1.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 256/1

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 15. septembra 2011

o skupnih specifikacijah za register železniške infrastrukture

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 6383)

(Besedilo velja za EGP)

(2011/633/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (1) ter zlasti člena 35(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 35 Direktive 2008/57/ES mora vsaka država članica zagotoviti, da je register infrastrukture objavljen ter posodobljen. Komisija mora sprejeti specifikacije za register na podlagi osnutka, ki ga pripravi Evropska agencija za železniški promet (Agencija).

(2)

Dodatne skupne specifikacije so potrebne, da se zagotovi lahek dostop podatkov iz registrov po posameznih državah članicah. Razvoj in uvedba računalniško podprtega skupnega uporabniškega vmesnika, ki bi opravljal vlogo virtualnega registra železniške infrastrukture na evropski ravni, bi morala potekati skupaj z vzpostavitvijo nacionalnih registrov infrastrukture in zbiranjem podatkov. Države članice morajo s pomočjo Agencije sodelovati pri zagotavljanju, da so registri učinkoviti, vsebujejo vse podatke, so medsebojno povezani in zagotavljajo skupni vmesnik za uporabnike.

(3)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 29(1) Direktive 2008/57/ES –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Skupne specifikacije za register infrastrukture iz člena 35 Direktive 2008/57/ES so določene v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

1.   Vsaka država članica zagotovi, da je njen register infrastrukture računalniško podprt in izpolnjuje zahteve skupnih specifikacij iz člena 1 najpozneje tri leta po začetku veljavnosti tega sklepa.

2.   Države članice zagotovijo, da so njihovi registri medsebojno povezani in povezani s skupnim uporabniškim vmesnikom iz člena 4 najpozneje šest mesecev po začetku uporabe tega vmesnika.

Člen 3

Agencija objavi navodila za uporabo specifikacij iz člena 1 najpozneje eno leto po začetku veljavnosti tega sklepa in jih posodablja. Navodila za uporabo se sklicujejo na ustrezne določbe tehničnih specifikacij za interoperabilnost (TSI) za vsak parameter.

Člen 4

1.   Agencija pripravi podrobne specifikacije ter načrt za upravljanje in izvajanje (a) za razvoj, preskušanje, uvedbo in uporabo skupnega uporabniškega vmesnika in (b) za medsebojno povezanost nacionalnih registrov. Agencija predloži te specifikacije Komisiji najpozneje eno leto po začetku veljavnosti tega sklepa.

2.   Skupni uporabniški vmesnik iz odstavka 1 je spletna aplikacija, ki olajšuje dostop do podatkov iz registrov infrastrukture na evropski ravni. Uporabljati se začne najpozneje tri leta po začetku veljavnosti tega sklepa.

3.   Če tako zahteva napredek pri razvoju TSI, Agencija priporoči, da se posodobijo specifikacije iz člena 1 in podrobne specifikacije iz odstavka 1.

Člen 5

1.   Države članice zagotovijo, da se potrebni podatki zberejo in vključijo v nacionalni register infrastrukture v skladu z odstavki od 2 do 5. Prav tako poskrbijo, da so ti podatki zanesljivi in se posodabljajo.

2.   Podatki v zvezi z infrastrukturami za tovorne koridorje iz Priloge k Uredbi (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) se zberejo in vključijo v nacionalni register infrastrukture najpozneje tri leta po začetku veljavnosti tega sklepa.

3.   Podatki v zvezi z infrastrukturami, ki so začele obratovati po začetku veljavnosti Direktive 2008/57/ES in pred začetkom veljavnosti tega sklepa, razen podatkov iz odstavka 2, se zberejo in vključijo v nacionalni register infrastrukture najpozneje tri leta po začetku veljavnosti tega sklepa.

4.   Podatki v zvezi z infrastrukturami, ki so začele obratovati pred začetkom veljavnosti Direktive 2008/57/ES, razen podatkov iz odstavka 2, se zberejo in vključijo v nacionalni register infrastrukture v skladu z nacionalnim izvedbenim načrtom iz člena 6(1), vendar najpozneje pet let po začetku veljavnosti tega sklepa.

5.   Podatki v zvezi z zasebnimi stranskimi tiri, ki so začeli obratovati pred začetkom veljavnosti Direktive 2008/57/ES, se zberejo in vključijo v nacionalni register infrastrukture v skladu z nacionalnim izvedbenim načrtom iz člena 6(1), vendar najpozneje sedem let po začetku veljavnosti tega sklepa.

6.   Podatki v zvezi z infrastrukturami, ki so začele obratovati po začetku veljavnosti tega sklepa, se vključijo v nacionalni register infrastrukture takoj, ko začnejo obratovati infrastrukture, in takoj, ko je vzpostavljen register iz člena 2(1).

Člen 6

1.   Vsaka država članica pripravi nacionalni izvedbeni načrt za izvajanje obveznosti v okviru tega sklepa, skupaj s časovnim razporedom. Nacionalni izvedbeni načrt se predloži Komisiji najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti tega sklepa.

2.   Agencija usklajuje, spremlja in podpira izvajanje nacionalnih registrov infrastrukture. Zlasti vzpostavi in upravlja skupino, sestavljeno iz predstavnikov subjektov, pristojnih za vzpostavitev in vzdrževanje nacionalnih registrov. Ti subjekti pošljejo Agenciji poročilo o napredku pri izvajanju vsake štiri mesece. Agencija redno poroča Komisiji o napredku pri izvajanju tega sklepa.

Člen 7

Ta sklep se uporablja od 16. marca 2012.

Člen 8

Ta sklep je naslovljen na države članice in Evropsko agencijo za železniški promet.

V Bruslju, 15. septembra 2011

Za Komisijo

Siim KALLAS

Podpredsednik

(1)  UL L 191, 18.7.2008, str. 1.

(2)  UL L 276, 20.10.2010, str. 22.

PRILOGA

1.   UVOD

1.1   Tehnično področje uporabe

1.

Ta specifikacija zadeva podatke o naslednjih podsistemih železniškega sistema Unije:

(a)

infrastrukturni strukturni podsistem (INF);

(b)

energetski strukturni podsistem (ENE);

(c)

in fiksne naprave strukturnega podsistema za vodenje-upravljanje in signalizacijo (CCS).

2.

Ti podsistemi so navedeni v seznamu podsistemov v točki 1 Priloge II k Direktivi 2008/57/ES.

1.2   Geografsko področje uporabe

Geografsko področje uporabe te specifikacije je železniški sistem Unije iz Direktive 2008/57/ES.

1.3   Odgovornost

Države članice odločajo, kateri subjekti so odgovorni za vzpostavitev in vzdrževanje registra infrastrukture.

1.4   Opredelitve pojmov

Za namene te specifikacije:

(a)

„makro raven“ pomeni celotno železniško omrežje, sestavljeno iz odsekov proge in operativnih točk;

(b)

„mikro raven“ pomeni podrobno opredeljeno železniško omrežje, ki je za odseke proge opredeljeno s tiri, za operativne točke pa z glavnimi in stranskimi tiri;

(c)

„proga“ pomeni zaporedje enega ali več odsekov, ki so lahko sestavljeni iz več tirov;

(d)

„odsek proge“ pomeni del proge med sosednjimi operativnimi točkami, ki je lahko sestavljen iz več tirov;

(e)

„operativna točka“ pomeni kakršno koli mesto za dajanje vlakov v obratovanje, kjer se lahko železniške storitve začnejo in končajo ali spremenijo pot ter kjer se zagotavlja potniški ali tovorni promet; „operativna točka“ je lahko tudi mesto, kjer se spreminja funkcionalnost osnovnih parametrov podsistema, ali mesto na meji med državami članicami ali upravljavci infrastrukture;

(f)

„tir“ pomeni kateri koli tir, ki se uporablja za gibanje vlaka; zanke prehajanja in srečevanja na navadni progi ali tirnih povezavah, ki so potrebne le za obratovanje vlaka, se ne objavijo;

(g)

„stranski tir“ pomeni kateri koli tir, ki se ne uporablja za gibanje vlaka.

2.   PREDMET

2.1   Splošno

Register infrastrukture se uporablja za namene načrtovanja pri zasnovi novih vlakov in razvoju prog pred začetkom obratovanja. Zato register infrastrukture podpira postopke, opisane v nadaljnjem besedilu.

2.2   Zasnova podsistemov tirnih vozil

Skladnost s TSI in priglašenimi nacionalnimi tehničnimi predpisi je bistvena od začetka zasnove novih ali ponovne zasnove obstoječih podsistemov skozi celotni proizvodni proces. Parametri registra infrastrukture se morajo uporabljati, da bi se izpolnile značilnosti infrastrukture za predvideno uporabo tirnih vozil.

2.3   Zagotavljanje tehnične združljivosti za fiksne naprave

1.

