30.9.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 256/1

SKLEP št. 862/2010/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 22. septembra 2010

o sodelovanju Unije pri skupnem raziskovalnem in razvojnem programu za Baltsko morje (BONUS), ki ga izvaja več držav članic

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 185 in drugega odstavka člena 188 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Sklepu št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (3) (v nadaljnjem besedilu: sedmi okvirni program) je predvideno sodelovanje Skupnosti v raziskovalnih in razvojnih programih, ki jih izvaja več držav članic, ter v strukturah, vzpostavljenih za izvajanje teh programov, v smislu člena 169 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Pogodba ES).

(2)

Z Odločbo Sveta 2006/971/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu Sodelovanje za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (4) se spodbuja večtematski pristop k raziskovalnim temam, ki ustrezajo eni ali več temam sedmega okvirnega programa, in v tem okviru je bila pobuda na podlagi člena 169 Pogodbe ES za skupne raziskave Baltskega morja opredeljena kot eno od področij, primernih za sodelovanje Skupnosti pri skupnem izvajanju nacionalnih raziskovalnih programov.

(3)

Ekosistem Baltskega morja, polzaprtega evropskega notranjega morja, je eno največjih svetovnih vodnih teles s somornico, ki čuti resne posledice številnih naravnih pritiskov in pritiskov, ki so posledica človekovega delovanja, kot so onesnaženje z odvrženim kemičnim orožjem, na primer bojni plini, iz druge svetovne vojne in spojinami težkih kovin, organskimi snovmi, radioaktivnim materialom ter razlitji kurilnega olja in nafte. Razvoj kmetijstva v povodju Baltskega morja je prav tako povzročil visoko stopnjo evtrofikacije zaradi čezmernega vnosa gnojil in organskih snovi ter vnosa neendemičnih tujih organizmov v okolje. Netrajnostno izkoriščanje staležev rib in podnebne spremembe povzročajo izgubo prvotne biotske raznovrstnosti. Ti dejavniki, pa tudi stalna človekova dejavnost, vključno z infrastrukturnimi projekti neposredno na obali in v njeni neposredni bližini ter v povodju Baltskega morja, ter ekološko netrajnostni turizem poslabšujejo naravno okolje. Vse to močno zmanjšuje zmožnost Baltskega morja, da bi trajnostno zagotavljalo dobrine in storitve, od katerih so ljudje neposredno ali posredno odvisni zaradi družbenih, kulturnih in gospodarskih koristi.

(4)

Evropski svet je na zasedanju 14. decembra 2007 poudaril zaskrbljenost zaradi stanja okolja v Baltskem morju, predstavljenega v sporočilu Komisije z dne 10. junija 2009 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o Strategiji Evropske unije za regijo Baltskega morja. Poleg tega je Svet Komisijo pozval, naj predloži predlog pobude na podlagi člena 169 Pogodbe ES za regijo Baltskega morja.

(5)

Znanost bi morala prispevati k reševanju takšnih izzivov in iskanju rešitev za nujne okoljske težave v Baltskem morju. Vendar bi bilo treba zaradi resnosti sedanjega stanja kakovostno in količinsko okrepiti zdajšnje raziskave v baltski regiji z razvojem in izvedbo v celoti povezanega pristopa, s katerim se zadevni raziskovalni programi vseh držav, ki mejijo na Baltsko morje, lahko racionalizirajo in osredotočijo na zapletena in nujna vprašanja, da bi se nanje usklajeno, učinkovito in uspešno odgovorilo.

(6)

Številni raziskovalni in razvojni programi ali dejavnosti, ki jih posamezne države članice izvajajo na nacionalni ravni, da bi podprle raziskave in razvoj v regiji Baltskega morja, so za zdaj premalo usklajeni na ravni Unije, da bi dosegli kritično maso, potrebno na strateških raziskovalnih in razvojnih področjih.

(7)

Poleg tega so obstoječe sektorske raziskovalne strukture, ki so se razvijale skozi dolgo obdobje nacionalnih politik, globoko zakoreninjene v nacionalnih sistemih upravljanja ter preprečujejo razvoj in financiranje multidisciplinarnih, interdisciplinarnih in transdisciplinarnih okoljskih raziskav, ki so potrebne za reševanje izzivov Baltskega morja.

(8)

Kljub dolgi tradiciji sodelovanja med državami tako v baltski regiji kot zunaj nje pri raziskavah Baltskega morja je bilo do zdaj zaradi neenakega gospodarskega položaja in stopnje razvitosti teh držav ter zelo različnih nacionalnih raziskovalnih programov, tem in prednostnih nalog za sodelovanje na voljo premalo finančnih sredstev, da bi se možnosti za raziskave kar najbolje izkoristile.

(9)

Komisija je v delovnem programu za obdobje 2007–2008 z dne 11. junija 2007 za izvajanje posebnega programa Sodelovanje zagotovila finančno podporo shemama BONUS ERA-NET in ERA-NET PLUS na področju okoljskih raziskav Baltskega morja, da bi okrepila sodelovanje med agencijami za financiranje okoljskih raziskav v baltski regiji in olajšala prehod na skupni raziskovalni in razvojni program za Baltsko morje, ki se bo izvajal na podlagi člena 169 Pogodbe ES.

(10)

Na splošno BONUS ERA-NET in ERA-NET PLUS dobro delujeta, zato je pomembno zagotoviti kontinuiteto raziskovalnih prizadevanj, da bi obravnavali nujne okoljske izzive.

(11)

V skladu s pristopom iz sedmega okvirnega programa in kot je bilo potrjeno v posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi, ki so potekala v okviru BONUS ERA-NET-a, so za baltsko regijo potrebni na politiki temelječi usmerjeni raziskovalni programi.

(12)

Danska, Nemčija, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Finska in Švedska (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države) so se dogovorile, da bodo skupaj izvajale skupni raziskovalni in razvojni program za Baltsko morje BONUS (v nadaljnjem besedilu: BONUS). Namen BONUS-a je podpirati znanstveni razvoj in inovacije z zagotavljanjem potrebnega pravnega in organizacijskega okvira za nadnacionalno sodelovanje med baltskimi državami na področju okoljskih raziskav v regiji Baltskega morja.

