30.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/1


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 267/2010

z dne 24. marca 2010

o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za nekatere skupine sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj v zavarovalniškem sektorju

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1534/91 z dne 31. maja 1991 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj v zavarovalniškem sektorju (1) ter zlasti člena 1(1)(a), (b), (c) in (e) Uredbe,

po objavi osnutka te uredbe,

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EGS) št. 1534/91 pooblašča Komisijo, da z uredbo uporabi člen 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (2) za nekatere skupine sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj v zavarovalniškem sektorju, ki imajo za cilj sodelovanje v zvezi z:

določitvijo skupnih tarif za rizične premije, ki temeljijo na skupno usklajeni statistiki ali številu odškodninskih zahtevkov,

določitvijo enotnih splošnih zavarovalnih pogojev,

skupnim kritjem nekaterih vrst tveganja,

likvidacijo odškodninskih zahtevkov,

preskušanjem in odobritvijo varnostnih naprav,

registri povečanih tveganj in informacijami o njih.

(2)

Na podlagi Uredbe (EGS) št. 1534/91 je Komisija sprejela Uredbo (ES) št. 358/2003 z dne 27. februarja 2003 o uporabi člena 81(3) Pogodbe ES za določene skupine sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj na področju zavarovalništva (3). Uredba (ES) št. 358/2003 preneha veljati 31. marca 2010.

(3)

Z Uredbo (ES) št. 358/2003 niso izvzeti sporazumi o likvidacijah odškodninskih zahtevkov ter registrih povečanih tveganj in informacijah o njih. Komisija je menila, da nima dovolj izkušenj pri obravnavi posameznih primerov, da bi uporabila pooblastila, ki so ji bila podeljena z Uredbo (EGS) št. 1534/91 na teh področjih. To stanje se ni spremenilo. Čeprav so na podlagi Uredbe (ES) št. 358/2003 priznane izjeme za določitev splošnih pogojev zavarovanja ter za preskušanje in odobritev naprav za varovanje, ta uredba teh izjem ne bi smela vključevati, saj je iz pregleda uporabe Uredbe (ES) št. 358/2003, ki ga je opravila Komisija, razvidno, da takih sporazumov ni več treba vključiti v uredbo o skupinskih izjemah za posamezen sektor. Ker ti dve skupini sporazumov nista značilni za zavarovalniški sektor in lahko, kakor je pokazal pregled, zbujata nekatere pomisleke v zvezi s konkurenco, je primerneje, da se v zvezi z njima opravi samoocena.

(4)

Po javnem posvetovanju, ki se je začelo 17. aprila 2008, je Komisija 24. marca 2009 sprejela Poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o delovanju Uredbe (ES) št. 358/2003 (4) (v nadaljnjem besedilu: Poročilo). V Poročilu in spremljajočem delovnem dokumentu (v nadaljnjem besedilu: delovni dokument) so bile predlagane predhodne spremembe Uredbe (ES) št. 358/2003. Komisija je imela 2. junija 2009 javni sestanek z zainteresiranimi stranmi, vključno s predstavniki zavarovalniškega sektorja, organizacij potrošnikov in nacionalnih organov za konkurenco, na katerem so razpravljali o ugotovitvah in predlogih iz Poročila in delovnega dokumenta.

(5)

Ta uredba naj bi zagotovila učinkovito varstvo konkurence ter hkrati koristi za potrošnike in ustrezno pravno varnost za podjetja. Pri uresničevanju teh ciljev bi bilo treba upoštevati izkušnje Komisije na tem področju in rezultate opravljenih posvetovanj do sprejetja te uredbe.

(6)

Uredba (EGS) št. 1534/91 zahteva, da se v uredbi o izjemah, ki jo sprejme Komisija, opredelijo skupine sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj, za katere velja, določijo omejitve ali klavzule, ki se smejo ali ne smejo pojaviti v sporazumih, sklepih in usklajenih ravnanjih, ter navedejo klavzule, ki jih morajo vsebovati sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja, ali drugi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni.