Priglašeni organ preveri skladnost podsistemov z veljavnimi TSI na podlagi informacij v ustreznem TSI in registrih. To vključuje verifikacijo vmesnikov s sistemom, v katerega so vključeni. Verifikacija tehnične združljivosti vmesnikov se lahko zagotovi z vpogledom v register infrastrukture.

2.

Organ, ki ga določijo države članice, preveri skladnost podsistemov z morebitnimi veljavnimi nacionalnimi predpisi, v tem primeru pa se lahko z vpogledom v register infrastrukture verificira tehnična združljivost vmesnikov.

2.4   Spremljanje interoperabilnosti železniškega omrežja Unije

Za redno spremljanje razvoja interoperabilnega omrežja Unije je treba zagotoviti preglednost napredka pri doseganju interoperabilnosti.

2.5   Ugotavljanje združljivosti proge za načrtovani vlak

1.

Združljivost načrtovane vožnje vlaka s progo preveri prevoznik v železniškem prometu z uporabo registra infrastrukture, preden prevoznik v železniškem prometu naroči dostop do omrežja pri upravljavcu infrastrukture. Prevoznik v železniškem prometu se mora prepričati, da je proga, ki jo namerava uporabiti, sposobna podpreti uporabo njegovega vlaka.

2.

Prevoznik v železniškem prometu izbira vozila glede na omejitve v okviru dovoljenja za začetek obratovanja in možno progo, po kateri naj bi peljal vlak:

(a)

vsa vozila vlaka morajo izpolnjevati zahteve, ki veljajo za proge, po katerih bo vozil vlak, in

(b)

vlak kot kombinacija vozila mora izpolnjevati tehnične omejitve zadevne proge.

3.   ZNAČILNOSTI REGISTRA INFRASTRUKTURE

3.1   Struktura železniškega omrežja za register

1.

Za namen registra infrastrukture vsaka država članica razdeli železniško omrežje na odseke proge in operativne točke. Ta raven registra se imenuje makro raven.

2.

Postavke, ki jih je treba objaviti za „odsek proge“ in so povezane z infrastrukturnimi in energetskimi podsistemi ter podsistemi vodenja-upravljanja in signaliziranja, se dodelijo infrastrukturnemu elementu „tir“ na mikro ravni.

3.

Postavke, ki jih je treba objaviti za „operativno točko“ in so povezane z infrastrukturnim podsistemom, se dodelijo infrastrukturnima elementoma „tir“ in „stranski tir“ na mikro ravni.

3.2   Postavke za register infrastrukture

1.

Postavke in oblika postavk se objavijo v skladu s tabelo 1.

2.

Postavke z oznako „obvezno“ v tabeli 1 se objavijo v vseh primerih. Postavke z oznako „drugo“ v tabeli 1 so odvisne od konteksta in jih po potrebi objavijo države članice.

3.

Uporaba postavk za vrsto omrežja v tabeli 1 je določena z naslednjimi okrajšavami:

—   „TSI“— proge, katerih skladnost s TSI je bila verificirana,

—   „obstoječe“— proge, ki so bile dane v obratovanje pred začetkom veljavnosti Direktive 2008/57/ES in katerih skladnost s TSI še ni bila verificirana,

—   „Proge TEN za konvencionalne hitrosti (TEN CR), proge TEN za visoke hitrosti (TEN HS), proge zunaj TEN“— proge, ki pripadajo ustrezni vrsti omrežja, ne glede na to, ali je bila verificirana njihova skladnost s TSI ali ne,

—   „vse“— vse proge v Uniji.

Tabela 1

Postavke registra infrastrukture

Številka

Naslov

Oblika

Definicija

obvezno [M]/drugo [O]

1.

DRŽAVA ČLANICA

1.1

ODSEK PROGE

1.1.1

TIR

1.1.1.0.0

Splošne informacije

1.1.1.0.0.1

Ime UI

[niz znakov]

Upravljavec železniške infrastrukture je vsak organ ali podjetje, ki je pristojno zlasti za vzpostavitev in vzdrževanje železniške infrastrukture (člen 2(h) Direktive 2001/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta).

M

1.1.1.0.0.2

Nacionalna identifikacija proge

[niz znakov]

Enotna identifikacija proge ali enotna številka proge v državi članici.

O

1.1.1.0.0.3

Identifikacija tira

[niz znakov]

Enotna identifikacija tira ali enotna številka tira znotraj odseka

M

1.1.1.0.0.4

Začetek tira

[WGS84 + NNN.NN + niz znakov]

Geografske koordinate v skladu s standardnim svetovnim geodetskim sistemom (WGS) in kilometri ali milje za identifikacijo proge na začetku odseka tira v običajni smeri vožnje. Če sta mogoči obe smeri, je lahko katera koli skrajna meja „začetek“.

M

1.1.1.0.0.5

Operativna točka na začetku tira

[niz znakov]

Ime operativne točke na začetku odseka tira v običajni smeri vožnje

O

1.1.1.0.0.6

Konec tira

[WGS84 + NNN.NN + niz znakov]

Geografske koordinate v skladu s standardnim svetovnim geodetskim sistemom (WGS) in kilometri ali milje za identifikacijo proge na začetku odseka tira v običajni smeri vožnje. Če sta mogoči obe smeri, je lahko katera koli skrajna meja „konec“.

M

1.1.1.0.0.7

Operativna točka na koncu tira

[niz znakov]

Ime operativne točke na koncu odseka tira v običajni smeri vožnje

O

1.1.1.1

Infrastrukturni podsistem

1.1.1.1.1

Izjave o verifikaciji tira

1.1.1.1.1.1

ES-izjava o verifikaciji tira (INF)

[CC/RRRRRRRRRRRRRR/YYYY/NNNNNN]

Enotna številka za ES-izjave v skladu z zahtevami glede oblike, določene v „Dokumentu o praktičnih dogovorih za posredovanje dokumentov o interoperabilnosti“ (ERA/INF/10-2009/INT).

M – TSI

1.1.1.1.1.2

EI-izjava o dokazilu za tir (INF)

[CC/RRRRRRRRRRRRRR/YYYY/NNNNNN]

Enotna številka za EI-izjave v skladu z zahtevami glede oblike, določene v „Dokumentu o praktičnih dogovorih za posredovanje dokumentov o interoperabilnosti“ (ERA/INF/10-2009/INT).

O – obstoječe

1.1.1.1.2

Parametri tehničnega stanja prog

1.1.1.1.2.1

Vrsta proge

[RN]

en izbor s predhodno določenega seznama:

I/II/III/IV/V/VI/VII

Pomembnost proge (temeljne ali druge) in način doseganja parametrov, ki so potrebni za interoperabilnost (novih ali posodobljenih), kot je določeno v TSI za železniško infrastrukturo za konvencionalne hitrosti. Ta parameter velja le za proge TEN.

M – TEN HS

M – TEN CR

1.1.1.1.2.2

Vrsta prometa

[A]

en izbor s predhodno določenega seznama:

P/F/M

Za kategorijo proge TSI določa prevladujoč promet za ciljni sistem in ustrezne osnovne parametre (potniški (P), tovorni (F), mešani (M), kot je določeno v TSI za železniško infrastrukturo za konvencionalne hitrosti. Ta parameter velja tudi za proge zunaj TEN.

M

1.1.1.1.2.3

Možnost obremenitve

[niz znakov]

Rezultat postopka razvrščanja, določenega v EN 15528:2008 (Priloga A), ki se v tem standardu navaja kot „Kategorija proge“. Predstavlja zmožnost infrastrukture za prevzem navpičnih obremenitev, ki jih povzročajo vozila na progi ali odseku proge pri normalnem obratovanju kot kombinacija kategorije proge EU in dovoljene hitrosti v skladu s prilogo E ali prilogo C TSI (kategorija proge-hitrost, na primer: E5-100, D4xL-100).

M

1.1.1.1.2.4

Največja dovoljena hitrost

[NNN]

Nazivna največja delovna hitrost na progi kot rezultat značilnosti podsistemov INF, ENE in CCS, izražen v kilometrih/uro, razen v Združenem kraljestvu, kjer je hitrost izražena v miljah/uro.

M

1.1.1.1.2.5

Temperaturni razpon

en izbor s predhodno določenega seznama:

 

T1 (– 25 do + 40)

 

T2 (– 40 do + 35)

 

T3 (– 25 do + 45)

 

Tx (– 40 do + 50)

Temperaturni razpon v skladu z EN 50125-1:1999, določba 4.3, za neomejen dostop do proge.

M

1.1.1.1.2.6

Največja višina

[NNNN]

Najvišja točka odseka proge nad morsko gladino glede na vertikalni datum Normaal Amsterdams Peil (NAP). NAP je vertikalna referenčna višina, ki se uporablja v večjem delu Evrope in je izražena v metrih.