(13)

Čeprav je BONUS pretežno usmerjen v okoljske raziskave, pa zadeva številne sorodne raziskovalne programe Unije o različnih človekovih dejavnostih, ki imajo kumulativni učinek na ekosisteme, kot so ribištvo, akvakultura, kmetijstvo, infrastruktura (tudi na področju energije), promet, usposabljanje in mobilnost raziskovalcev ter družbeno-gospodarska vprašanja. BONUS je zelo pomemben za številne politike in direktive Unije, vključno za strategijo Unije za regijo Baltskega morja, skupno ribiško politiko, skupno kmetijsko politiko, Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (5), Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (6), ter za mednarodne zaveze Unije, kot je akcijski načrt HELCOM za Baltsko morje. Posledično bo BONUS koristil številnim drugim področjem politik Unije.

(14)

Da bi bil učinek BONUS-a večji, so se sodelujoče države strinjale, da pri njem sodeluje Unija.

(15)

BONUS bi moral vključevati strateško fazo, ki ji sledi izvedbena faza, da bi se lahko z zainteresiranimi stranmi izvedlo obširno posvetovanje o strateško usmerjenem raziskovalnem programu, s katerim bi bilo mogoče zadovoljiti tudi nove raziskovalne potrebe. V strateški fazi BONUS-a bi si bilo treba prizadevati za vključitev dodatnih sektorsko usmerjenih agencij za financiranje, da se bolj okrepi povezovanje raziskav, ki zadevajo potrebe medsektorskih končnih uporabnikov, ter zagotovi učinkovita uporaba rezultatov za dogovore o politiki in upravljanju virov v različnih gospodarskih sektorjih.

(16)

Komisija bi morala ob koncu strateške faze preveriti, ali so vzpostavljeni strateški raziskovalni program, platforme za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in načini izvajanja, da bi pobuda vstopila v izvedbeno fazo. Komisija lahko po potrebi pripravi priporočila za izboljšanje strateškega raziskovalnega programa. Prehod na izvedbeno fazo bi moral potekati nemoteno in brez zamud.

(17)

Sodelujoče države so se dogovorile, da bodo za BONUS prispevale 50 milijonov EUR. Prispevki v naravi v obliki dostopa do infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: prispevki v naravi v obliki infrastrukture) in njene uporabe bi morali biti dovoljeni, če ne pomenijo večjega dela celotnega prispevka. Oceniti bi bilo treba njihovo vrednost in uporabnost za izvajanje projektov BONUS-a.

(18)

Prispevek Unije za BONUS za njegovo celotno trajanje ne bi smel znašati več kot 50 milijonov EUR in bi moral biti do te meje enakovreden prispevkom sodelujočih držav, da se poveča njihov interes za skupno izvajanje BONUS-a. Večino finančnega prispevka Unije bi bilo treba dodeliti izvedbeni fazi. Za vsako fazo bi bilo treba določiti zgornjo mejo. Zgornjo mejo za izvedbeno fazo bi bilo treba povišati za znesek, ki ostane po izvedbi strateške faze.

(19)

Za skupno izvajanje BONUS-a je potrebna posebna izvedbena struktura, kot je določeno v Odločbi 2006/971/ES. Sodelujoče države so se dogovorile o taki posebni izvedbeni strukturi in za izvajanje BONUS-a ustanovile baltsko mrežo organizacij za financiranje znanosti (v nadaljnjem besedilu: BONUS EEIG). BONUS EEIG bi moral biti prejemnik finančnega prispevka Unije. Sodelujoče države se sicer opozarja, da je načelo resnične skupne blagajne pomembno, a vsaka sodelujoča država se bo sama odločila, v skladu s skupnimi pravili in postopki za financiranje BONUS-a, ali bo svoj prispevek upravljala sama, ali pa ga bo upravljal BONUS EEIG. BONUS EEIG bi moral tudi zagotoviti, da se BONUS izvaja v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja.

(20)

Finančni prispevek Unije bi moral biti pogojen s formalnimi zavezami pristojnih nacionalnih organov sodelujočih držav in izplačilom njihovih finančnih prispevkov.

(21)

Izplačilo prispevka Unije za strateško fazo bi moralo biti pogojeno s sklenitvijo sporazuma o dodelitvi sredstev med Komisijo v imenu Unije in BONUS EEIG-om, za katerega bi morala veljati Uredba (ES) št. 1906/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007–2013) (7), da se olajša in poenostavi upravljanje s prispevkom.

(22)

Izplačilo prispevka Unije za izvedbeno fazo bi moralo biti pogojeno s sklenitvijo izvedbenega sporazuma med Komisijo v imenu Unije in BONUS EEIG-om in ki vsebuje podrobno ureditev uporabe finančnega prispevka Unije. S tem delom finančnega prispevka Unije bi bilo treba upravljati na podlagi posrednega centraliziranega upravljanja v skladu s členoma 54(2)(c) in 56 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (8) (v nadaljnjem besedilu: Finančna uredba) ter členi 35, 38(2) in 41 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (9).

(23)

Morebitne obresti od prispevkov, izplačanih BONUS EEIG-u, bi bilo treba obravnavati kot njegov prihodek in bi jih morali dodeliti izvajanju BONUS-a.

(24)

Za zaščito finančnih interesov Unije bi morala imeti ta pod pogoji, določenimi v sporazumih, ki jih skleneta Unija in BONUS EEIG, pravico zmanjšati, zadržati ali ukiniti svoj finančni prispevek, če se BONUS izvaja neustrezno, delno ali z zamudo ali če sodelujoče države ne prispevajo ali delno ali z zamudo prispevajo k financiranju BONUS-a.

(25)

Za učinkovito izvajanje BONUS-a v izvedbeni fazi bi bilo treba odobriti finančno podporo sodelujočim pri projektih BONUS-a, izbranih na centralni ravni pod okriljem BONUS EEIG-a in na podlagi razpisov za zbiranje predlogov. Dodelitev in izplačilo te finančne podpore sodelujočim v BONUS-u bi morala biti pregledna, nebirokratska in v skladu s skupnimi pravili iz sedmega okvirnega programa.