(7)

Vendar je primerno še naprej uporabljati pristop iz Uredbe (ES) št. 358/2003 s poudarkom na opredelitvi skupin sporazumov, ki so izvzeti do določene stopnje tržnega deleža, ter določitvi omejitev ali klavzul, ki ne smejo biti del takih sporazumov.

(8)

Ugodnost skupinske izjeme iz te uredbe naj bo omejena na tiste sporazume, za katere se lahko dovolj gotovo domneva, da izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe. Za uredbeno uporabo člena 101(3) Pogodbe ni treba opredeliti sporazumov, za katere lahko velja člen 101(1) Pogodbe. Obenem ni mogoče domnevati, da so sporazumi, za katere se ne uporablja ugodnost iz te uredbe, bodisi zajeti v področje uporabe člena 101(1) Pogodbe bodisi da ne izpolnjujejo pogojev člena 101(3) Pogodbe. Pri posamičnem ocenjevanju sporazumov na podlagi člena 101(1) Pogodbe je treba upoštevati več dejavnikov in zlasti strukturo upoštevnega trga.

(9)

Sodelovanje med zavarovalnicami ali znotraj zavarovalniških podjetniških združenj pri zbiranju informacij (kar lahko vključuje tudi nekatere statistične izračune), ki omogočajo izračun povprečnih stroškov kritja določenega tveganja v preteklosti ali – pri življenjskem zavarovanju – izdelavo tabel stopnje umrljivosti in tabel o pogostnosti bolezni, nezgod in invalidnosti, omogoča boljše poznavanje tveganj in posameznim zavarovalnicam olajšuje oceno tveganj. To pa lahko olajša dostop na trg in tako koristi uporabnikom. Enako velja za skupne študije o verjetnem vplivu zunanjih okoliščin, ki lahko vplivajo na pogostnost ali obseg odškodninskih zahtevkov ali na donos različnih vrst naložb. Vendar je treba zagotoviti izjemo za tako sodelovanje zgolj v obsegu, ki je potreben za dosego teh ciljev. Zato je treba zlasti predvideti, da sporazumi o kosmatih premijah niso izvzeti. Kosmate premije so dejansko lahko nižje od zneskov, ki jih kažejo navedene zbirke podatkov, tabele ali rezultati študij, saj lahko zavarovalnice uporabijo prihodke od naložb za zniževanje premij. Poleg tega zadevne skupne zbirke podatkov, tabele ali študije ne bi smele biti zavezujoče in bi jih bilo treba uporabljati samo kot napotilo. Ta uredba naj ne zajema izmenjave informacij, ki ni potrebna za dosego ciljev v tem odstavku.

(10)

Širše kot so kategorije, v katere se združujejo statistični podatki o stroških kritja določenega tveganja v preteklosti, manj možnosti imajo zavarovalnice za ločevanje kosmatih premij pri njihovem izračunu. Zato je primerno izvzeti skupne zbirke podatkov o stroških tveganja v preteklosti, če statistični podatki, ki so na voljo, vsebujejo toliko podrobnostmi in so tako diferencirani, kot je aktuarno primerno.

(11)

Poleg tega je dostop do teh skupnih zbirk podatkov, tabel in rezultatov študij potreben tako za zavarovalnice, dejavne na upoštevnem geografskem ali proizvodnem trgu, kot za tiste, ki razmišljajo o vstopu na navedeni trg. Podobno je dostop do teh skupnih zbirk podatkov, tabel in rezultatov študij lahko pomemben za organizacije potrošnikov ali strank. Zavarovalnice, ki še niso dejavne na upoštevnem trgu, in organizacije potrošnikov ali strank morajo imeti zagotovljen dostop do takih skupnih zbirk podatkov, tabel in rezultatov študij pod primernimi, dostopnimi in nediskiminatornimi pogoji glede na zavarovalnice, ki so že prisotne na navedenem trgu. Taki pogoji bi lahko na primer vključevali dolžnost zavarovalnice, ki še ni prisotna na trgu, da zagotovi statistične podatke o odškodninskih zahtevkih, če vstopi na trg, ter tudi članstvo v združenju zavarovalnic, ki je odgovorno za pripravo skupnih zbirk podatkov. Izjema od obveznosti zagotavljanja dostopa organizacijam potrošnikov in strank bi morala biti omogočena na podlagi javne varnosti, na primer če se podatki nanašajo na varnostne sisteme jedrskih elektrarn ali na slabosti v sistemih za preprečevanje poplav.