M

1.1.1.1.2.7

Obstoj neugodnih podnebnih razmer

[DA/NE]

Podnebne razmere na progi so neugodne ali normalne. Sneg, led in toča [EN 50125-1:1999, določba 4.6], kot je opredeljeno v določbi 4.2.6.1.5 TSI za lokomotive in potniška tirna vozila za konvencionalne hitrosti.

M

1.1.1.1.3

Trasa proge

1.1.1.1.3.1

Interoperabilni profil

[AA]

en izbor s predhodno določenega seznama:

GA/GB/GC

Profili GA, GB ali GC, kot je določeno v EN 15273-3:2009, Priloga C

M

1.1.1.1.3.2

Večnacionalni profili

[niz znakov]

Večnacionalni profil (Priloga D, oddelki od D.1 do D.3 standarda EN 15273-3:2009) ali mednarodni profil (Priloga C, oddelek C.2.1 standarda EN 15273-3:2009), razen profilov GA, GB in GC.

M

1.1.1.1.3.3

Nacionalni profili

[niz znakov]

Nacionalni profil, kot je določeno v EN 15273:3-2009, ali drug lokalni profil.

O

1.1.1.1.3.4

Standardna številka profila za kombinirani prevoz z zamenljivimi tovorišči

[A NN ali A NNN]

en izbor s predhodno določenega seznama:

 

C 22, C 32, C 45, C 70, C 80, drugo

 

C 341, C 349, C 351,

 

C 364, C 400, C 410, drugo

Šifriranje za kombinirani prevoz z zamenljivimi tovorišči, kot je določeno v objavi UIC Code 596-6. Tehnična številka je sestavljena iz oznake združljivosti vagona (1 črka) in standardne številke profila za kombiniran prevoz (2 števki, širina ≤ 2 550 mm, ali 3 števke, širina > 2 550 ≤ 2 600 mm).

O

1.1.1.1.3.5

Standardna številka profila za kombinirani prevoz s polpriklopniki

[A NN ali A NNN]

en izbor s predhodno določenega seznama:

 

P 22, P 32, P 45, P 70, P 80, drugo

 

P 339, P 341, P 349,

 

P 351, P 359, P 364,

 

P 400, P 410, drugo

Šifriranje za kombinirani prevoz z zamenljivimi tovorišči, kot je določeno v objavi UIC Code 596-6. Tehnična številka je sestavljena iz oznake združljivosti vagona (1 črka) in standardne številke profila za kombiniran prevoz (2 števki, širina ≤ 2 550 mm, ali 3 števke, širina > 2 550 ≤ 2 600 mm).

O

1.1.1.1.3.6

Naklonski profil

[NN.N]

[NNN.NN + niz znakov]

Nakloni (izraženi v milimetrih na meter) in mesta spremembe naklona. Km ali milje za identifikacijo proge v običajni smeri vožnje. Podatki so navedeni kot niz informacij: naklon-mesto-naklon-mesto-…-naklon.

M

1.1.1.1.3.7

Najmanjši polmer horizontalne krivine

[NNNNN]

Polmer najmanjše horizontalne krivine odseka.

M

1.1.1.1.4

Parametri tira

1.1.1.1.4.1

Nazivna tirna širina

[NNNN]

en izbor s predhodno določenega seznama:

1000, 1435, 1520, 1524, 1600, 1668

Ena vrednost, izražena v milimetrih, ki označuje tirno širino. V primeru tira z več tirnicami, se niz podatkov objavi posebej za vsak par tirnic, ki je predviden za delovanje kot ločen tir.

M

1.1.1.1.4.2

Primanjkljaj nadvišanja

[NNN]

Največji primanjkljaj nadvišanja, izražen v milimetrih, je razlika med uporabljenim nadvišanjem in višjim uravnoteženim nadvišanjem, za katerega je bila zasnovana proga.

V primeru bočnega pospeška, npr. 1,0 m/s2, se lahko objavi vrednost 153 mm.

M

1.1.1.1.4.3

Obstoj obratovalnih omejitev za ekvivalentno koniciteto

[DA + sklic/NE]

Ekvivalentna koniciteta je tangenta kota stožca kolesne dvojice s koničnimi kolesi, katerih stransko gibanje ima enako kinematično dolžino krivulje kot dana kolesna dvojica na ravni progi in v ovinkih z velikimi polmeri. Obratovalne omejitve so odprta točka, sklic na morebitne nacionalne predpise.

M

1.1.1.1.4.4

Nagib tirnice

[1:NN]

en izbor s predhodno določenega seznama:

1:20/1:30/1:40

To je kot, ki določa nagib glave tirnice, pritrjene na tir, glede na ravnino tirnic (vozno površino), ki je enak kotu med simetrično osjo tirnice (ali ekvivalentne simetrične tirnice z enakim profilom glave tirnice) in pravokotnico na ravnino tirnic.

M

1.1.1.1.4.5

Obstoj balasta

[DA/DA + sklic/NE]

Aerodinamični pojav, pri katerem se balast dvigne ali odpade z vlaka, povezan pa je s TSI za visoke hitrosti, pri več kot 190 km/h. Pobiranje balasta je odprta točka v TSI za železniško infrastrukturo za visoke hitrosti. Če obstajajo nacionalni predpisi, se zagotovi sklic.

M – TEN HS

1.1.1.1.5

Kretnice in križišča

1.1.1.1.5.1

Skladnost obratovalnih vrednosti za kretnice in križišča s TSI

[DA/NE + sklic]

Kretnice in križišča se vzdržujejo v skladu z obratovalno omejitvijo iz TSI. Če se za obstoječe proge uporabljajo manj omejevalne vrednosti, kot so navedene v TSI, izberite „ne“ s sklicem na dokument z natančno specifikacijo.

M – obstoječe

1.1.1.1.5.2

Najmanjši premer kolesa za topokotna križišča

[NNN]

Največja nevodena dolžina fiksnih topokotnih križišč temelji na najmanjšem premeru kolesa v obratovanju. Če je vrednost manjša kot v TSI, jo je treba določiti za proge, ki niso v skladu s TSI. Premer v milimetrih.

O – obstoječe

1.1.1.1.6

Upor tira na uporabljene obremenitve

1.1.1.1.6.1

Največje zaviranje vlaka

[N.N]

Omejitev za vzdolžni upor tira na obstoječih progah, ki niso v skladu s TSI, podana kot največje dovoljeno zaviranje vlaka in izražena v metrih na sekundo na kvadrat.

O – obstoječe

1.1.1.1.6.2

Uporaba zavor na vrtinčne tokove

[niz znakov]

en izbor s predhodno določenega seznama:

dovoljeno/dovoljeno le za zasilno zavoro/ni dovoljeno

Navedba omejitev v zvezi z uporabo zavor na vrtinčne tokove.

M

1.1.1.1.6.3

Uporaba magnetnih zavor

[niz znakov]

en izbor s predhodno določenega seznama:

dovoljeno/dovoljeno le za zasilno zavoro/ni dovoljeno

Navedba omejitev v zvezi z uporabo magnetnih zavor.

M

1.1.1.1.7

Zdravje, varnost in okolje

1.1.1.1.7.1

Kategorija požarne varnosti za potrebna tirna vozila

[A]

en izbor s predhodno določenega seznama:

N/A/B

Določena verjetnost, da bo potniški vlak ob požaru še naprej obratoval določeno časovno obdobje, kot je predpisano v TSI v zvezi z varnostjo v železniških predorih ter TSI za lokomotive in potniška tirna vozila za konvencionalne hitrosti. Ne obstaja (N) se navede za kratke predore ali nadzemne odseke tira, dolge manj kot 1 km.

M – TSI

O – obstoječe

1.1.1.1.7.2

Nacionalna kategorija požarne varnosti za potrebna tirna vozila

[niz znakov]

Določena verjetnost, da bo potniški vlak ob požaru še naprej obratoval določeno časovno obdobje v skladu z nacionalnimi predpisi, če obstajajo.

O – obstoječe

1.1.1.1.7.3

Uporaba naprave za mazanje sledilnega venca

[A]

en izbor s predhodno določenega seznama:

zahtevana/dovoljena/prepovedana

Uporaba vgrajene naprave za mazanje sledilnega venca je zahtevana/dovoljena/prepovedana.

M – TEN CR

M – zunaj TEN

1.1.1.1.7.4

Obstoj nivojskega križanja

[DA/NE]

Obstoj nivojskega križanja na odseku proge.

M – TEN CR

M – zunaj TEN

1.1.1.1.7.5

Dovoljeno pospeševanje pri nivojskem križanju

[N.N]

Omejitev pospeševanja vlaka, če se ustavi blizu nivojskega križišča, izražena v metrih na sekundo na kvadrat, v skladu z nacionalnimi predpisi, če obstajajo.