(26)

Čeprav je Skupno raziskovalno središče oddelek Komisije, imajo njegovi inštituti raziskovalne zmogljivosti, ki so pomembne za BONUS in bi lahko prispevale k njegovemu izvajanju. Zato bi bilo treba opredeliti vlogo Skupnega raziskovalnega središča v smislu njegove upravičenosti do finančnih sredstev.

(27)

Za zagotovitev enakega obravnavanja bi bilo treba pri ocenjevanju predlogov upoštevati ista načela, kot se uporabljajo za predloge, predložene na podlagi sedmega okvirnega programa. Predloge bi morali zato pod okriljem BONUS EEIG-a na podlagi preglednih in skupnih meril, centralno oceniti neodvisni strokovnjaki, ki dobro poznajo lokalne pogoje, finančna sredstva pa bi bilo treba dodeliti v skladu s centralno odobrenim prednostnim seznamom. Vrstni red in prednostne naloge bi moral odobriti BONUS EEIG, pri čemer se strogo upoštevajo rezultati neodvisne ocene, ki bi morala biti zavezujoča.

(28)

Vsaka država članica in vsaka država, pridružena sedmemu okvirnemu programu, bi morala imeti pravico do sodelovanja v BONUS-u.

(29)

V skladu s cilji sedmega okvirnega programa bi moralo biti sodelovanje v BONUS-u omogočeno tudi drugim državam, zlasti državam, ki mejijo na Baltsko morje ali se nahajajo v njegovem povodju, če je tako sodelovanje določeno z ustreznim mednarodnim sporazumom ter če s tem soglašajo Komisija in sodelujoče države. Unija bi morala imeti v skladu s sedmim okvirnim programom pravico, da se dogovori o pogojih svojega finančnega prispevka BONUS-u glede na sodelovanje drugih držav v skladu s pravili in pogoji iz tega sklepa.

(30)

Sprejeti bi bilo treba ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter storiti vse potrebno za povračilo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (10) in (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (11), ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (12).

(31)

Raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi BONUS-a, bi morale spoštovati etična načela v skladu s splošnimi načeli sedmega okvirnega programa ter upoštevati načeli enakopravnosti spolov in trajnostnega razvoja.

(32)

Glede na vmesno oceno, ki jo opravi Komisija s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, ki dobro poznajo lokalne pogoje, bi morala Komisija oceniti kakovost in učinkovitost izvajanja BONUS-a in napredek v smeri zastavljenih ciljev ter izvesti končno oceno.

(33)

Sodelujoči v BONUS-u bi morali sporočati in razširjati svoje rezultate, zlasti drugim podobnim regionalnim projektom za raziskovanje morja, in poskrbeti, da so informacije javno dostopne.

(34)

Uspešno izvajanje projektov, ki se že izvajajo v okviru BONUS ERA-NET in BONUS ERA-NET PLUS, je razkrilo katastrofalno stanje Baltskega morja. Stanje okolja Baltskega morja bi moralo biti zato še naprej predmet nadaljnjih raziskovalnih dejavnosti –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Finančni prispevek Unije

1.   Finančni prispevek Unije za skupni raziskovalni in razvojni program za Baltsko morje BONUS (v nadaljnjem besedilu: BONUS), ki ga skupaj izvajajo Danska, Nemčija, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Finska in Švedska (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države), se zagotovi v skladu s pogoji iz tega sklepa.

2.   Unija zagotovi finančni prispevek, ki ne presega 50 milijonov EUR za celotno trajanje BONUS-a, v skladu z Uredbo (ES) št. 1906/2006 v strateški fazi in v skladu s členom 54(2)(c) Finančne uredbe v izvedbeni fazi. Finančni prispevek Unije je do te zgornje meje enakovreden prispevkom sodelujočih držav.

3.   Finančni prispevek Unije se izplača skupno iz proračunskih sredstev, dodeljenih vsem ustreznim temam posebnega programa Sodelovanje.

Člen 2

Izvajanje BONUS-a

1.   BONUS izvaja baltska mreža organizacij za financiranje znanosti BONUS EEIG.

2.   BONUS se v skladu s Prilogo I izvede v dveh fazah, in sicer strateško fazo, ki ji sledi izvedbena faza.

3.   Strateška faza BONUS-a traja največ 18 mesecev. Namenjena je pripravi izvedbene faze. V strateški fazi BONUS EEIG izvede naslednje naloge:

(a)

priprava strateškega raziskovalnega programa za določitev dela o znanstveni vsebini BONUS-a z osredotočanjem na razpise za zbiranje predlogov v skladu s cilji iz sedmega okvirnega programa;

(b)

vzpostavitev platform za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi za krepitev in institucionalizacijo vključevanja zainteresiranih strani iz vseh zadevnih sektorjev;

(c)

priprava načinov izvajanja, vključno s pravnimi in finančnimi pravili in postopki, določbami za ureditev pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dejavnosti BONUS-a, ter vidiki v zvezi s človeškimi viri in komunikacijo.

4.   Izvedbena faza traja najmanj pet let. Med njo se objavijo razpisi za zbiranje predlogov z namenom financiranja projektov, ki obravnavajo cilje BONUS-a. Ti razpisi za zbiranje predlogov so namenjeni večpartnerskim in nadnacionalnim projektom in spodbujajo zadostno udeležbo malih in srednje velikih podjetij, vključujejo pa dejavnosti raziskovanja, tehnološkega razvoja, usposabljanja in razširjanja informacij. Projekti se izberejo v skladu z načeli enakega obravnavanja, preglednosti, neodvisnega ocenjevanja, sofinanciranja, nedobičkonosnosti, načelom prepovedi retroaktivnosti ter financiranja, ki se mu ne dodajajo drugi viri Unije. Pri dodelitvi in izplačilu finančnih sredstev sodelujočim v BONUS-u se upoštevajo skupna pravila v skladu s sedmim okvirnim programom.

Člen 3

Pogoji za finančni prispevek Unije

1.   Finančni prispevek Unije za strateško fazo ne presega 1,25 milijona EUR in je do te meje enakovreden prispevkom sodelujočih držav. Zaveza Unije za prispevek k strateški fazi je pogojena z enakovredno zavezo sodelujočih držav.

