o spremembi odločb 2006/920/ES in 2008/231/ES o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost, ki se nanašajo na podsistem „Vodenje in upravljanje prometa“ vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti in vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti

ob upoštevanju Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (1) ter zlasti člena 6(1) Direktive,

ob upoštevanju priporočil Evropske agencije za železniški promet z dne 17. julija 2009 o doslednih predpisih ERTMS v TSI za nadzor-vodenje in signalizacijo ter za vodenje in upravljanje prometa (ERA/REC/2009-02/INT), o revidirani Prilogi P k TSI Vodenje in upravljanje prometa za železniške sisteme za visoke in konvencionalne hitrosti (ERA/REC/2009-03/INT), o revidirani Prilogi T k TSI Vodenje in upravljanje prometa za železniške sisteme za konvencionalne hitrosti (ERA/REC/2009-04/INT) in o spremembi, ki je namenjena doseganju skladnosti med Direktivo 2007/59/ES in TSI Vodenje in upravljanje prometa glede določb o usposobljenosti strojevodij vlakov (ERA/REC/2009-05/INT);

Vendar se točka 6 Priloge I in točka 5 Priloge II uporabljata od 1. januarja 2014.

PRILOGA I

Priloge k Odločbi 2006/920/ES se spremenijo:

Priloga se spremeni:

(a)

Oddelek 2.2.1 se nadomesti z:

„2.2.1 OSEBJE IN VLAKI

Oddelka 4.6 in 4.7 se uporabljata za osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge spremljanja vlaka pri prehodu meje med državami, delujoče zunaj krajev, ki so v programu omrežja posameznega upravljavca železniške infrastrukture določeni kot ‚obmejni‘ in so vključeni v njegovo varnostno dovoljenje.

Kot je določeno v točki 8 Priloge VI k Direktivi 2007/59/ES, se oddelek 4.6.2 Jezikovna usposobljenost dodatno uporablja za strojevodje vlakov.

Če je dejavnost uslužbenca povezana le z delom znotraj ‚obmejnih‘ krajev, opisanih v prvem odstavku tega oddelka, se ne šteje, da je uslužbenec prečkal mejo.

Za osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge odprave vlakov in odobritve vožnje vlaka, se uporablja medsebojno priznavanje strokovne usposobljenosti ter pogojev glede zdravja in varnosti pri delu med državami članicami.

Za osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge, povezane s končno pripravo vlaka, preden bo ta prečkal mejo, in dela zunaj ‚obmejnih‘ krajev, opisanih v prvem odstavku tega oddelka, velja pododdelek 4.6 ob medsebojnem priznavanju pogojev glede zdravja in varnosti pri delu med državami članicami. Če vsa vozila vlaka, ki prečka državno mejo, prečkajo mejo le do ‚obmejnih‘ krajev, opisanih v prvem odstavku tega oddelka, kakor je opisano zgoraj, se vlak ne šteje za mednarodni vlak.

To je povzeto v naslednjih preglednicah:

Osebje, ki sodeluje pri sestavi in odpravi vlakov, ki bodo prečkali državne meje in nadaljevali vožnjo prek obmejnega kraja

Naloge	Strokovna usposobljenost	Zdravstvene zahteve
Spremljanje vlaka	4.6	4.7
Odobritev vožnje vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje
Priprava vlaka	4.6	Medsebojno priznavanje
Odprava vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje

Osebje, ki upravlja vlake, ki ne prečkajo državnih meja ali jih prečkajo le do obmejnih krajev

Naloge	Strokovna usposobljenost	Zdravstvene zahteve
Spremljanje vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje
Odobritev vožnje vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje
Priprava vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje
Odprava vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje“

(b)	V točki 2.2.2 se četrti odstavek nadomesti z: „V nadaljevanju so v Prilogi A k tej TSI določeni podrobni operativni predpisi za Evropski sistem vodenja vlakov (ETCS) in Globalni sistem mobilnih komunikacij – železnica (GSM-R).“

(c)

Oddelek 4.2.2.6.2 se nadomesti z naslednjim:

„4.2.2.6.2 Zavorna moč

Upravljavec infrastrukture (UI) mora prevozniku v železniškem prometu (PŽP) predložiti dejansko potrebno moč. Ti podatki po potrebi vključujejo pogoje uporabe zavornih sistemov, ki lahko vplivajo na infrastrukturo, kot so magnetni in regeneracijski zavorni sistemi ter zavore na vrtinčne tokove.