O – TEN CR

O – zunaj TEN

1.1.1.1.8

Predor

1.1.1.1.8.1

Ime UI

[niz znakov]

Upravljavec železniške infrastrukture je vsak organ ali podjetje, ki je pristojno zlasti za vzpostavitev in vzdrževanje železniške infrastrukture (člen 2(h) Direktive 2001/14/ES).

M

1.1.1.1.8.2

Identifikacija predora

[niz znakov]

Enotna identifikacija predora ali enotna številka v državi članici

O

1.1.1.1.8.3

Začetek predora

[WGS84 + NNN.NN + niz znakov]

Geografske koordinate v skladu s standardnim svetovnim geodetskim sistemom (WGS) in kilometri ali milje za identifikacijo proge na začetku predora.

M

1.1.1.1.8.4

Konec predora

[WGS84 + NNN.NN + niz znakov]

Geografske koordinate v skladu s standardnim svetovnim geodetskim sistemom (WGS) in kilometri ali milje za identifikacijo proge na koncu predora.

M

1.1.1.1.8.5

ES-izjava o verifikaciji za predor (SRT)

[CC/RRRRRRRRRRRRRR/YYYY/NNNNNN]

Enotna številka za ES-izjave v skladu z zahtevami glede oblike, določene v „Dokumentu o praktičnih dogovorih za posredovanje dokumentov o interoperabilnosti“ (ERA/INF/10-2009/INT).

M – TSI

1.1.1.1.8.6

EI-izjava o dokazilu za predor (SRT)

[CC/RRRRRRRRRRRRRR/YYYY/NNNNNN]

Enotna številka za EI-izjave v skladu z zahtevami glede oblike, določene v „Dokumentu o praktičnih dogovorih za posredovanje dokumentov o interoperabilnosti“ (ERA/INF/10-2009/INT).

O – obstoječe

1.1.1.1.8.7

Dolžina predora

[NNNNN]

Dejanska dolžina predora (izražena v metrih) od enega do drugega portala na ravni zgornjega roba tirnice. Zahtevana le za predor z dolžino 100 metrov ali več.

M

1.1.1.1.8.8

Površina prereza

[NNN]

Najmanjša dejanska površina prereza predora (izražena v kvadratnih metrih)

M

1.1.1.1.8.9

Obstoj načrta za ukrepanje ob nesrečah

[DA/NE]

Načrt, oblikovan po navodilih UI in v ustreznem sodelovanju s PŽP, reševalnimi službami in ustreznimi organi za vsak predor. Usklajen je z zagotovljenimi napravami za samoreševanje, evakuacijo in reševanje (SRT TSI, Odločba Komisije 2008/163/ES).

M – TSI

O – obstoječe

1.1.1.2

Energetski podsistem

1.1.1.2.1

Izjave o verifikaciji tira

1.1.1.2.1.1

ES-izjava o verifikaciji tira (ENE)

[CC/RRRRRRRRRRRRRR/YYYY/NNNNNN]

Enotna številka za ES-izjave v skladu z zahtevami glede oblike, določene v „Dokumentu o praktičnih dogovorih za posredovanje dokumentov o interoperabilnosti“ (ERA/INF/10-2009/INT).

M-TSI

1.1.1.2.1.2

EI-izjava o dokazilu za tir (ENE)

[CC/RRRRRRRRRRRRRR/YYYY/NNNNNN]

Enotna številka za EI-izjave v skladu z zahtevami glede oblike, določene v „Dokumentu o praktičnih dogovorih za posredovanje dokumentov o interoperabilnosti“ (ERA/INF/10-2009/INT).

O – obstoječe

1.1.1.2.2

Vozni vod

1.1.1.2.2.1

Sistem za oskrbo z energijo (napetost in frekvenca)

[niz znakov]

en izbor s predhodno določenega seznama:

ni elektrificiran/ AC 25 kV–50 Hz/AC 15 kV–16,7 Hz/DC 3 kV/DC 1,5 kV/DC (posebni primer FR)/DC 750 V/drugo (navedite nazivno napetost, frekvenco in razpone)

Nazivna napetost in frekvenca, če se upošteva EN 50163:2004. Če je razpon iz EN presežen, se objavi vrednost najvišje stalne napetosti (najvišja vrednost je navedena v oklepajih).

M

1.1.1.2.2.2

Najvišji vlakovni tok

[NNNN]

Najvišji dovoljeni vlakovni tok, izražen v amperih (A).

M

1.1.1.2.2.3

Najvišji tok v praznem teku na odjemnik toka

[NNN]

Najvišji dovoljeni vlakovni tok v praznem teku za enosmerne sisteme, izražen v amperih (A).

M

1.1.1.2.2.4

Obstoj dovoljenja za regenerativno zaviranje

[DA/NE]

Regenerativno zaviranje je dovoljeno ali ne.

M

1.1.1.2.2.5

Nazivna višina kontaktnega vodnika

[N.NN]

Nazivna vrednost višine kontaktnega vodnika na podporniku v normalnih razmerah, izražena v metrih.

M – TSI

1.1.1.2.2.6

Največja višina kontaktnega vodnika

[N.NN]

Največja vrednost višine kontaktnega vodnika na podporniku v normalnih razmerah, izražena v metrih.

M – TEN HS

M – TEN CR

M – zunaj TEN

1.1.1.2.2.7

Najmanjša višina kontaktnega vodnika

[N.NN]

Najmanjša vrednost višine kontaktnega vodnika na podporniku v normalnih razmerah, izražena v metrih.

M – TEN HS

M – TEN CR

M – zunaj TEN

1.1.1.2.3

Odjemnik toka

1.1.1.2.3.1

Prevzete glave odjemnika

[niz znakov]

več izborov s predhodno določenega seznama:

1 950 mm (vrsta 1)/1 950 mm (vrsta 2)/1 950 mm (PL)/1 800 mm (NO, SE)/1 600 mm (EP)/1 600 mm (GB, CTRL)/1 600 mm (GB)/1 450/drugi (navedite)

Ena ali več glav odjemnika v skladu s TSI za tirna vozila ali EN 50367:2006.

M

1.1.1.2.3.2

Zahteve glede števila dvignjenih odjemnikov toka in razmikov med njimi

[niz znakov]

Največje število dvignjenih odjemnikov toka, dovoljenih na progi. Najmanjši razmik med središčnicami glav odjemnikov toka, če sta dva ali več odjemnikov toka dvignjena, izražen v metrih. Vrednosti so določene za „največjo dovoljeno hitrost“ na odseku.

M

1.1.1.2.3.3

Dovoljeni material kontaktnih gibljivih vezi

[niz znakov]

več izborov s predhodno določenega seznama:

baker/čisti ogljik/ogljik z dodatnim materialom/ogljik s prevlečenim bakrom/drugo

Ena ali več vrst materiala kontaktnih gibljivih vezi, ki je dovoljen za uporabo na progi.

M

1.1.1.2.4

Odseki ločevanja voznega voda

1.1.1.2.4.1

Obstoj ločevanja faz

[DA + sklic/NE]

Če na odseku proge obstaja ločevanje faz, je treba navesti sklic na natančen opis.

M

1.1.1.2.4.2

Obstoj ločevanja sistemov

[DA + sklic/NE]

Če na odseku proge obstaja ločevanje sistemov, je treba navesti sklic na natančen opis.

M

1.1.1.2.5

Zahteve za tirna vozila

1.1.1.2.5.1

Zahtevane omejitve toka na vozilu

[DA/NE]

Zahteva za napravo, nameščeno na vlaku, ki omogoča nastavitev največjega vlakovnega toka

M – TEN CR

M – zunaj TEN

1.1.1.2.5.2

Povprečna dovoljena kontaktna sila

[niz znakov]

ali

[NNN]

Povprečna kontaktna sila, dovoljena na progi. Sila je podana kot predhodno določena krivulja ali vrednost, izražena v newtonih.

M

1.1.1.2.5.3

Zahtevana samodejna naprava za spuščanje (ADD)

[DA/NE]

Samodejna naprava za spuščanje (ADD), ki mora biti prisotna na vozilu v skladu z EN 50206-1.

M

1.1.1.3

Podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija

1.1.1.3.1

Izjave o verifikaciji tira

1.1.1.3.1.1

ES-izjava o verifikaciji tira (CCS)

[CC/RRRRRRRRRRRRRR/YYYY/NNNNNN]

Enotna številka za ES-izjave v skladu z zahtevami glede oblike, določene v „Dokumentu o praktičnih dogovorih za posredovanje dokumentov o interoperabilnosti“ (ERA/INF/10-2009/INT).