2.   Finančni prispevek Unije za izvedbeno fazo ne presega 48,75 milijona EUR in je do te meje enakovreden prispevkom sodelujočih držav. Ta zgornja meja se lahko poviša za znesek, ki ostane po izvedbi strateške faze. V izvedbeni fazi lahko sodelujoče države do 25 % prispevkov zagotovijo kot prispevke v naravi v obliki infrastrukture.

3.   Pogoji za finančni prispevek Unije za izvedbeno fazo so naslednji:

(a)

oblikovanje strateškega raziskovalnega programa, platform za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in načinov izvajanja iz člena 2(3) s strani sodelujočih držav, kakor tudi napredek v smeri doseganja ciljev in končnih rezultatov, določenih v oddelku 2 Priloge I. Komisija lahko po potrebi pripravi priporočila za izboljšanje strateškega raziskovalnega programa;

(b)

dokaz BONUS EEIG, da je sposoben izvajati BONUS, vključno s prejemanjem, dodeljevanjem in spremljanjem finančnega prispevka Unije v okviru posrednega centraliziranega upravljanja v skladu s členoma 54(2)(c) in 56 Finančne uredbe, členi 35, 38(2) in 41 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

(c)

vzdrževanje in uporaba primernega in učinkovitega modela upravljanja za BONUS v skladu s Prilogo II;

(d)

učinkovito izvajanje dejavnosti BONUS EEIG, povezanih z izvedbeno fazo BONUS-a, ki je določena v Prilogi I in zajema objavo razpisov za zbiranje predlogov, na podlagi katerih se dodelijo nepovratna sredstva;

(e)

zaveza vsake sodelujoče države, da bo prispevala svoj delež finančnih sredstev za program BONUS, ter dejansko izplačilo njihovih finančnih prispevkov, zlasti financiranje udeležencev pri projektih BONUS, izbranih na razpisih za zbiranje predlogov;

(f)

usklajenost s pravili Unije o državni pomoči in zlasti z Okvirom Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (13);

(g)

zagotavljanje visoke ravni znanstvene odličnosti, izpolnjevanje etičnih načel v skladu s splošnimi načeli sedmega okvirnega programa ter upoštevanje načel enakopravnosti spolov in trajnostnega razvoja.

Člen 4

Sodelovanje Skupnega raziskovalnega središča

1.   Skupno raziskovalno središče je upravičeno do finančnih sredstev iz BONUS-a pod enakimi pogoji kot upravičenci iz sodelujočih držav.

2.   Lastna sredstva Skupnega raziskovalnega središča, ki ne izhajajo iz financiranja na podlagi BONUS-a, se ne štejejo za del finančnega prispevka Unije v smislu člena 1.

Člen 5

Sporazumi med Unijo in BONUS EEIG-om

1.   Podrobna ureditev za upravljanje finančnih sredstev in nadzor nad njimi ter za zaščito finančnih interesov Unije v strateški fazi se določi v sporazumu o dodelitvi sredstev, ki ga Komisija v imenu Unije in BONUS EEIG skleneta v skladu s pravili iz tega sklepa in iz Uredbe (ES) št. 1906/2006.

2.   Podrobna ureditev za upravljanje finančnih sredstev in nadzor nad njimi ter za zaščito finančnih interesov Unije v izvedbeni fazi se določi v izvedbenem sporazumu in letnih finančnih sporazumih, ki jih skleneta Komisija v imenu Unije in BONUS EEIG.

Izvedbeni sporazum vključuje zlasti naslednje:

(a)

opredelitev prenesenih nalog;

(b)

določbo za zaščito finančnih sredstev Unije;

(c)

pogoje in podrobno ureditev za izvajanje nalog, vključno s pravili ter zgornjimi mejami financiranja, ki se uporabljajo za projekte BONUS-a, ustrezne določbe za razmejitev odgovornosti in izvajanje nadzora;

(d)

pravila za poročanje Komisiji o izvajanju nalog;

(e)

pogoje, pod katerimi izvajanje nalog preneha;

(f)

podrobno ureditev za nadzor, ki ga izvaja Komisija;

(g)

pogoje, ki urejajo uporabo ločenega bančnega računa in ravnanje z nastalimi obrestmi;

(h)

določbe, ki zagotavljajo preglednost ukrepov Unije v zvezi z drugimi dejavnostmi BONUS EEIG-a;

(i)

zavezo, da se ne bo storilo ničesar, kar bi lahko povzročilo navzkrižje interesov v smislu člena 52(2) Finančne uredbe;

(j)

določbe, ki urejajo pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz izvajanja BONUS-a, kakor je določeno v členu 2;

(k)

merila, ki bodo uporabljena pri vmesnih in končnih ocenah, vključno s tistimi iz člena 13.

3.   Komisija izvede predhodno oceno BONUS EEIG-a, da pridobi dokaze o obstoju in primernem delovanju postopkov in sistemov iz člena 56 Finančne uredbe.

Člen 6

Obresti od prispevkov

Obresti od finančnih prispevkov, dodeljenih BONUS-u, se obravnavajo kot prihodek BONUS EEIG-a in se dodelijo BONUS-u.

Člen 7

Zmanjšanje, zadržanje ali ukinitev finančnega prispevka Unije

Če se BONUS ne izvaja ali se izvaja neustrezno, delno ali z zamudo, lahko Unija zmanjša, zadrži ali ukine svoj finančni prispevek, pri čemer upošteva napredek izvajanja BONUS-a.

Če sodelujoče države ne prispevajo k financiranju BONUS-a ali k temu prispevajo le delno ali z zamudo, lahko Unija svoj finančni prispevek zmanjša, pri čemer upošteva znesek javnih sredstev, ki so ga prispevale sodelujoče države, pod pogoji iz sporazuma o dodelitvi sredstev iz člena 5(1).

Člen 8

Zaščita finančnih interesov Unije s strani sodelujočih držav

Sodelujoče države pri izvajanju BONUS-a sprejmejo zakonodajne, regulativne, upravne ali druge ukrepe, potrebne za zaščito finančnih interesov Unije. Sodelujoče države zlasti sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev polnega vračila vseh zneskov, dolgovanih Uniji, v skladu s Finančno uredbo in Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002.

