavah, in razvojne dejavnosti vlagatelja ter analiza o razpoložljivosti takih alternativ;

(e)

informacije o možni pripravi za ponovno uporabo, recikliranje materialov iz odpadne EEO, in o določbah o ustrezni obdelavi odpadkov v skladu s Prilogo II k Direktivi 2002/96/ES;

(f)

druge pomembne informacije;

(g)

predlagane ukrepe vlagatelja za razvijanje, zahtevanje razvoja in/ali uporabe morebitnih alternativ, vključno s časovnim razporedom za take ukrepe vlagatelja;

(h)

po potrebi, navedba, kateri podatek velja za lastninski podatek, vključno s preverljivo utemeljitvijo;

(i)

ob predložitvi zahtevka za izjemo, predlog za natančno in jasno ubeseditev izjeme;

(j)

povzetek zahtevka.


PRILOGA VI

IZJAVA EU O SKLADNOSTI

1.

Št. … (enotna identifikacijska številka EEO):

2.

Ime in naslov proizvajalca ali pooblaščenega zastopnika:

3.

Ta izjava o skladnosti se izda na lastno odgovornost proizvajalca (ali monterja):

4.

Predmet izjave (Identifikacija EEO, ki omogoča sledljivost. Po potrebi lahko vključuje fotografijo.):

5.

Predmet navedene izjave je v skladu z Direktivo 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (1):

6.

Kjer je to ustrezno, napotila na uporabljene usklajene standarde ali napotila na tehnične specifikacije za skladnost, ki so navedene na izjavi:

7.

Dodatni podatki:

Podpisano za in v imenu: …

(kraj in datum izdaje):

(ime, dejavnost) (podpis):


(1)  UL L 174, 1.7.2011, str. 88.


PRILOGA VII

DEL A

Razveljavljena direktiva z njenimi zaporednimi spremembami

(iz člena 26)

Direktiva 2002/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 37, 13.2.2003, str. 19).

Odločba Komisije 2005/618/ES

(UL L 214, 19.8.2005, str. 65).

Odločba Komisije 2005/717/ES

(UL L 271, 15.10.2005, str. 48).

Odločba Komisije 2005/747/ES

(UL L 280, 25.10.2005, str. 18).

Odločba Komisije 2006/310/ES

(UL L 115, 28.4.2006, str. 38).

Odločba Komisije 2006/690/ES

(UL L 283, 14.10.2006, str. 47).

Odločba Komisije 2006/691/ES

(UL L 283, 14.10.2006, str. 48).

Odločba Komisije 2006/692/ES

(UL L 283, 14.10.2006, str. 50).

Direktiva 2008/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 81, 20.3.2008, str. 67).

Odločba Komisije 2008/385/ES

(UL L 136, 24.5.2008, str. 9).

Odločba Komisije 2009/428/ES

(UL L 139, 5.6.2009, str. 32).

Odločba Komisije 2009/443/ES

(UL L 148, 11.6.2009, str. 27).

Odločba Komisije 2010/122/EU

(UL L 49, 26.2.2010, str. 32).

Odločba Komisije 2010/571/EU

(UL L 251, 25.9.2010, str. 28).

DEL B

Seznam rokov za prenos v nacionalno zakonodajo

(iz člena 26)

Direktiva

Rok za prenos

2002/95/ES

12. avgust 2004

2008/35/ES


PRILOGA VIII

Korelacijska tabela

Direktiva 2002/95/ES

Ta direktiva

Člen 1

Člen 1

Člen 2(1)

Člen 2(1) in (2), Priloga I

Člen 2(2)

Člen 2(3)

Člen 2(3)

Člen 2(4), uvodne besede

Člen 2(4)

Člen 3(a)

Člen 3(1) in (2)

Člen 3(b)

Člen 3(6) do (28)

Člen 4(1)

Člen 4(1), Priloga II

Člen 4(3) in (4)

Člen 4(2)

Člen 4(6)

Člen 4(3)

Člen 5(1), uvodne besede

Člen 5(1), uvodne besede

Člen 5(1)(a)

Člen 4(2)

Člen 5(1)(b)

Člen 5(1)(a), prva in tretja alinea

Člen 5(1)(a), druga alinea

Člen 5(1)(a), zadnji odstavek

Člen 5(1)(c)

Člen 5(1)(b)

Člen 5(2)

Člen 5(3) do (6)

Člen 5(2)

Člen 5(7)

Člen 5(8)

Člen 6

Člen 6

Členi 7 do 18

Člen 7

Členi 19 do 22

Člen 8

Člen 23

Člen 9

Člen 25

Člen 26

Člen 10

Člen 27

Člen 11

Člen 28

Prilogi I in II

Priloga, točke 1 do 39

Priloga III, točke 1 do 39

Priloga IV, V, VI–VIII