(12)

Zanesljivost skupnih zbirk podatkov, tabel in študij se povečuje s količino statističnih podatkov, na katerih temeljijo. Zavarovalnice z visokimi tržnimi deleži bi lahko interno zbrale dovolj statističnih podatkov, da bi pripravile zanesljive skupne zbirke podatkov, tiste z majhnimi tržnimi deleži pa tega morda ne bodo mogle narediti, še manj pa nove udeleženke na trgu. Vključevanje podatkov vseh zavarovalnic, prisotnih na trgu, vključno z velikimi, v take skupne zbirke podatkov, tabele in študije načeloma spodbuja konkurenco, ker pomaga manjšim zavarovalnicam, in olajšuje vstop na trg. Glede na to posebnost zavarovalniškega sektorja ni ustrezno pogojevati izjem za take skupne zbirke podatkov, tabele in študije s pragom tržnega deleža.

(13)

Sozavarovalni pooli ali sozavarovalni pooli pozavarovanja so lahko v nekaterih omejenih okoliščinah nujni, da lahko udeleženci poola zagotovijo zavarovanje ali pozavarovanje za tveganja, za katera bi lahko brez obstoja poolov ponujala nezadostna kritja. Te vrste poolov ponavadi ne povzročajo omejitve konkurence v smislu člena 101(1) Pogodbe, zato jih ta ne prepoveduje.

(14)

Sozavarovalni pooli ali sozavarovalni pooli pozavarovanja lahko zavarovalnicam in pozavarovalnicam omogočajo zagotovitev zavarovanja ali pozavarovanja za tveganja, tudi če povezovanje v poole zajema več, kot je potrebno za zagotovitev kritja takega tveganja. Vendar imajo taki pooli lahko za posledico omejitve konkurence, kot na primer poenotenje pogojev zavarovanja ali celo zneskov kritja in premij. Zato je primerno določiti okoliščine, v katerih lahko za take poole velja izjema.

(15)

Pri dejansko novih tveganjih ni mogoče predvideti, kakšna zmogljivost vpisa je potrebna za kritje tega tveganja, niti ali bi lahko dva ali več poolov hkrati obstajalo za zagotovitev te posebne vrste zavarovanja. Dogovor o sozavarovalnem poolu ali sozavarovalnem poolu pozavarovanja za kritje takih novih vrst tveganj je zato lahko deležen izjeme za omejeno obdobje brez praga tržnega deleža. Podatki o odškodninskih zahtevkih, zbrani v treh letih, naj bi zadostovali za oceno, ali morajo biti ponudniki vključeni v pool ali ne.

(16)

Kot nova tveganja bi se morala obravnavati tveganja, ki prej niso obstajala. Vendar je mogoče v izjemnih okoliščinah tveganje obravnavati kot novo tveganje, kadar je iz objektivne analize razvidno, da se je tveganje tako bistveno spremenilo, da ni mogoče predvideti, kakšna zmogljivost vpisa je potrebna za kritje takega tveganja.

(17)

Pri tveganjih, ki niso nova, lahko taki sozavarovalni pooli in sozavarovalni pooli pozavarovanja, ki imajo za posledico omejitev konkurence, v določenih omejenih okoliščinah pomenijo koristi, ki upravičujejo izjemo iz člena 101(3) Pogodbe, tudi če bi jih lahko nadomestili dve ali več konkurenčnih zavarovalnic. Ti pooli lahko na primer svojim udeležencem omogočijo pridobivanje potrebnih izkušenj z zadevnega zavarovalniškega sektorja, prihranke pri stroških ali znižanje kosmatih premij s pomočjo skupnega pozavarovanja pod ugodnimi pogoji. Vendar mora biti vsaka izjema omejena na sporazume, ki zadevnim podjetjem ne dajejo možnosti za izključitev konkurence glede znatnega dela zadevnih proizvodov. Potrošnikom lahko pooli zares koristijo le, če je na upoštevnih trgih, na katerih delujejo pooli, dovolj konkurence. Ta zahteva se lahko šteje za izpolnjeno šele tedaj, ko pool ne presega danega praga tržnega deleža in se zato lahko domneva, da je izpostavljen dejanski ali potencialni konkurenci zavarovalnic, ki niso udeleženke tega poola.