Prevoznik v železniškem prometu mora zagotoviti zadostno zavorno moč, tako da svojemu osebju pošlje zavorne predpise, ki jih mora spoštovati.

Predpise glede zavorne moči je treba upravljati v okviru sistema za varno upravljanje UI in PŽP.

Dodatne zahteve so določene v Prilogi T.“

(d)

Točka 4.3.2.6 se nadomesti z:

„4.3.2.6 Uporaba posipanja s peskom: Osnovne postavke v zvezi s strokovno usposobljenostjo za naloge vožnje vlaka

Glede uporabe posipanja s peskom obstaja vmesnik med Prilogo B (oddelkom C1) te TSI na eni strani ter pododdelkom 4.2.11 (Združljivost s sistemi za ugotavljanje lokacije vlakov ob progi) in točko 4.1 Dodatka 1 k Prilogi A (kakor je navedeno v pododdelku 4.3.1.10) TSI Nadzor-vodenje in signalizacija za konvencionalne hitrosti na drugi strani.“

(e)

Točka 4.3.3.11 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„4.3.3.11 Sestava vlaka, Priloga L

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.2.5 ter Prilogo L te TSI in pododdelkom 4.2.3.5 (Vzdolžne tlačne sile) TSI Železniški vozni park za konvencionalne hitrosti (Tovorni vagoni) glede vozečih vlakov, ravnanja z vlaki in razporeditve vozil v vlaku.

Obstajal bo vmesnik s prihodnjimi različicami TSI Železniški vozni park, ko gre za vlečna vozila in potniška vozila.“

(f)	Zadnji stavek oddelka 4.6.1 se nadomesti z: „Osnovne postavke v zvezi s strokovno usposobljenostjo za posamezne naloge so navedene v prilogah J in L.“

(g)

Točki C in D oddelka 4.6.3.1 se nadomestita z:

„C Začetno preverjanje

—	osnovni pogoji,

—	program preverjanja, vključno s praktičnim prikazom,

—	strokovna usposobljenost inštruktorjev,

—	izdaja spričevala o usposobljenosti.

D Ohranjanje usposobljenosti

—	načela ohranjanja usposobljenosti,

—	metode, ki jih je treba uporabljati,

—	formalizacija postopka ohranjanja usposobljenosti,

—	postopek preverjanja.“

(h)

Točka 4.6.3.2.3.1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„4.6.3.2.3.1 Znanje o progah

Prevoznik v železniškem prometu mora opredeliti postopek pridobivanja in ohranjanja znanja vlakovnega osebja o progah, na katerih se vozi. Ta postopek mora:

—	temeljiti na informacijah o progah, ki jih posreduje upravljavec infrastrukture, in

—	biti v skladu s postopkom iz pododdelka 4.2.1 te TSI.“

(i)	Točka 4.7.5.4 se črta.

(j)	Točka 4.7.6 se črta.

(k)	Oddelek 7.3.2 se nadomesti z naslednjim: „7.3.2 SEZNAM POSEBNIH PRIMEROV Polje je namenoma prazno“

Prilogi A1 in A2 se nadomestita z naslednjo Prilogo A:

„PRILOGA A

OPERATIVNI PREDPISI ERTMS/ETCS IN ERTMS/GSM-R

Operativni predpisi za ERTMS/ETCS in ERTMS/GSM-R so določeni v tehničnem dokumentu ‚Predpisi in načela ETCS in GSM-R – 1. verzija‘, ki je objavljen na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).“

V Prilogi G se spremeni preglednica:

(a)	pri parametru „Zdravstveni in varnostni pogoji“ v stolpcu „Elementi, ki se preverijo za vsak parameter“ se točka „nosečnost (strojevodje)“ črta;

(b)	pri parametru „Zdravstveni in varnostni pogoji“ se vrsta „Posebne zahteve za strojevodje: vid, zahteve glede sluha/govora, antropometrija“ črta vključno s sklicevanjem na oddelek 4.7.6.