Člen 9

Nadzor, ki ga izvajata Komisija in Računsko sodišče

Komisija in Računsko sodišče Evropske unije lahko opravljata vse preglede in inšpekcije, potrebne za zagotovitev ustreznega upravljanja finančnih sredstev Unije in za zaščito njenih finančnih interesov pred goljufijami ali nepravilnostmi. V ta namen dajo sodelujoče države in BONUS EEIG Komisiji in Računskemu sodišču na razpolago vse ustrezne dokumente.

Člen 10

Medsebojno obveščanje

Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču sporoči vse potrebne informacije. Sodelujoče države so pozvane, da prek BONUS EEIG-a Komisiji predložijo vse dodatne informacije, ki jih Evropski parlament, Svet ali Računsko sodišče zahtevajo v zvezi s finančnim upravljanjem BONUS EEIG-a, kar je skladno s splošnimi zahtevami v zvezi s poročanjem iz člena 13.

Člen 11

Sodelovanje drugih držav članic in pridruženih držav

BONUS-u se lahko pridruži vsaka država članica in vsaka država, pridružena sedmemu okvirnemu programu, v skladu z merili iz člena 3(1) ter točk (e) in (f) člena 3(3). Države članice in pridružene države, ki se vključijo v BONUS, se za namene tega sklepa obravnavajo kot sodelujoče države.

Člen 12

Sodelovanje drugih držav

Sodelujoče države in Komisija se lahko dogovorijo o sodelovanju katere koli druge države, če so izpolnjena merila iz člena 3(1) ter točk (e) in (f) člena 3(3) in če je tako sodelovanje določeno z ustreznim mednarodnim sporazumom.

Sodelujoče države in Komisija določijo pogoje, pod katerimi so pravni subjekti s sedežem v taki državi in posamezniki, ki imajo v njej stalno prebivališče, upravičeni do financiranja iz BONUS-a.

Člen 13

Letno poročanje in ocenjevanje

Komisija vključi poročilo o dejavnostih BONUS-a v letno poročilo o sedmem okvirnem programu, ki se Evropskemu parlamentu in Svetu predloži v skladu s členom 190 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Komisija najpozneje do 31. decembra 2014 izvede vmesno oceno BONUS-a. Ta ocena zajema napredek pri doseganju ciljev iz člena 2 in Priloge I ter priporočila BONUS-a o najprimernejših načinih za nadaljnje izboljšanje povezovanja, kakovosti in učinkovitosti izvajanja, vključno z znanstvenim, upravljalnim in finančnim povezovanjem, ter mnenje, ali je višina finančnih prispevkov sodelujočih držav primerna glede na mogoče povpraševanje njihovih nacionalnih raziskovalnih skupnosti. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu sporoči ugotovitve vmesne ocene in svoje pripombe.

Komisija ob koncu sodelovanja Unije v BONUS-u, vendar najpozneje do 31. decembra 2017, izvede končno oceno BONUS-a. Rezultate navedene ocene predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 15

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Strasbourgu, 22. septembra 2010

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednik

O. CHASTEL

(1)  Mnenje z dne 29. aprila 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. junija 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 12. julija 2010.

(3)  UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

(4)  UL L 400, 30.12.2006, str. 86.

(5)  UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

(6)  UL L 164, 25.6.2008, str. 19.

(7)  UL L 391, 30.12.2006, str. 1.

(8)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(9)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

(10)  UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(11)  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(12)  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(13)  UL C 323, 30.12.2006, str. 1.

PRILOGA I

CILJI IN IZVAJANJE BONUS-A

1.   Cilji BONUS-a

BONUS omogoča izboljšanje raziskovalnih zmogljivosti regije Baltskega morja, da se podpreta razvoj in izvajanje predpisov, politik in praks upravljanja, ki ustrezajo svojemu namenu, da se učinkovito odgovori na večje okoljske in ključne družbene izzive, s katerimi se regija spopada in se bo spopadala v prihodnjih letih, ter da se izboljšata učinkovitost in uspešnost razdrobljenih programov za okoljske raziskave in pristopa k njim v regiji Baltskega morja s povezovanjem raziskovalnih dejavnosti v sistemu Baltskega morja v trajen, sodelovalen, interdisciplinaren, dobro povezan in natančno usmerjen večnacionalni program.

BONUS prispeva tudi k zasnovi in oblikovanju ERP v regiji Baltskega morja.

Za doseganje teh ciljev je treba izboljšati učinkovitost in uspešnost razdrobljenih programov za okoljske raziskave v regiji Baltskega morja s povezovanjem raziskovalnih dejavnosti v trajen, sodelovalen, interdisciplinaren, dobro povezan in natančno usmerjen večnacionalni program v podporo trajnostnemu razvoju regije. V ta namen BONUS:

(a)

pripravi na politiki temelječ strateški raziskovalni program;

(b)

poveča usklajenost in povezanost trajnostnih čezmejnih in medsektorskih javnih raziskovalnih programov;

(c)

zviša raziskovalne zmogljivosti baltskih držav, ki so nove članice Unije;

(d)

vzpostavi primerne platforme za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, ki vključujejo zastopanje vseh zadevnih sektorjev;

(e)

pridobi dodatna finančna sredstva na podlagi izboljšanega medsektorskega sodelovanja v raziskavah sistema Baltskega morja;

(f)

določijo primerni načini izvajanja, ki omogočajo učinkovito izvajanje BONUS-a prek skupnega pravnega subjekta za upravljanje in skupne strukture upravljanja;

(g)

objavi večtematski, strateško usmerjeni in večpartnerski skupni razpisi za zbiranje predlogov.

2.   Strateška faza

2.1   Cilj

Strateška faza služi pripravi izvedbene faze. Zajema strateški razvoj BONUS-a, da bi se zagotovila najboljša mogoča povezanost raziskav sistema Baltskega morja. Njen namen je okrepiti vključenost zainteresiranih strani in uporabniških skupin za zagotovitev, da raziskave ustrezajo politiki in upravljanju ter da so raziskovalne teme prednostno razvrščene glede na potrebe politike, poleg tega pa se dejavna prizadevanja namenijo polni vključitvi znanstvenikov in njihovih raziskovalnih institucij ter širših skupnosti zainteresiranih strani.