(18)

Ta uredba bi zato morala priznavati izjemo vsem takim sozavarovalnim poolom ali sozavarovalnim poolom pozavarovanja, ki obstajajo več kot tri leta ali ki niso bili ustanovljeni zaradi kritja novega tveganja, če skupni tržni delež udeleženih podjetij ne presega določenih pragov. Prag za sozavarovalne poole naj bo nižji, ker se v okviru sozavarovalnega poola lahko pojavljajo enotni pogoji zavarovanja in kosmate premije. Za oceno, ali pool izpolnjuje pogoj, ki se nanaša na tržni delež, je treba sešteti vse tržne deleže udeleženih podjetij. Tržni delež posameznega udeleženega podjetja temelji na skupnem bruto premijskem dohodku zadevnega udeleženega podjetja znotraj in zunaj zadevnega poola na istem upoštevnem trgu. Vendar bi morale te izjeme veljati samo, če zadevni pool izpolnjuje tudi druge pogoje, opredeljene v tej uredbi, katerih namen je kar najbolj zmanjšati omejitve konkurence med udeleženimi podjetji poola. Te primere bi bilo treba analizirati posamično, da se ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji iz te uredbe.

(19)

Zaradi olajšanja sklepanja sporazumov, pri čemer lahko nekateri vključujejo precejšnje naložbene odločitve, je treba kot čas veljavnosti te uredbe določiti sedem let.

(20)

Komisija lahko odvzame ugodnost te uredbe na podlagi člena 29(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (5), če v določenem primeru ugotovi, da ima sporazum, za katerega se uporabljajo izjeme iz te uredbe, kljub temu učinke, ki niso skladni s členom 101(3) Pogodbe.

(21)

Organ, pristojen za konkurenco zadevne države članice, lahko umakne ugodnost iz člena 29(2) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 za ozemlje te države članice ali del njenega ozemlja, če ima v konkretnem primeru sporazum, za katerega velja izjema iz te uredbe, kljub temu učinke, ki so nezdružljivi s členom 101(3) Pogodbe, na ozemlju te države članice ali delu njenega ozemlja, ki ima vse lastnosti samostojnega geografskega trga.

(22)

Pri odločanju o tem, ali naj se v skladu s členom 29 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 umakne ugodnost iz te uredbe, so zlasti pomembni učinki omejevanja konkurence, ki lahko izhajajo iz obstoječih povezav med sozavarovalnim poolom ali sozavarovalnim poolom pozavarovanja in/ali njegovimi udeleženimi podjetji ter drugimi pooli in/ali njihovimi udeleženimi podjetji na istem upoštevnem trgu –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„sporazum“ je sporazum, sklep podjetniškega združenja ali usklajeno ravnanje;

2.

„udeležena podjetja“ so podpisnice sporazuma in z njimi povezana podjetja;

3.

„povezana podjetja“ so:

(a)

podjetja, v katerih lahko podpisnica sporazuma neposredno ali posredno:

(i)

uveljavlja več kot polovico glasovalnih pravic ali

(ii)

imenuje več kot polovico članov nadzornega sveta, uprave ali teles, ki zakonito zastopajo podjetje, ali

(iii)

ima pravico upravljati posle podjetja;

(b)

podjetja, ki imajo nad podpisnico sporazuma neposredno ali posredno pravice ali pooblastila iz točke (a);

(c)

podjetja, v katerih ima podjetje iz točke (b), neposredno ali posredno, pravice ali pooblastila iz točke (a);

(d)

podjetja, v katerih ima podpisnica sporazuma skupaj z enim ali več podjetji iz točke (a), (b) ali (c) ali v katerih imata dve ali več od slednjih podjetij skupaj pravice ali pooblastila iz točke (a);

(e)

podjetja, v katerih imajo pravice ali pooblastila iz točke (a) skupaj:

(i)

podpisnice sporazuma ali povezana podjetja vsake od njih iz točk (a) do (d) ali

(ii)

ena ali več podpisnic sporazuma ali eno ali več njihovih povezanih podjetij iz točk (a) do (d) in ena ali več tretjih oseb;

4.