M – TSI

1.1.1.3.1.2

EI-izjava o dokazilu za tir (CCS)

[CC/RRRRRRRRRRRRRR/YYYY/NNNNNN]

Enotna številka za EI-izjave v skladu z zahtevami glede oblike, določene v „Dokumentu o praktičnih dogovorih za posredovanje dokumentov o interoperabilnosti“ (ERA/INF/10-2009/INT).

O – obstoječe

1.1.1.3.2

Razred A – zaščitni sistem vlakov (ETCS)

1.1.1.3.2.1

Stopnja ETCS

[niz znakov]

en izbor s predhodno določenega seznama:

št. /1/2/3

Različne stopnje aplikacije ERTMS/ETCS so način za izražanje možnih obratovalnih razmerij med progo in vlakom. Opredelitve stopenj so povezane predvsem z uporabljeno opremo ob progi, načinom, kako informacije s proge dosežejo enote na vlaku, ter s funkcijami, ki jih obdeluje oprema ob progi in na vlaku.

M

1.1.1.3.2.2

Osnovna konfiguracija ETCS, različica (x.y)

[N.N.N]

en izbor s predhodno določenega seznama:

(2.2.2)/2.3.0/2.3.0.d/3.0.0

Osnovna konfiguracija ETCS, nameščena ob progi. (različica v oklepajih ni povsem združljiva)

M

1.1.1.3.2.3

Funkcija in-fill ETCS, potrebna za dostop do proge

[DA/NE]

In-fill je merilo dostopa do omrežja.

O

1.1.1.3.2.4

Funkcija in-fill ETCS, nameščena ob progi

[niz znakov]

en izbor s predhodno določenega seznama:

 

ne obstaja

 

zanka

 

GSM-R

 

zanka in GSM-R

Informacije o nameščeni opremi ob progi, ki je sposobna prenašati informacije in-fill prek zanke ali GSM-R za naprave stopnje 1.

O

1.1.1.3.2.5

Izvedena nacionalna aplikacija ETCS

številka s predhodno določenega seznama

Oprema Packet 44 je sredstvo za prenos podatkov za nacionalne aplikacije med vlakom in progo ter obratno z uporabo sredstev za prenos podatkov, vključenih v ETCS. Vrednosti NID_XUSER, ki jih je določila ERA v dokumentu o različicah ETCS, ki so na voljo na njeni spletni strani.

Nacionalna aplikacija, nameščena ob progi.

O

1.1.1.3.2.6

Obstoj obratovalnih omejitev ali pogojev

[DA + sklic/NE]

Omejitve ali pogoji zaradi delne usklajenosti s TSI za vodenje-upravljanje in signalizacijo.

O

1.1.1.3.2.7

Neobvezne funkcije ETCS

[niz znakov]

Uporaba teh neobveznih funkcij ETCS lahko izboljša obratovanje na progi. Namenjene so le za informativne namene in niso merila za dostop do omrežja.

O

1.1.1.3.3

Razred A – radio (GSM-R)

1.1.1.3.3.1

Različica GSM-R

[niz znakov]

več izborov s predhodno določenega seznama:

 

št. /1/2/3

 

ne obstaja, 6/14, 7/15

Številka različice GSM-R FRS in SRS, nameščena ob progi.

M

1.1.1.3.3.2

Najmanjše število aktivnih mobilnih naprav GSM-R na vlaku za prenos podatkov

[niz znakov]

več izborov s predhodno določenega seznama:

št. /1/2/3

Število mobilnih naprav za prenos podatkov, potrebnih za nemoteno obratovanje vlaka. Ni odločilno za varnost in ne zadeva interoperabilnosti.

M

1.1.1.3.3.3

Neobvezne funkcije GSM-R

[niz znakov]

več izborov s predhodno določenega seznama:

priročnik za mejne prehode/baliza za mejne prehode/radio za mejne prehode/…

Uporaba teh neobveznih funkcij GSM-R lahko izboljša obratovanje na progi. Namenjene so le za informativne namene in niso merila za dostop do omrežja.

O

1.1.1.3.4

Razred A – sistem za ugotavljanje lokacije vlaka

1.1.1.3.4.1

Obstoj sistema za ugotavljanje lokacije vlaka razreda A

[DA + sklic/NE]

Odprta točka s sklicem na morebitne nacionalne predpise.

O

1.1.1.3.5

Razred B – zaščitni sistemi vlaka

1.1.1.3.5.1

Sistemi razreda B in/ali drugi nameščeni zaščitni, nadzorni in opozorilni sistemi vlaka (sistem in uporabljena različica)

[niz znakov]

več izborov s predhodno določenega seznama:

LZB DE/LZB Spain/LZB AT/TVM430/PZB 90/drugo (navedite)

Sistemi razreda B in/ali drugi zaščitni, nadzorni in opozorilni sistemi vlaka v normalnem delovanju, nameščeni ob progi.

M

1.1.1.3.5.2

Potreba po več kot enem sistemu razreda B in/ali drugem zaščitnem, nadzornem in opozorilnem sistemu na vlaku

[niz znakov]

več izborov s predhodno določenega seznama:

KVB/drugo (navedite)

Več kot en sistem razreda B in/ali drug zaščitni, nadzorni in opozorilni sistem na vlaku, ki deluje istočasno z drugimi sistemi.

M

1.1.1.3.6

Razred B – radio

1.1.1.3.6.1

Radijski sistemi razreda B ali drugi nameščeni radijski sistemi (sistem in uporabljena različica)

[niz znakov]

več izborov s predhodno določenega seznama:

poglavje 1 do 4 o radijski opremi UIC/radijska oprema BR 1845/VR/drugo (navedite)

Radijski sistemi razreda B ali drugi radijski sistemi v normalnem delovanju, nameščeni ob progi.

M

1.1.1.3.7

Prehodi med sistemi

1.1.1.3.7.1

Obstoj preklopa med različnimi zaščitnimi, nadzornimi in opozorilnimi sistemi

[DA + sklic/NE]

Preklapljanje med sistemi ETCS/razred B in razred B/razred B med delovanjem. Namestitev je odvisna od lokalnih pogojev.

O – obstoječe

1.1.1.3.7.2

Obstoj preklapljanja med različnimi radijskimi sistemi

[DA + sklic/NE]

Preklapljanje med radijskimi sistemi GSM-R/razred B, razred B/razred B, brez komunikacijskega sistema med delovanjem. Namestitev je odvisna od lokalnih pogojev.

O – obstoječe

1.1.1.3.8

Razred B – sistemi za ugotavljanje lokacije vlakov

1.1.1.3.8.1

Vrste sistema za ugotavljanje lokacije vlaka

[niz znakov]

več izborov s predhodno določenega seznama:

tirni tokokrog/detektor koles/zanka

Vrste nameščenih sistemov za ugotavljanje lokacije vlaka. Pomaga hitro ugotoviti, kateri parametri v zvezi z ugotavljanjem lokacije vlaka se uporabljajo za določen odsek železniške proge (vsi parametri ne veljajo za vse vrste sistemov za ugotavljanje lokacije vlaka).

M

1.1.1.3.8.2

Največja dovoljena razdalja med dvema zaporednima osema

[NNNNN]

Razdalja v milimetrih.

Povezana z najmanjšo dolžino odseka za ugotavljanje lokacije vlaka. Ta zahteva je povezana z najmanjšo dolžino odseka za signalizacijo, tako da je vozilo ali sestavljeno vozilo ne premosti, drugače sistem za ugotavljanje lokacije vlaka označi vozilo kot „nezasedeno“.

M

1.1.1.3.8.3

Najmanjša dovoljena razdalja med dvema zaporednima osema

[NNNN]

Razdalja v milimetrih.

Povezana s števcem osi ali senzorjem koles ali posebnim primerom. Sistemi števcev osi morajo biti sposobni ločevati zaznavanje osi z dvema zaporednima števcema v dovolj visoki ločljivosti; drugače pride do napake v štetju.

M

1.1.1.3.8.4

Najmanjša dovoljena razdalja med sprednjo in zadnjo osjo

[NNNN]

Razdalja v milimetrih.

Povezana s tirnimi tokokrogi ali z ustreznimi posebnimi primeri. Električni spoji med sosednjimi tirnimi tokokrogi imajo lahko tako površino, ki onemogoča zaznavanje osi vozila.

M

1.1.1.3.8.5

Največja dovoljena dolžina nosu vozila

[NNNN]

Dolžina v milimetrih.

Povezana s tirnimi tokokrogi in števci osi. Sistem za ugotavljanje lokacije vlaka mora biti sposoben zaznati sprednjo os, preden nos vlaka doseže nevarno mesto, ter zadnjo os, dokler konec vlaka ne prevozi nevarnega mesta. „Nos“ se uporablja za obe strani (sprednjo in zadnjo) vozila ali vlaka.

M

1.1.1.3.8.6

Najmanjša dovoljena širina kolesnega obroča

[NNN]

Širina v milimetrih.