2.2   Končni rezultati

BONUS EEIG pošlje Komisiji končne rezultate, določene v naslednjih odstavkih, najpozneje 15 mesecev po začetku strateške faze.

Komisija na zahtevo BONUS EEIG-a svetuje in pomaga pri pripravi teh končnih rezultatov. BONUS EEIG na zahtevo Komisije poroča o napredku.

2.2.1   Strateški raziskovalni program

Strateški raziskovalni program se pripravi in dogovori ob posvetovanju med sodelujočimi državami, širokim krogom zainteresiranih strani in Komisijo. Je osnova za program, ki ga usmerjajo politike. S strateškim raziskovalnim programom se razširi usmerjenost raziskav, tako da te poleg morskega ekosistema zajemajo pristop, ki vključuje povodje in na podlagi katerega se obravnavajo ključna vprašanja, ki vplivajo na kakovost in produktivnost ekosistemov v regiji Baltskega morja.

Strateški raziskovalni program vključuje opis izhodiščnega stanja in najnovejših dosežkov raziskav sistema Baltskega morja, jasno strateško vizijo in načrt za doseganje navedenih ciljev, okvirno opredeljene na politiki temelječe razpisne teme, proračune razpisov, njihov časovni razpored objav in pričakovano trajanje projektov. Poleg tega vključuje ukrepe za zadovoljevanje novih raziskovalnih potreb in pospeševanje povezovanja raziskav na ravni celotne baltske regije ter skupni načrt za skupno uporabo zmogljivosti regionalne infrastrukture in morebitna načrtovanja za prihodnje naložbe vanjo.

2.2.2   Platforme za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Na podlagi izčrpne analize ustreznih zainteresiranih strani BONUS-a na lokalni, nacionalni, regionalni in evropski ravni se vzpostavijo platforme in mehanizmi za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, katerih namen je povečanje in institucionalizacija vključevanja zainteresiranih strani iz vseh zadevnih sektorjev, da se opredelijo kritične šibke točke, prednostno razvrstijo raziskovalne teme in izboljša uporaba rezultatov raziskav. To vključuje sodelovanje znanstvenikov, tudi s področja drugih ustreznih naravoslovnih znanosti, ki niso povezane z morjem, ter s področja družbenih in ekonomskih disciplin, da se zagotovi potrebna multidisciplinarnost pri pripravi strateškega raziskovalnega programa, njegove strateške vizije in prednostnih raziskovalnih nalog.

Kot stalni organ se ustanovi forum za sektorske raziskave (predstavniško telo, sestavljeno iz predstavnikov ministrstev in drugih akterjev, ki se ukvarjajo z raziskavami in upravljanjem sistema Baltskega morja), ki podpira BONUS in je z vidika sprejemanja odločitev pristojen za razpravljanje o njegovem načrtovanju, rezultatih in novih raziskovalnih potrebah. Forum olajšuje in pospešuje povezovanje raziskav na ravni celotne baltske regije, vključno s skupno uporabo in načrtovanjem zmogljivosti infrastrukture, pomaga pri izpostavljanju raziskovalnih potreb, pospešuje uporabo rezultatov raziskav in omogoča lažje povezovanje financiranja raziskav.

2.2.3   Načini izvajanja

Načini izvajanja vključujejo vse vidike zagotavljanja uspešnega izvajanja strateškega raziskovalnega programa. Po potrebi so usklajeni s pravili sedmega okvirnega programa. Med drugim zajemajo naslednje elemente:

(a)

sprejemanje ukrepov (priprava dokumentov, oblikovanje postopkov, zaposlovanje in usposabljanje osebja), ki se s finančno uredbo zahteva za posredno centralizirano upravljanje;

(b)

pridobivanje formalnih zavez sodelujočih držav članic za najmanj 48,75 milijona EUR sredstev, od katerih lahko stvarni prispevki v obliki infrastrukture znašajo največ 25 %;

(c)

zagotavljanje realne in z dokazi podprte ocene vrednosti stvarnih prispevkov v obliki infrastrukture;

(d)

izdelavo izčrpnega seznama vse infrastrukture, vključno s kontaktnimi podatki lastnikov, upravljavcev ali drugih odgovornih organov, ter njegovo objavo in posodabljanje, kadar je to potrebno;

(e)

zagotavljanje dogovora o skupnih načinih izvajanja in njihove vzpostavitve, da lahko BONUS EEIG centralno sklene sporazume o dodelitvi sredstev z upravičenci BONUS-a, vključno s skupnimi in dogovorjenimi pravili o sodelovanju, vzorcem sporazuma o dodelitvi sredstev, smernicami za vlagatelje, udeležence in neodvisne ocenjevalce ter načini za revizijo upravičencev, vključno z možnostjo, da take revizije izvajata Komisija in Računsko sodišče;

(f)

razvoj ustrezne strukture upravljanja za upravljanje z BONUS-om v vseh fazah trajanja projektov;

(g)

zagotavljanje zadostnih finančnih sredstev za okrepitev BONUS EEIG-a v smislu človeških virov in multidisciplinarnega strokovnega znanja in izkušenj, da lahko ta izvedbena struktura podpre strateške vidike in učinkovito izvajanje BONUS-a;

(h)

razvoj strukture za financiranje projektov BONUS;

(i)

oblikovanje strategije sporočanja in razširjanja, s katero se v največji možni meri zagotavlja, da rezultati in podatki ustrezajo standardom evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke.

Glede stvarnih prispevkov v obliki infrastrukture se v strateški fazi oblikujejo posebna pravila in pristop, s čimer se sodelujoče države zavežejo, da bodo upravičencem programa BONUS brezplačno zagotovile dostop do infrastrukture in njeno uporabo (predvsem raziskovalna plovila). Stroški uporabe take infrastrukture niso upravičeni stroški projektov. V zvezi s tem BONUS EEIG s sodelujočimi državami ali lastniki infrastrukture sklene ustrezne sporazume, ki:

(a)

opredeljujejo metodologije za ocenjevanje stvarnih prispevkov v obliki infrastrukture;

(b)

zagotavljajo, da lahko BONUS EEIG, Komisija in Računsko sodišče opravljajo revizije dostopa do infrastrukture in njene uporabe ter s tem nastalih stroškov;

(c)

določajo obveznost pogodbenih strank, da letno poročajo o stroških, nastalih z zagotavljanjem dostopa do infrastrukture ali njene uporabe upravičencem BONUS-a.