„sozavarovalni pooli“ so skupnosti, ki jih ustanovijo zavarovalnice neposredno ali prek posrednikov ali pooblaščenih zastopnikov, razen ad hoc dogovorov o sozavarovanju na trgu vpisa, pri čemer določen del danega tveganja krije glavna zavarovalnica, preostali del tveganja pa naslednje zavarovalnice, pozvane h kritju preostalega dela, ki:

(a)

se zavežejo, da bodo v imenu in za račun vseh udeleženih sklepale zavarovalne pogodbe za določene vrste tveganj ali

(b)

poverijo sklepanje in upravljanje zavarovanja določene vrste tveganj v njihovem imenu in za njihov račun eni izmed zavarovalnic, skupnemu posredniku ali skupnemu organu, ustanovljenemu v ta namen;

5.

„sozavarovalni pooli pozavarovanja“ so skupnosti, ki jih ustanovijo zavarovalnice neposredno ali prek posrednikov ali pooblaščenih zastopnikov in morda ob pomoči ene ali več pozavarovalnic, razen ad hoc dogovorov o sozavarovanju pozavarovanja na trgu vpisa, pri čemer določen del danega tveganja krije glavna zavarovalnica, preostali del tveganja pa naslednje zavarovalnice, pozvane h kritju preostalega dela:

(a)

zaradi skupnega pozavarovanja vseh svojih obveznosti ali njihovega dela glede določene vrste tveganj;

(b)

zaradi morebitnega sprejetja pozavarovanja za isto vrsto tveganj v imenu in za račun vseh udeleženih;

6.

„nova tveganja“ so:

(a)

tveganja, ki prej niso obstajala in ki se lahko krijejo samo s popolnoma novim zavarovalnim produktom, ne pa z razširitvijo, izboljšanjem ali zamenjavo obstoječega zavarovalnega produkta, ali

(b)

izjemoma tveganja, za katera je objektivna analiza pokazala, da so se tako bistveno spremenila, da ni mogoče predvideti, kakšna zmogljivost vpisa je potrebna za kritje takega tveganja;

7.

„kosmata premija“ je cena, ki se zaračuna zavarovalcu.

POGLAVJE II

SKUPNE ZBIRKE PODATKOV, TABELE IN ŠTUDIJE

Člen 2

Izjema

Na podlagi člena 101(3) Pogodbe in na podlagi določb te uredbe se člen 101(1) Pogodbe ne uporablja za sporazume, sklenjene med dvema ali več podjetji v zavarovalniškem sektorju za:

(a)

skupno zbiranje in razširjanje informacij, potrebnih za naslednje namene:

(i)

izračun povprečnih stroškov kritja določenega tveganja v preteklosti (v nadaljnjem besedilu: zbirke podatkov);

(ii)

oblikovanje tabel umrljivosti ter tabel, ki kažejo pogostnost bolezni, nezgod in invalidnosti v zvezi z zavarovanjem, ki vključuje element kapitalizacije (v nadaljnjem besedilu: tabele);

(b)

skupno izvajanje študij o možnem vplivu splošnih okoliščin, ki so zunaj vpliva zainteresiranih podjetij, bodisi o pogostnosti ali obsegu bodočih zahtevkov glede določenega tveganja ali vrste tveganja ali o donosnosti različnih vrst naložb (v nadaljnjem besedilu: študije), ter posredovanje rezultatov takih študij.