Povezana s števci osi, pedali in stopalkami. Na polje zaznavanja števca osi vpliva kolo, ki pelje mimo. Širina kolesnega obroča mora biti dovolj velika, da zadostno vpliva na polje in zagotovi ustrezno zaznavanje.

M

1.1.1.3.8.7

Najmanjši dovoljeni premer kolesa

[NNN]

Premer v milimetrih.

Združljivost s števci osi. Območje vpliva (na površino sledilnega venca kolesa) polja zaznavanja števca osi je povezano s premerom kolesa.

M

1.1.1.3.8.8

Najmanjša dovoljena debelina sledilnega venca

[NN.N]

Debelina v milimetrih.

Združljivost s števci osi, pedali in stopalkami. Na polje zaznavanja števca osi vpliva kolo, ki pelje mimo. Debelina sledilnega venca mora biti dovolj velika, da zadostno vpliva na polje in zagotovi ustrezno zaznavanje.

M

1.1.1.3.8.9

Najmanjša dovoljena višina sledilnega venca

[NN.N]

Višina v milimetrih.

Združljivost s števci osi, pedali in stopalkami. Na polje zaznavanja števca osi vpliva kolo, ki pelje mimo. Višina sledilnega venca mora biti dovolj velika, da zadostno vpliva na polje in zagotovi ustrezno zaznavanje.

M

1.1.1.3.8.10

Največja dovoljena višina sledilnega venca

[NN.N]

Višina v milimetrih.

Združljivost s števci osi, pedali in stopalkami. Na polje zaznavanja števca osi vpliva kolo, ki pelje mimo. Za višino sledilnega venca mora biti določen razpon mer Sh(min) – Sh(max).

M

1.1.1.3.8.11

Najmanjša dovoljena osna obremenitev

[N.N]

Obremenitev v tonah.

Združljivost s tirnimi tokokrogi, pedali in stopalkami. Najmanjša osna obremenitev bo aktivirala pedale in stopalke. Najmanjša osna obremenitev bo tudi ugodno vplivala na upornost med kolesom in tirom, ki je pomembna za delovanje tirnih tokokrogov.

M

1.1.1.3.8.12

Obstoj predpisov za brezkovinski prostor okrog koles

[DA + sklic/NE]

Združljivost s senzorji koles za števce osi. Načelo števcev osi temelji na popačenju elektromagnetnega polja. Popačenje bi se moralo pojaviti samo pri prehodu kolesa in ne pri prehodu sosednjih delov tirnega vozila. Odprta točka s sklicem na morebitne nacionalne predpise.

M

1.1.1.3.8.13

Obstoj predpisov za kovinsko maso vozila

[DA + sklic/NE]

Združljivost z indukcijskimi zankami. Kovinska masa vpliva na sisteme zaznavanja z zankanjem. Odprta točka s sklicem na morebitne nacionalne predpise.

M

1.1.1.3.8.14

Feromagnetne značilnosti potrebnega materiala za kolesa

[DA/NE]

Združljivost s senzorji koles za števce osi. Ta značilnost je potrebna za ustvarjanje popačenja elektromagnetnega polja števcev osi, kar zagotavlja ustrezno zaznavanje.

Zahteva v TSI za vodenje-upravljanje in signalizacijo ni natančna.

M

1.1.1.3.8.15

Največja dovoljena impedanca med nasprotnima kolesoma kolesne dvojice

[N.NN]

Impedanca v ohmih.

Združljivost s tirnimi tokokrogi. Tirni tokokrog lahko zazna tirno vozilo le, če impedanca med tirnicami ne presega določene vrednosti. Ta vrednost je podana kot vrednost impedance nasprotnih koles kolesne dvojice in kontaktnega upora na površini kolo-tirnica. Zahteva za vmesnik je povezana le z električno upornostjo med voznimi površinami nasprotnih koles kolesne dvojice.

M

1.1.1.3.8.16

Najmanjša dovoljena impedanca med odjemnikom toka in kolesi

[N.NN]

Impedanca v ohmih.

Združljivost s tirnimi tokokrogi. Pri sistemih zaznavanja preko tirnega tokokroga lahko harmoniki, ki jih ustvari sistem oskrbe z električno energijo, povzročijo motnje ter učinek križanja z enega tira na drugega prek sistema vozne mreže. To prepreči dovolj visoka impedanca vozila.

M

1.1.1.3.8.17

Največji iznos peska

[niz znakov]

en izbor s predhodno določenega seznama:

500 g/800 g/drugo (navedite)

Največji iznos v 30 sekundah. Združljivost s tirnimi tokokrogi. Preveč peska ovira zaznavanje vlakov na progah, opremljenih s tirnimi tokokrogi.

M

1.1.1.3.8.18

Strojevodja mora zaustaviti posipanje peska

[DA/NE]

Združljivost s tirnimi tokokrogi na mestih, kjer posipavanje peska ni dovoljeno.

M

1.1.1.3.9

Parametri v zvezi z elektromagnetnimi motnjami

1.1.1.3.9.1

Obstoj predpisov za povratni tok v tirnicah

[DA + sklic/NE]

Združljivost s tirnimi tokokrogi in detektorji koles števcev osi. Harmoniki v vlečnem toku v tirnicah lahko ovirajo delovanje tirnih tokokrogov. Enosmerni tok v tirnicah lahko zasiči detektorje števcev osi in onemogoči njihovo delovanje Odprta točka s sklicem na morebitne nacionalne predpise.

M

1.1.1.3.9.2

Obstoj predpisov za električna, magnetna in elektromagnetna polja

[DA + sklic/NE]

Združljivost z detektorji koles. Elektromagnetna polja, ki jih ustvari tirno vozilo, lahko ovirajo delovanje števcev osi in detektorjev koles. Odprta točka s sklicem na morebitne nacionalne predpise.

M

1.1.1.3.10

Sistem ob progi za poslabšane razmere

1.1.1.3.10.1

Stopnja ETCS za poslabšane razmere

[niz znakov]

en izbor s predhodno določenega seznama:

št. /1/2/3

Sistem za poslabšane razmere. V primeru okvare stopnje ETCS za normalno delovanje se lahko vožnja vlaka nadzoruje na neki drugi stopnji ETCS. Primer: Stopnja 1 kot delovanje v poslabšanih razmerah za stopnjo 2.

M

1.1.1.3.10.2

Zaščitni, nadzorni in opozorilni sistemi razreda B na vlaku za poslabšane razmere

[niz znakov]

več izborov s predhodno določenega seznama:

LZB DE/LZB Spain/LZB AT/TVM430/PZB 90/drugo (navedite)

Sistem za poslabšane razmere. V primeru okvare ETCS za normalno delovanje se lahko vožnja vlaka nadzoruje na drug način. Primer: obratovanje vlaka je zaščiteno s sistemom razreda B in/ali signali ob progi.

M

1.1.1.3.11

Zavorni parametri

1.1.1.3.11.1

Najmanjša zahtevana zavorna zmogljivost

[DA + sklic/NE]

Za izračun zavornih krivulj za nadzor hitrosti

Zahtevana zavorna zmogljivost je lahko odvisna od:

—

razdalje med dvema zaporednima signaloma (dolžina odseka proge)

—

hitrosti vlaka

—

mase vlaka

—

naklona

O

1.1.1.3.12

Drugi parametri v zvezi z vodenjem-upravljanjem in signalizacijo

1.1.1.3.12.1

Nagibanje podprto

[DA + sklic/NE]

Podprta funkcija nagiba prispeva k hitrejši vožnji v zavojih in skrajšanju potovalnega časa na progi, opremljeni z ETCS (to velja za vlake posebne kategorije „vlak z nagibno tehniko“, opremljene z ETCS); če ta funkcija ni podprta, vlaki z nagibno tehniko, tudi če so opremljeni z ETCS, vozijo kot običajni vlaki z večjo omejitvijo hitrosti v zavojih.

O

1.2

OPERATIVNA TOČKA

1.2.0.0.0

Splošne informacije

1.2.0.0.0.1

Ime operativne točke

[niz znakov]

Ime je običajno povezano z mestom ali vasjo ali je namenjeno nadzoru prometa

O

1.2.0.0.0.2

Identifikacijska šifra operativne točke

[AANNNNNNNNNNNNNN]

Šifro za TSI v zvezi s telematskimi aplikacijami za tovorni promet je oblikoval SEDP, kot je določeno v CEN CWA15541: maj 2006. Sestavljena je iz dveh črk, ki pomenita šifro države, in štirinajstih števk, ki pomenijo šifro lokacije.

M

1.2.0.0.0.3

Nacionalna identifikacijska šifra operativne točke

[niz znakov]

Enotna identifikacija operativne točke ali enotna številka operativne točke v državi članici.