4.	Priloga H se črta.

5.	V Prilogi N se zadnja vrsta preglednice (4.7.6 – Posebne zahteve v zvezi z nalogo vožnje vlaka) črta.

Priloge P, P.1, P.2, P.3, P.4, P.5, P.6, P.7, P.8, P.9, P.10, P.11, P.12 in P.13 se nadomestijo z naslednjim:

„PRILOGA P

IDENTIFIKACIJA VOZILA

1. Splošne opombe

Ta priloga opisuje evropsko številko vozila in povezane oznake, ki so na viden način pritrjene na vozilo za njegovo enotno in trajno identifikacijo med obratovanjem. Ne opisuje drugih številk ali oznak, ki so trajno vgravirane ali pritrjene na šasijo ali glavne sestavne dele vozila med proizvodnjo.

2. Evropske številke vozil in povezane kratice

Vsako železniško vozilo prejme številko, ki sestoji iz 12 števk (imenovano evropska številka vozila) naslednje sestave:

Skupina železniškega voznega parka

Interoperabilna sposobnost in tip vozila

[2 števki]

Država, v kateri je vozilo registrirano

[2 števki]

Tehnične značilnosti

[4 števke]

Serijska številka

[3 števke]

Kontrolna številka

[1 števka]

Vagoni

00 do 09

10 do 19

20 do 29

30 do 39

40 do 49

80 do 89

[podrobnosti v Prilogi P.6]

01 do 99

[podrobnosti v Prilogi P.4]

0000 do 9999

[podrobnosti v Prilogi P.9]

000 do 999

0 do 9

[podrobnosti v Prilogi P.3]

Vlečeno potniško vozilo

50 do 59

60 do 69

70 do 79

[podrobnosti v Prilogi P.7]

0000 do 9999

[podrobnosti v Prilogi P.10]

000 do 999

Vlečni vozni park in enote v vlakovni kompoziciji v fiksni ali vnaprej določeni sestavi

90 do 99

[podrobnosti v Prilogi P.8]

0000000 do 8999999

[pomen teh številk dokončno opredelijo države članice z dvostranskim ali večstranskim sporazumom]

Posebna vozila

9000 do 9999

[podrobnosti v Prilogi P.11]

000 do 999

V posamezni državi 7 števk za tehnične značilnosti in serijska številka zadostujejo za enotno identifikacijo vozila znotraj skupin vlečenih potniških vozil in posebnih vozil (1).

Številko dopolnjujejo abecedne oznake:

(a)	oznake, povezane z interoperabilno zmožnostjo (podrobnosti v Prilogi P.5);

(b)	kratica države, v kateri je vozilo registrirano (podrobnosti v Prilogi P.4);

(c)	oznaka imetnika vozila (podrobnosti v Prilogi P.1);

(d)	kratice za tehnične značilnosti (podrobnosti glede vagonov v Prilogi P.12, glede vlečenih potniških vozil pa v Prilogi P.13).

3. Dodeljevanje številke

Evropska številka vozila mora biti dodeljena na podlagi predpisov iz Odločbe Komisije št. 2007/756/ES z dne 9. novembra 2007 o sprejetju skupne specifikacije nacionalnega registra vozil v skladu s členom 14(4) in (5) direktiv 96/48/ES in 2001/16/ES.

Evropska številka vozila se spremeni, kadar zaradi tehničnih sprememb vozila ne odraža interoperabilne sposobnosti ali tehničnih značilnosti na podlagi te Priloge. Zaradi takih tehničnih sprememb je lahko v skladu s členi 20–25 direktive o interoperabilnosti 2008/57/ES potrebna ponovna odobritev začetka obratovanja.