Člen 3

Pogoji za izjemo

1.   Izjema iz člena 2(a) velja le, če zbirke podatkov in tabele:

(a)

temeljijo na zbirki podatkov, ki se nanašajo na določeno število rizičnih let, izbranih kot opazovano obdobje, ter na zadostno število identičnih ali primerljivih tveganj za pridobivanje osnove, ki se lahko statistično obdela in ki bo med drugim dala podatke o:

(i)

številu odškodninskih zahtevkov v navedenem obdobju;

(ii)

številu posamičnih tveganj, zavarovanih v vsakem rizičnem letu v opazovanem obdobju;

(iii)

skupnih zneskih, ki so bili ali bi lahko bili plačani za odškodninske zahtevke, ki so nastali v navedenem obdobju;

(iv)

skupnem znesku kapitala, ki je bil zavarovan v vsakem rizičnem letu v opazovanem obdobju;

(b)

vključujejo tako podroben pregled statističnih podatkov, ki so na voljo, kot je aktuarno primerno;

(c)

nikakor ne vključujejo elementov za nepredvidene izdatke, dohodka iz rezervacij, upravnih ali prodajnih stroškov ali davkov in drugih dajatev ter ne upoštevajo realizacije iz naložb niti pričakovanih dobičkov.

2.   Izjeme iz člena 2 veljajo le, če zbirke podatkov, tabele ali rezultati študij:

(a)

ne razkrivajo identitete udeleženih zavarovalnic niti zavarovancev;

(b)

pri zbiranju in posredovanju vsebujejo izrecno navedbo, da so nezavezujoči;

(c)

ne vsebujejo kakršne koli navedbe višine kosmate premije;

(d)

postanejo na voljo pod primernimi, dostopnimi in nediskriminacijskimi pogoji vsem zavarovalnicam, ki zahtevajo izvod, tudi tistim, ki niso dejavne na geografskem ali proizvodnem trgu, na katerega se te zbirke podatkov, tabele ali rezultati študij nanašajo;

(e)

postanejo na voljo pod primernimi, dostopnimi in nediskriminacijskimi pogoji organizacijam potrošnikov ali strank, ki iz pravilno utemeljenih razlogov vložijo posamezne in natančne zahtevke za dostop do njih, razen če je nerazkritje objektivno utemeljeno na podlagi javne varnosti.

Člen 4

Sporazumi, ki jih izjema ne zajema

Izjeme iz člena 2 ne veljajo, če se udeležena podjetja med seboj dogovorijo ali zavežejo ali pa naložijo drugim zavarovalnicam, da ne uporabljajo zbirk podatkov ali tabel, ki se razlikujejo od tistih iz člena 2(a), ali da ne odstopajo od rezultatov študij iz člena 2(b).

POGLAVJE III

SKUPNO KRITJE DOLOČENIH VRST TVEGANJ

Člen 5

Izjema

Na podlagi člena 101(3) Pogodbe in na podlagi določb te uredbe se člen 101(1) Pogodbe ne uporablja za sporazume, sklenjene med dvema ali več podjetji v zavarovalniškem sektorju v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem zavarovalniških poolov ali zavarovalniških in pozavarovalniških poolov za skupno kritje določenih vrst tveganj v obliki sozavarovanja ali sozavarovanja pozavarovanja.

Člen 6

Uporaba izjeme in pragi tržnih deležev

1.   Glede sozavarovalnih poolov ali sozavarovalnih poolov pozavarovanja, ustanovljenih izključno za kritje novih tveganj, izjema iz člena 5 velja tri leta od datuma prve ustanovitve poola, ne glede na tržni delež poola.

2.   Glede sozavarovalnih poolov ali sozavarovalnih poolov pozavarovanja, ki ne spadajo v področje uporabe odstavka 1, izjema iz člena 5 velja v obdobju veljavnosti te uredbe, če skupni tržni delež udeleženih podjetij ne presega:

(a)

20 % upoštevnega trga v primeru sozavarovalnih poolov;

(b)

25 % upoštevnega trga v primeru sozavarovalnih poolov pozavarovanja.

3.   Pri izračunu tržnega deleža udeleženega podjetja na upoštevnem trgu se upošteva:

(a)

tržni delež udeleženega podjetja znotraj zadevnega poola;

(b)

tržni delež udeleženega podjetja znotraj drugega poola, ki deluje na istem upoštevnem trgu kot zadevni pool in katerega član je udeleženo podjetje, ter

(c)

tržni delež udeleženega podjetja zunaj kakršnega koli poola na istem upoštevnem trgu, na katerem deluje zadevni pool.