2.2.4   Financiranje Unije v strateški fazi

Upravičeni stroški, ki se povrnejo do 50 %, so dejansko nastali stroški BONUS EEIG-a, zavedeni v njegovih bilancah in potrebni za doseganje cilja, opredeljenega v točki 1. Stroški so lahko upravičeni od 1. januarja 2010 in so natančneje opredeljeni v sporazumu o dodelitvi sredstev za strateško fazo.

3.   Izvedbena faza

Če so pogoji iz člena 3(3)(a) izpolnjeni in predhodna revizija BONUS EEIG-a pozitivna, Komisija in BONUS EEIG skleneta izvedbeni sporazum.

3.1   Cilji

V izvedbeni fazi se objavijo in izvedejo razpisi za zbiranje predlogov za financiranje strateško usmerjenih projektov BONUS-a, osredotočenih na cilje BONUS-a. Teme izhajajo iz strateškega raziskovalnega programa BONUS-a, kar najbolj upoštevajo zasnovani načrt in zajemajo dejavnosti raziskovanja, tehnološkega razvoja ter usposabljanja in/ali razširjanja informacij.

3.2   Izvajanje projektov BONUS-a

Projekti BONUS-a se izvedejo prek večpartnerskih in nadnacionalnih projektov, ki vključujejo najmanj tri neodvisne upravičene pravne subjekte iz treh različnih držav članic ali pridruženih držav, pri čemer najmanj dva od teh subjektov prihajata iz sodelujočih držav.

Do financiranja iz BONUS-a so upravičeni pravni subjekti iz držav članic in pridruženih držav. Konzorcij, ki vloži predlog za projekt BONUS-a, lahko vključuje udeležence iz tretjih držav, če taka država lahko realno zagotovi, da ima potrebna sredstva za polno kritje stroškov svojega sodelovanja.

V vsakem razpisu za zbiranje predlogov so jasno navedene znanstvene teme. Te teme določi BONUS EEIG ob posvetovanju s Komisijo. Pri določanju tem BONUS EEIG in Komisija upoštevata nove potrebe, rezultate in izide predhodno izvedenih projektov ter obsežna posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, izvedena v strateški fazi in v celotnem času trajanja BONUS-a.

BONUS EEIG kar najbolj obširno objavi razpise za zbiranje predlogov, pri čemer uporabi posebno informacijsko podporo, predvsem spletne strani o sedmem okvirnem programu, in poskuša doseči vse zadevne zainteresirane strani prek specializiranega tiska in brošur. Razpis za zbiranje predlogov ostane odprt najmanj tri mesece. Vlagatelji v odgovor na razpise centralno vložijo predlagane projekte BONUS EEIG-u, ta pa projekte oceni v enostopenjskem ocenjevalnem postopku.

Predlagani projekti se ocenijo in izberejo centralno na podlagi neodvisnega pregleda v luči izpolnjevanja določenih meril za upravičenost, izbiro in dodelitev. Glavna merila za ocenjevanje so znanstvena odličnost, kakovost izvajanja in pričakovani učinek projekta. Razpisi za zbiranje predlogov vsebujejo glavna merila za ocenjevanje. Uvedejo se lahko dodatna merila, če so objavljena v razpisu za oddajo predlogov, niso diskriminatorna in so podrejena glavnim merilom za ocenjevanje.

BONUS EEIG zagotovi, da se vsak prejeti predlog oceni ob pomoči najmanj treh neodvisnih strokovnjakov, ki jih imenuje na podlagi meril iz Uredbe (ES) št. 1906/2006. Vsakemu predlaganemu projektu se dodeli ocena. Neodvisni strokovnjaki pregledajo projekte glede na merila za ocenjevanje in za izpolnjevanje vsakega merila dodelijo od 0 do 5 točk v skladu s pravili za vložitev predlogov ter za povezane postopke ocenjevanja, izbire in dodelitve v okviru sedmega okvirnega programa.

BONUS EEIG sestavi seznam financiranja dosledno v skladu z rezultati neodvisne ocene. Prednostni seznam, ki ga sestavijo neodvisni strokovnjaki, je zavezujoč za dodelitev finančnih sredstev BONUS-a.

Upravno poslovodenje nepovratnih sredstev, dodeljenih izbranim projektom programa BONUS, se izvaja centralno pod okriljem BONUS EEIG-a.

3.3   Nadaljnje dejavnosti

BONUS EEIG poleg upravljanja BONUS-a, ki je določeno v točkah 3.1 in 3.2, izvaja tudi naslednje dejavnosti:

(a)

redno posodablja strateški raziskovalni program in prednostno razvršča raziskovalne teme, da se upoštevajo nove potrebe ter rezultati in izidi predhodno izvedenih projektov ter postopki za obširno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi iz točke 2.2.2;

(b)

lajša dostop nadnacionalnim in multidisciplinarnim raziskovalnim ekipam projektov, financiranih iz BONUS-a, do edinstvene raziskovalne infrastrukture, objektov in opreme;

(c)

spodbuja učinkovito stičišče znanosti in politike, da se zagotovi najboljša mogoča uporaba rezultatov raziskav;

(d)

pridobiva financiranje sodelujočih držav, ki bi zagotovilo trajnost BONUS-a brez financiranja Unije v obdobju po izteku BONUS-a;

(e)

krepi sodelovanje med regionalnimi programi za okoljske raziskave in ustreznimi znanstvenimi skupnostmi iz drugih evropskih morskih bazenov;

(f)

sporoča in razširja informacije;

(g)

BONUS EEIG se dejavno zavzema za izmenjavo najboljše prakse z drugimi evropskimi regionalnimi morskimi bazeni in za dobro povezanost z evropsko ravnjo, da se zagotovita usklajenost in racionalizacija.