PRILOGA P.1

OZNAKA IMETNIKA VOZILA

1. Opredelitev oznake imetnika vozila (VKM)

Oznaka imetnika vozila (VKM) je abecedna oznaka, ki sestoji iz 2 do 5 črk (2 4 5 9). Napisana je na vsako železniško vozilo blizu evropske številke vozila. VKM označuje imetnika vozila, kakor je registriran v nacionalnem registru vozil.

VKM je enotna in veljavna v vseh državah, ki jih pokriva ta TSI in ki sklenejo sporazum o uporabi sistema številčenja vozil ter označevanja imetnikov, kakor je opisano v tej TSI.

2. Oblika oznake imetnika vozila

VKM je prepoznavna predstavitev polnega imena ali kratice imetnika vozila, če je le mogoče. Uporabiti je mogoče vseh 26 črk latinske abecede. Črke v VKM so velike tiskane črke. Črke, ki niso začetnice besed v imenu imetnika, so lahko male črke. Pri preverjanju enotnosti se male črke štejejo kot velike črke.

Črke lahko vsebujejo diakritične znake (3 6 10). Pri preverjanju enotnosti se diakritični znaki na črkah zanemarijo.

Za vozila v lasti imetnikov z bivališčem v državah, ki ne uporabljajo latinske abecede, lahko za VKM stoji prečrkovanje v njihovi abecedi, ki je od VKM ločeno s poševnico (‚/‘). Pri obdelavi podatkov se prečrkovana VKM zanemari.

3. Določbe o dodeljevanju oznake imetnika vozila

Imetniku vozila se lahko dodeli več kakor ena VKM, če:

—	ima formalno ime v več kakor enem jeziku,

—	ima tehten razlog za razlikovanje med posameznimi voznimi parki v svoji organizaciji.

Eno samo VKM je mogoče dodeliti za skupino podjetij:

—	ki pripadajo eni sami podjetniški strukturi (npr. strukturi matičnega podjetja),

—	ki pripadajo eni sami podjetniški strukturi, ki je znotraj te strukture imenovala in pooblastila eno organizacijo, da v vseh zadevah ravna v imenu vseh drugih,

—	ki je pooblastila eno samo pravno osebo, da v vseh zadevah ravna v njenem imenu, pri čemer je ta pravna oseba imetnik.

4. Register oznak imetnika vozila in postopek dodeljevanja

Vlogo za VKM vloži pristojni nacionalni organ vlagatelja in jo posreduje ERA. VKM se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

Imetnik VKM mora pristojni nacionalni organ obvestiti, ko neha uporabljati VKM, pristojni nacionalni organ pa ta podatek posreduje ERA. VKM se nato prekliče, ko imetnik dokaže, da so bile oznake na vseh zadevnih vozilih spremenjene. Ponovna izdaja oznake ni mogoča naslednjih 10 let, razen če se znova izda prvotnemu imetniku ali drugemu imetniku na njegovo zahtevo.

VKM se lahko prenese na drugega imetnika, ki je pravni naslednik prvotnega imetnika. VKM ostane v veljavi, dokler imetnik VKM ne spremeni svojega imena v ime, ki ni podobno VKM.

PRILOGA P.2

ZAPIS ŠTEVILKE IN POVEZANE ABECEDNE OZNAKE NA KAROSERIJI

1. Splošni dogovor za zunanje označevanje

Velike tiskane črke in številke, ki tvorijo zapis oznake, so visoke vsaj 80 mm, zapisane pa so v brezserifni pisavi vrhunske kakovosti. Manjša velikost se lahko uporabi le, če ni druge možnosti, kakor da se oznaka zapiše na samostojnem drogu.

Oznaka se zapiše največ 2 metra nad gornjim robom tirnice.