O

1.2.0.0.0.4

Vrsta operativne točke

[niz znakov]

več izborov s predhodno določenega seznama:

postaja/potniška postaja/ tovorni terminal/ priključek/ranžirna postaja/ drugo (navedite)

Vrsta objekta glede na prevladujoče obratovalne funkcije.

M

1.2.0.0.0.5

Lokacija operativne točke

[WGS84 + NNN.NN + niz znakov]

Geografske koordinate v skladu s standardnim svetovnim geodetskim sistemom (WGS) in kilometri ali milje za identifikacijo proge, ki določa lokacijo operativne točke. Te koordinate običajno označujejo središče operativne točke.

M

1.2.1

TIR

1.2.1.0.0

Splošne informacije

1.2.1.0.0.1

Ime UI

[niz znakov]

Upravljavec železniške infrastrukture je vsak organ ali podjetje, ki je pristojno zlasti za vzpostavitev in vzdrževanje železniške infrastrukture (člen 2(h) Direktive 2001/14/ES).

M

1.2.1.0.0.2

Identifikacija tira

[niz znakov]

Enotna identifikacija tira ali enotna številka tira znotraj operativne točke

M

1.2.1.0.1

Izjave o verifikaciji tira

1.2.1.0.1.1

ES-izjava o verifikaciji tira (INF)

[CC/RRRRRRRRRRRRRR/YYYY/NNNNNN]

Enotna številka za ES-izjave v skladu z zahtevami glede oblike, določene v „Dokumentu o praktičnih dogovorih za posredovanje dokumentov o interoperabilnosti“ (ERA/INF/10-2009/INT).

M – TSI

1.2.1.0.1.2

EI-izjava o dokazilu za tir (INF)

[CC/RRRRRRRRRRRRRR/YYYY/NNNNNN]

Enotna številka za EI-izjave v skladu z zahtevami glede oblike, določene v „Dokumentu o praktičnih dogovorih za posredovanje dokumentov o interoperabilnosti“ (ERA/INF/10-2009/INT).

O – obstoječe

1.2.1.0.2

Parametri tehničnega stanja prog

1.2.1.0.2.1

Vrsta proge

[RN]

en izbor s predhodno določenega seznama:

I/II/III/IV/V/VI/VII

Pomembnost proge (temeljne ali druge) in način doseganja parametrov, ki so potrebni za interoperabilnost (novih ali posodobljenih), kot je določeno v TSI za železniško infrastrukturo za konvencionalne hitrosti. Ta parameter velja le za operativne točke na progah TEN.

M – TEN HS

M – TEN CR

1.2.1.0.2.2

Vrsta prometa

[A]

en izbor s predhodno določenega seznama:

P/F/M

Za kategorijo proge TSI določa prevladujoč promet za ciljni sistem in ustrezne osnovne parametre (potniški (P), tovorni (F), mešani (M), kot je določeno v TSI za železniško infrastrukturo za konvencionalne hitrosti. Ta parameter velja tudi za operativne točke na progah zunaj TEN.

M

1.2.1.0.3

Trasa proge

1.2.1.0.3.1

Interoperabilni profil

[AA]

en izbor s predhodno določenega seznama:

GA/GB/GC

Profili GA, GB ali GC, kot je določeno v EN 15273-3:2009, Priloga C

M

1.2.1.0.3.2

Večnacionalni profili

[niz znakov]

Večnacionalni profil (Priloga D, oddelki od D.1 do D.3 standarda EN 15273-3:2009) ali mednarodni profil (Priloga C, oddelek C.2.1 standarda EN 15273-3:2009), razen profilov GA, GB in GC.

M

1.2.1.0.3.3

Nacionalni profili

[niz znakov]

Nacionalni profil, kot je določeno v EN 15273:3-2009, ali drug lokalni profil.

O

1.2.1.0.4

Parametri tira

1.2.1.0.4.1

Nazivna tirna širina

[NNNN]

en izbor s predhodno določenega seznama:

1000, 1435, 1520, 1524, 1600, 1668

Ena vrednost, izražena v milimetrih, ki označuje tirno širino. V primeru tira z več tirnicami, se niz podatkov objavi posebej za vsak par tirnic, ki je predviden za delovanje kot ločen tir.

M

1.2.1.0.5

Predor

1.2.1.0.5.1

Ime UI

[niz znakov]

Upravljavec železniške infrastrukture je vsak organ ali podjetje, ki je pristojno zlasti za vzpostavitev in vzdrževanje železniške infrastrukture (člen 2(h) Direktive 2001/14/ES).

M

1.2.1.0.5.2

Identifikacija predora

[niz znakov]

Enotna identifikacija predora ali enotna številka predora v državi članici

O

1.2.1.0.5.3

ES-izjava o verifikaciji za predor (SRT)

[CC/RRRRRRRRRRRRRR/YYYY/NNNNNN]

Enotna številka za ES-izjave v skladu z zahtevami glede oblike, določene v „Dokumentu o praktičnih dogovorih za posredovanje dokumentov o interoperabilnosti“ (ERA/INF/10-2009/INT).

M – TSI

1.2.1.0.5.4

EI-izjava o dokazilu za predor (SRT)

[CC/RRRRRRRRRRRRRR/YYYY/NNNNNN]

Enotna številka za EI-izjave v skladu z zahtevami glede oblike, določene v „Dokumentu o praktičnih dogovorih za posredovanje dokumentov o interoperabilnosti“ (ERA/INF/10-2009/INT).

O – obstoječe

1.2.1.0.5.5

Dolžina predora

[NNNNN]

Dejanska dolžina predora (izražena v metrih) od enega do drugega portala na ravni zgornjega roba tirnice. Zahtevana le za predor z dolžino 100 metrov ali več.

O

1.2.1.0.5.6

Obstoj načrta za ukrepanje ob nesrečah

[DA/NE]

Načrt, oblikovan po navodilih UI in v ustreznem sodelovanju s PŽP, reševalnimi službami in ustreznimi organi za vsak predor. Usklajen je z zagotovljenimi napravami za samoreševanje, evakuacijo in reševanje (SRT TSI, Odločba 2008/163/ES).

M – TSI

O – obstoječe

1.2.1.0.6

Peron

1.2.1.0.6.1

Ime UI

[niz znakov]

Upravljavec železniške infrastrukture je vsak organ ali podjetje, ki je pristojno zlasti za vzpostavitev in vzdrževanje železniške infrastrukture (člen 2(h) Direktive 2001/14/ES).

M

1.2.1.0.6.2

Identifikacija perona

[niz znakov]

Enotna identifikacija perona ali enotna številka perona znotraj operativne točke

M

1.2.1.0.6.3

Klasifikacija perona

[niz znakov]

en izbor s predhodno določenega seznama:

HS TEN/CR TEN/zunaj TEN

Peron se upravlja kot del omrežja TEN za visoke hitrosti (HS TEN), omrežja TEN za konvencionalne hitrosti (CR TEN) ali omrežja zunaj TEN.

M

1.2.1.0.6.4

Uporaba informacij v zvezi s prevozom oseb z omejeno mobilnostjo (PRM)

[DA/NE]

Informacija, ali je peron v skladu s TSI za osebe z omejeno mobilnostjo.

M

1.2.1.0.6.5

ES-izjava o verifikaciji perona (INF/PRM)

[CC/RRRRRRRRRRRRRR/YYYY/NNNNNN]

Enotna številka za ES-izjave v skladu z zahtevami glede oblike, določene v „Dokumentu o praktičnih dogovorih za posredovanje dokumentov o interoperabilnosti“ (ERA/INF/10-2009/INT).

M – TSI

1.2.1.0.6.6

ES-izjava o dokazilu za peron (INF/PRM)

[CC/RRRRRRRRRRRRRR/YYYY/NNNNNN]

Enotna številka za EI-izjave v skladu z zahtevami glede oblike, določene v „Dokumentu o praktičnih dogovorih za posredovanje dokumentov o interoperabilnosti“ (ERA/INF/10-2009/INT).

O – obstoječe

1.2.1.0.6.7

Uporabna dolžina perona

[NNNN]

Največja neprekinjena dolžina (izražena v metrih) tistega dela perona, pred katerim se vlak predvidoma ustavi pri normalnih obratovalnih razmerah za vstop potnikov v vlak in izstop iz njega, ob upoštevanju dopustnih odstopanj za ustavljanje (TSI za železniško infrastrukturo za konvencionalne hitrosti).

M

1.2.1.0.6.8

Višina perona

[NNNN]

en izbor s predhodno določenega seznama:

550/760/drugo (navedite)

Razdalja med zgornjo površino perona in vozno površino sosednjega tira. Rezultat je nazivna vrednost, izražena v milimetrih.