3.4   Prispevki v izvedbeni fazi

Izvedbeno fazo BONUS-a sofinancirajo sodelujoče države in Unija v obdobju najmanj petih let, dokler se v celoti ne končajo vsi projekti, financirani iz BONUS-a, če Unija izpolni svoje zaveze do leta 2013 in so spoštovane vse obveznosti poročanja Komisiji. Finančni prispevek Unije v izvedbeni fazi je enakovreden gotovinskim prispevkom in prispevkom v naravi v obliki infrastrukture, ki jih sodelujoče države zagotovijo za projekte BONUS-a prek BONUS EEIG-a, ter tekočim stroškom, ki jih ima BONUS EEIG v izvedbeni fazi. Ti tekoči stroški ne smejo presegati 5 milijonov EUR.

BONUS EEIG je prejemnica in skrbnica finančnega prispevka Unije. Sodelujoča država članica se lahko odloči, da bo sama upravljala z nacionalnimi finančnimi sredstvi in svoj gotovinski prispevek namenila izključno za nacionalne raziskave, izbrane na centralni ravni, ali pa da bo z njenim gotovinskim prispevkom centralno upravljala BONUS EEIG.

Pod pogoji, dogovorjenimi v letnih finančnih sporazumih iz člena 5(2), se finančni prispevek Unije izplača na podlagi dokazil o plačilu gotovinskih prispevkov sodelujočih držav upravičencem BONUS-a ali BONUS EEIG-a in na podlagi njihovega zagotavljanja prispevkov v naravi v obliki infrastrukture za projekte BONUS-a.

BONUS EEIG je odgovoren za zagotavljanje, da upravičenci pravilno uporabljajo finančna sredstva BONUS-a, pravilnost uporabe pa se ugotavlja z neodvisnimi finančnimi revizijami projektov, ki jih izvaja BONUS EEIG ali drugi v njegovem imenu.

3.5   Financiranje projektov BONUS-a

Ob upoštevanju točke (f) člena 3(3) se s financiranjem projektov BONUS-a krije do 100 % upravičenih stroškov, ki se izračunajo v skladu s skupnimi pravili in stopnjami financiranja, ki jih BONUS EEIG določi v načinih izvajanja, Komisija pa odobri v izvedbenem sporazumu.

PRILOGA II

UPRAVLJANJE BONUS-A

BONUS upravlja sekretariat BONUS EEIG-a. BONUS EEIG je za namene BONUS-a ustanovil naslednje strukture:

(a)

upravni odbor;

(b)

sekretariat;

(c)

svetovalni odbor;

(d)

forum za sektorske raziskave in

(e)

forum projektnih koordinatorjev.

(a)

Upravni odbor je najvišji organ BONUS EEIG-a, odgovoren za sprejemanje odločitev in upravljanje sekretariata. Sestavljajo ga visoki uradniki ustanov za upravljanje in financiranje raziskav, ki jih imenujejo člani BONUS EEIG-a. Predsednik se zamenja vsako leto po načelu rotacije med člani BONUS EEIG-a. Nekdanji, sedanji in prihodnji predsedniki sestavljajo izvršni odbor, ki pomaga sekretariatu pri strateško pomembnih zadevah. Upravni odbor ob upoštevanju predlogov sekretariata določi strateško usmeritev BONUS-a, vključno z odločitvami glede opredelitve in posodobitve BONUS-a, načrtovanja razpisov za zbiranje predlogov, profila proračuna, meril za upravičenost in izbiro, nabora ocenjevalcev, odobritve prednostnega seznama za financiranje projektov BONUS-a, spremljanja napredka financiranih projektov BONUS-a ter nadzora ustreznega in pravilnega dela sekretariata v zvezi z BONUS-om.

(b)

Sekretariat vodi izvršni direktor, ki izvaja odločitve upravnega odbora in kot glavni predstavnik BONUS-a tega zastopa pred Komisijo in različnimi nacionalnimi agencijami za financiranje. Sekretariat je odgovoren za splošno usklajevanje in spremljanje vseh dejavnosti BONUS-a, za objave, ocenjevanja in izvajanje razpisov, spremljanje financiranih projektov s pogodbenega in znanstvenega vidika ter za poročanje o napredku upravnemu odboru. Odgovoren je tudi za načrtovanje in organizacijo posvetovanj z zainteresiranimi stranmi in svetovalnim odborom, vključevanje rezultatov posvetovanj v strateški raziskovalni program, njihovo racionalizacijo ter spodbujanje učinkovitih stičišč znanosti in politike.

(c)

Svetovalni odbor pomaga upravnemu odboru in sekretariatu. Sestavljajo ga mednarodno zelo ugledni znanstveniki, predstavniki zadevnih zainteresiranih strani, na primer s področja turizma, obnovljive energije, ribištva in akvakulture, pomorskega prometa in biotehnologije, ponudnikov tehnologije, industrijskih združenj ter organizacij civilne družbe, zainteresiranih za te sektorje, drugih povezanih baltskih raziskovalnih programov in drugih evropskih regionalnih morij. Svetovalni odbor zagotavlja neodvisne nasvete, smernice in priporočila glede znanstvenih in političnih vprašanj BONUS-a. To vključuje svetovanje o ciljih, prednostnih nalogah in usmeritvi BONUS-a, načinih za izboljšanje uspešnosti BONUS-a ter o doseganju in kakovosti rezultatov raziskav, povečevanju zmogljivosti, mreženju in pomembnosti dela za uresničitev ciljev BONUS-a. Pomaga tudi pri uporabi in razširjanju rezultatov BONUS-a.

(d)

Forum za sektorske raziskave sestavljajo predstavniki ministrstev in drugih akterjev, ki delujejo na področju raziskovanja in upravljanja sistema Baltskega morja. Sestane se enkrat letno na posvetovalnem sestanku, na katerem se razpravlja o rezultatih BONUS-a in novih raziskovalnih potrebah z vidika sprejemanja odločitev. Deluje kot forum, ki pospešuje povezovanje raziskav na ravni celotne baltske regije, vključno z ustreznimi sektorsko financiranimi raziskavami ter uporabo in načrtovanjem skupne infrastrukture.

(e)

Forum projektnih koordinatorjev sestavljajo koordinatorji projektov, financiranih iz BONUS-a. Ta forum pomaga sekretariatu pri zadevah v zvezi z znanstvenim usklajevanjem BONUS-a ter pri vključevanju in združevanju rezultatov raziskav.