2. Vagoni

Oznake se na karoserijo vagonov zapišejo:

23.	TEN
80	-RFC
7369		553-4
Zcs
31.	TEN
80	-DB
0691		235-2
Tanoos
33.	TEN
84	-ACTS
4796		100-8
Slpss

Pri vagonih, kjer na karoseriji ni dovolj prostora za tako ureditev, zlasti pri vagonih ploščnikih, je označevanje naslednje:

01 87 3320 644-7
TEN	-SNCF	Ks

Če se na vagon zapiše ena ali več indeksnih številk z nacionalno opredelitvijo, je treba to nacionalno oznako prikazati za mednarodno oznako in jo od nje ločiti z vezajem, kakor sledi:

01 87 3320 644-7
TEN	-SNCF	Ks-xy

3. Potniški vagoni in vlečena potniška vozila

Številka se zapiše na vsako stranico vozila na naslednji način:

-SNCF	61 87 - 7
	B10 tu

Oznaka države, v kateri je vozilo registrirano, in tehničnih značilnosti je natisnjena neposredno pred evropsko številko vozila, za njo ali pod njo.

Pri potniških vagonih, ki imajo kabino za strojevodjo, je evropska številka vozila zapisana tudi v notranjosti kabine.

4. Lokomotive, pogonski vagoni in posebna vozila

Evropska številka vozila mora biti označena na vseh stranskih stenah vozil vlečnega voznega parka na naslednji način:

92 10 1108 062-6

Evropska številka vozila je zapisana tudi v notranjosti vsake kabine vlečnega voznega parka.

Imetnik lahko s črkami, ki so večje od evropske številke vozila, doda lastno številčno oznako (ki na splošno sestoji iz števk serijske številke in abecedne oznake), če je to koristno za obratovanje. Imetnik lahko izbere mesto za lastno oznako, vendar mora biti evropska številka vozila vedno jasno razvidna iz lastne številčne oznake imetnika.

PRILOGA P.3

PRAVILA ZA DOLOČANJE KONTROLNE ŠTEVKE (12. ŠTEVKE)

Kontrolna števka se določi na naslednji način:

—	za števke na parnih položajih osnovne številke (šteto z desne strani) se vzamejo njihove decimalne vrednosti,

—	števke na lihih položajih osnovne številke (šteto z desne strani) se pomnožijo z 2,

—	nato se izračuna vsota, ki jo tvorijo števke na parnih položajih in vse števke, ki tvorijo delne zmnožke, dobljene iz lihih položajev,

—	števka enic te vsote se ohrani,

—	kontrolno števko tvori število, ki skupaj s števko enic tvori vsoto 10; če je to število nič, je kontrolna števka tudi nič.

Primeri

1 —

Če je osnovna številka	3	3	8	4	4	7	9	6	1	0	0
Množitelj	2	1	2	1	2	1	2	1	2	1	2
	6	3	16	4	8	7	18	6	2	0	0

Vsota: 6 + 3 + 1 + 6 + 4 + 8 + 7 + 1 + 8 + 6 + 2 + 0 + 0 = 52

Števka enic te vsote je 2.

Kontrolna števka je torej 8 in osnovna številka tako postane registrska številka 33 84 4796 100 – 8.

2 —

Če je osnovna številka	3	1	5	1	3	3	2	0	1	9	8
Množitelj	2	1	2	1	2	1	2	1	2	1	2
	6	1	10	1	6	3	4	0	2	9	16

Vsota: 6 + 1 + 1 + 0 + 1 + 6 + 3 + 4 + 0 + 2 + 9 + 1 + 6 = 40

Števka enic te vsote je 0.

Kontrolna števka je torej 0 in osnovna številka tako postane registrska številka 31 51 3320 198 – 0.

PRILOGA P.4

OZNAČEVANJE DRŽAV, V KATERIH SO VOZILA REGISTRIRANA (ŠTEVKI 3–4 IN KRATICA)

Informacije v zvezi s tretjimi državami so navedene zgolj informativno.