M

1.2.1.0.6.9

Fiksne naprave za odhod vlaka s perona

[niz znakov]

Fiksna oprema, kot so ogledala ali kamere CCTV, zagotovljene kot del opreme za signalizacijo, s pomočjo katere lahko osebje na peronu nakaže osebju vlaka, kdaj naj zapre vrata, po uspešnem zaprtju vrat pa, kdaj naj vlak odpelje.

O

1.2.1.0.6.10

Obstoj pripomočkov za vstop na peronu

[DA/NE]

Informacija, ali so na peronu prisotni pripomočki za olajšanje vstopa v vlak.

M

1.2.2

STRANSKI TIR

1.2.2.0.0

Splošne informacije

1.2.2.0.0.1

Ime UI

[niz znakov]

Upravljavec železniške infrastrukture je vsak organ ali podjetje, ki je pristojno zlasti za vzpostavitev in vzdrževanje železniške infrastrukture (člen 2(h) Direktive 2001/14/ES).

M

1.2.2.0.0.2

Identifikacija stranskega tira

[niz znakov]

Enotna identifikacija stranskega tira ali enotna številka stranskega tira znotraj operativne točke

M

1.2.2.0.0.3

Klasifikacija stranskega tira

[niz znakov]

en izbor s predhodno določenega seznama:

HS TEN/CR TEN/zunaj TEN

Stranski tir se upravlja kot del omrežja TEN za visoke hitrosti (HS TEN), omrežja TEN za konvencionalne hitrosti (CR TEN) ali omrežja zunaj TEN.

M

1.2.2.0.1

Izjava o verifikaciji stranskega tira

1.2.2.0.1.1

ES-izjava o verifikaciji stranskega tira (INF)

[CC/RRRRRRRRRRRRRR/YYYY/NNNNNN]

Enotna številka za ES-izjave v skladu z zahtevami glede oblike, določene v „Dokumentu o praktičnih dogovorih za posredovanje dokumentov o interoperabilnosti“ (ERA/INF/10-2009/INT).

M – TSI

1.2.2.0.1.2

EI-izjava o dokazilu za stranski tir (INF)

[CC/RRRRRRRRRRRRRR/YYYY/NNNNNN]

Enotna številka za EI-izjave v skladu z zahtevami glede oblike, določene v „Dokumentu o praktičnih dogovorih za posredovanje dokumentov o interoperabilnosti“ (ERA/INF/10-2009/INT).

O – obstoječe

1.2.2.0.2

Parameter tehničnega stanja prog

1.2.2.0.2.1

Uporabna dolžina stranskega tira

[NNNN]

Skupna dolžina stranskega/odstavnega tira, izražena v metrih, na katerem lahko vlaki varno parkirajo.

M

1.2.2.0.3

Trasa proge

1.2.2.0.3.1

Največji naklon za odstavne tire

[N.N]

Vrednost naklona, ki presega omejitev 2,5 v okviru TSI, izražena v milimetrih na meter.

O – obstoječe

1.2.2.0.3.2

Najmanjši polmer horizontalne krivine

[NNN]

Vrednost polmera (izražena v metrih), če je pod najmanjšo omejitvijo v okviru TSI za železniško infrastrukturo za konvencionalne hitrosti na progah, ki niso v skladu s TSI.

O – obstoječe

1.2.2.0.3.3

Najmanjši polmer vertikalne krivine

[NNN]

Vrednost polmera (izražena v metrih), če je pod najmanjšo omejitvijo v okviru TSI za železniško infrastrukturo za konvencionalne hitrosti na progah, ki niso v skladu s TSI.

O – obstoječe

1.2.2.0.4

Fiksne naprave za servisiranje vlakov

1.2.2.0.4.1

Obstoj sistemov izpraznjevanja sanitarij

[DA + sklic/NE]

Vrsta sistema izpraznjevanja sanitarij (fiksna naprava za servisiranje vlakov), kot je določeno v TSI za železniško infrastrukturo (INF TSI). Če je odgovor pritrdilen, navedite sklic na zunanji dokument.

M

1.2.2.0.4.2

Obstoj naprav za zunanje čiščenje vlakov

[DA + sklic/NE]

Vrsta naprave za zunanje čiščenje vlakov (fiksna naprava za servisiranje vlakov), kot je določeno v INF TSI. Če je odgovor pritrdilen, navedite sklic na zunanji dokument.

M

1.2.2.0.4.3

Obstoj opreme za oskrbo z vodo

[DA + sklic/NE]

Vrsta opreme za oskrbo z vodo (fiksna naprava za servisiranje vlakov), kot je določeno v INF TSI. Če je odgovor pritrdilen, navedite sklic na zunanji dokument.

M

1.2.2.0.4.4

Obstoj naprave za oskrbo z gorivom

[DA + sklic/NE]

Vrsta naprave za oskrbo z gorivom (fiksna naprava za servisiranje vlakov), kot je določeno v INF TSI. Če je odgovor pritrdilen, navedite sklic na zunanji dokument.

M

1.2.2.0.4.5

Obstoj opreme za oskrbo s peskom

[DA + sklic/NE]

Vrsta opreme za oskrbo s peskom (fiksna naprava za servisiranje vlakov). Če je odgovor pritrdilen, navedite sklic na zunanji dokument.

M

1.2.2.0.4.6

Obstoj stacionarne oskrbe z električno energijo

[DA + sklic/NE]

Vrsta stacionarne oskrbe z električno energijo (fiksna naprava za servisiranje vlakov), kot je določeno v INF TSI. Če je odgovor pritrdilen, navedite sklic na zunanji dokument.

M

1.2.2.0.5

Predor

1.2.2.0.5.1

Ime UI

[niz znakov]

Upravljavec železniške infrastrukture je vsak organ ali podjetje, ki je pristojno zlasti za vzpostavitev in vzdrževanje železniške infrastrukture (člen 2(h) Direktive 2001/14/ES).

M

1.2.2.0.5.2

Identifikacija predora

[niz znakov]

Enotna identifikacija predora ali enotna številka predora v državi članici

O

1.2.2.0.5.3

ES-izjava o verifikaciji za predor (SRT)

[CC/RRRRRRRRRRRRRR/YYYY/NNNNNN]

Enotna številka za ES-izjave v skladu z zahtevami glede oblike, določene v „Dokumentu o praktičnih dogovorih za posredovanje dokumentov o interoperabilnosti“ (ERA/INF/10-2009/INT).

M – TSI

1.2.2.0.5.4

EI-izjava o dokazilu za predor (SRT)

[CC/RRRRRRRRRRRRRR/YYYY/NNNNNN]

Enotna številka za EI-izjave v skladu z zahtevami glede oblike, določene v „Dokumentu o praktičnih dogovorih za posredovanje dokumentov o interoperabilnosti“ (ERA/INF/10-2009/INT).

O – obstoječe

1.2.2.0.5.5

Dolžina predora

[NNNNN]

Dejanska dolžina predora (izražena v metrih) od enega do drugega portala na ravni zgornjega roba tirnice. Zahtevana le za predor z dolžino 100 metrov ali več.

O

1.2.2.0.5.6

Obstoj načrta za ukrepanje ob nesrečah

[DA/NE]

Načrt, oblikovan po navodilih UI in v ustreznem sodelovanju s PŽP, reševalnimi službami in ustreznimi organi za vsak predor. Usklajen je z zagotovljenimi napravami za samoreševanje, evakuacijo in reševanje (SRT TSI, Odločba 2008/163/ES).

M – TSI

O – obstoječe

4.   NAVODILA ZA UPORABO

4.1   Postopki

Za izpolnitev zahtev glede podatkov register podpira postopke iz tabele 2.

Tabela 2

Seznam postopkov

Pridobitev postavk za ugotavljanje združljivosti proge za načrtovani vlak

Pridobitev tehničnih lastnosti določene proge, da se preveri tehnična združljivosti fiksnih naprav s tirnim vozilom v skladu z vmesnikom z Evropskim registrom dovoljenih tipov vozil

Pridobitev postavk za zagotovitev tehnične združljivosti za fiksne naprave

Pridobitev tehničnih lastnosti določenega odseka proge, da se preverijo vmesniki s sistemom, v katerega je vključen, na mejah

Pridobitev postavk za zasnovo podsistemov tirnih vozil

Pridobitev tehničnih lastnosti določenega dela omrežja, da se doseže skladnost pri zasnovi in dovoljevanju dajanja vozil v obratovanje na ravni „vrste“

Pridobitev postavk za spremljanje interoperabilnosti železniškega omrežja EU

Pridobitev tehničnih lastnosti določenih delov omrežij za redno spremljanje napredka pri doseganju interoperabilnega omrežja EU na podlagi ključnih kazalnikov uspešnosti

4.2   Časovni roki za posodobitev

Države članice redno posodabljajo postavke v registru, tj. vsaj vsake tri mesece. Ena posodobitev mora sovpadati z letno objavo programa omrežja.