4.   Za uporabo pragov tržnega deleža iz odstavka 2 veljajo naslednja pravila:

(a)

tržni delež se izračuna na podlagi bruto premijskega dohodka; če podatki o bruto premijskem dohodku niso na voljo, se za ugotavljanje tržnega deleža zadevnega podjetja lahko uporabijo ocene, dobljene na podlagi drugih zanesljivih tržnih informacij, vključno z zagotovljenim kritjem ali vrednostjo zavarovanega tveganja;

(b)

tržni delež se izračuna na podlagi podatkov za prejšnje koledarsko leto.

5.   Če tržni delež iz točke (a) odstavka 2 na začetku ne presega 20 %, vendar se pozneje poveča tako, da ne presega 25 %, izjema iz člena 5 velja še dve zaporedni koledarski leti, ki sledita letu, ko je bil prag 20 % prvič presežen.

6.   Če tržni delež iz točke (a) odstavka 2 na začetku ne presega 20 %, vendar se pozneje poveča nad 25 %, izjema iz člena 5 velja še eno koledarsko leto, ki sledi letu, ko je bil prag 25 % prvič presežen.

7.   Ugodnosti iz odstavkov 5 in 6 se ne smejo združiti tako, da je presežena doba dveh koledarskih let.

8.   Če tržni delež iz točke (b) odstavka 2 na začetku ne presega 25 %, vendar se pozneje poveča tako, da ne presega 30 %, izjema iz člena 5 velja še dve zaporedni koledarski leti, ki sledita letu, ko je bil prag 25 % prvič presežen.

9.   Če tržni delež iz točke (b) odstavka 2 na začetku ne presega 25 %, vendar se pozneje poveča nad 30 %, izjema iz člena 5 velja še eno koledarsko leto, ki sledi letu, ko je bil prag 30 % prvič presežen.

10.   Ugodnosti iz odstavkov 8 in 9 se ne smejo združiti tako, da je presežena doba dveh koledarskih let.

Člen 7

Pogoji za izjemo

Izjema iz člena 5 velja le, če:

(a)

ima vsako udeleženo podjetje pravico, da v razumnem odpovednem roku brez kakršnih koli sankcij izstopi iz poola;

(b)

pravila poola ne zavezujejo nobenega udeleženega podjetja v poolu, da zavaruje ali pozavaruje v okviru poola, niti se nobenih udeleženih podjetij v poolu ne omejuje, da bi zavarovala ali pozavarovala zunaj poola, in sicer niti v celoti niti delno ter v zvezi z nobenimi vrstami tveganj, ki jih zajema pool;

(c)

pravila poola ne omejujejo dejavnosti poola ali njegovih udeležencev na zavarovanje ali pozavarovanje tveganj na določenem geografskem področju Unije;

(d)

sporazum ne omejuje obsega proizvodov ali prodaje;

(e)

sporazum ne deli trgov ali strank ter

(f)

se udeleženci sozavarovalnega poola pozavarovanja ne dogovarjajo o kosmatih premijah, ki jih zaračunavajo pri neposrednem zavarovanju.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 8

Prehodno obdobje

Prepoved iz člena 101(1) Pogodbe ne velja od 1. aprila 2010 do 30. septembra 2010 v zvezi s sporazumi, ki že veljajo 31. marca 2010 in ne izpolnjujejo pogojev za uporabo izjeme iz te uredbe, izpolnjujejo pa pogoje za uporabo izjeme iz Uredbe (ES) št. 358/2003.

Člen 9

Veljavnost

Ta uredba začne veljati 1. aprila 2010.

Veljati preneha 31. marca 2017.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. marca 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 143, 7.6.1991, str. 1.

(2)  Člen 81 Pogodbe ES je z učinkom od 1. decembra 2009 postal člen 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Člena sta vsebinsko istovetna. Kadar je to primerno, se v tej Uredbi sklicevanja na člen 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije razumejo kot sklicevanja na člen 81 Pogodbe ES.

(3)  UL L 53, 28.2.2003, str. 8.

(4)  COM(2009) 138.

(5)  UL L 1, 4.1.2003, str. 1.