Države	Abecedna oznaka države (2 4 5 9)	Številčna oznaka države
Albanija	AL	41
Alžirija	DZ	92
Armenija	AM	58
Avstrija	A	81
Azerbajdžan	AZ	57
Belorusija	BY	21
Belgija	B	88
Bosna in Hercegovina	BIH	49
Bolgarija	BG	52
Kitajska	RC	33
Hrvaška	HR	78
Kuba	CU (2 4 5 9)	40
Ciper	CY
Češka	CZ	54
Danska	DK	86
Egipt	ET	90
Estonija	EST	26
Finska	FIN	10
Francija	F	87
Gruzija	GE	28
Nemčija	D	80
Grčija	GR	73
Madžarska	H	55
Iran	IR	96
Irak	IRQ (2 4 5 9)	99
Irska	IRL	60
Izrael	IL	95
Italija	I	83
Japonska	J	42
Kazahstan	KZ	27
Kirgizija	KS	59
Latvija	LV	25
Libanon	RL	98
Lihtenštajn	FL
Litva	LT	24
Luksemburg	L	82
Makedonija	MK	65
Malta	M
Moldavija	MD (2 4 5 9)	23
Monako	MC
Mongolija	MGL	31
Črna gora	ME	62
Maroko	MA	93
Nizozemska	NL	84
Severna Koreja	PRK (2 4 5 9)	30
Norveška	N	76
Poljska	PL	51
Portugalska	P	94
Romunija	RO	53
Rusija	RUS	20
Srbija	SRB	72
Slovaška	SK	56
Slovenija	SLO	79
Južna Koreja	ROK	61
Španija	E	71
Švedska	SE	74
Švica	CH	85
Sirija	SYR	97
Tadžikistan	TJ	66
Tunizija	TN	91
Turčija	TR	75
Turkmenistan	TM	67
Ukrajina	UA	22
Združeno kraljestvo	GB	70
Uzbekistan	UZ	29
Vietnam	VN (2 4 5 9)	32

PRILOGA P.5

ABECEDNO OZNAČEVANJE INTEROPERABILNE ZMOŽNOSTI

„TEN“: vozilo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

vozilo je skladno z vsemi ustreznimi TSI, veljavnimi ob začetku obratovanja vozila, in je pridobilo dovoljenje za začetek obratovanja v skladu s členom 22(1) Direktive 2008/57/ES,

vozilo ima dovoljenje, ki velja v vseh državah članicah v skladu s členom 23(1) Direktive 2008/57/ES, ali je kot nadomestno možnost pridobilo posamezna dovoljenja vseh držav članic.

„PPV/PPW“: vozilo, ki je skladno s sporazumom PPV/PPW ali PGW (znotraj držav OSJD)

(izvirnik: PPV/PPW: ППВ (Правила пользования вагонами в международном сообщении; PGW: Правила Пользования Грузовыми Вагонами)

Opombe:

(a)	Vozila z oznako TEN ustrezajo oznakam 0 do 3 za prvo števko v številki vozila iz Priloge P.6.

(b)

Vozila, ki nimajo dovoljenja za obratovanje v vseh državah članicah, morajo imeti oznako držav članic, v katerih so pridobila dovoljenje za obratovanje. Seznam držav članic, ki odobrijo dovoljenja, mora biti označen glede na eno od naslednjih skic, pri čemer D pomeni državo članico, ki je odobrila prvo dovoljenje (v navedenem primeru Nemčija), F pa pomeni državo članico, ki je druga odobrila dovoljenje (v navedenem primeru Francija). Države članice so označene v skladu s Prilogo P.4. To lahko velja tako za vozila, ki so skladna s TSI, kot tudi za tista, ki niso. Ta vozila ustrezajo oznakam 4 do 8 za prvo števko v številki vozila iz Priloge P.6.

PRILOGA P.6

OZNAKE ZA INTEROPERABILNOST, KI SE UPORABLJAJO ZA VAGONE (ŠTEVKI 1–2)

2. števka

1. števka

2. števka

1. števka

tirna širina

stalna ali spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna ali spremenljiva

tirna širina

TEN (2 4 5 9)

in/ali

COTIF (3 6 10)

in/ali

PPV/PPW

z osmi

Se ne uporablja

TEN (2 4 5 9) in/ali vagoni COTIF

Se ne uporablja (8)

Vagoni PPV/PPW

(spremenljiva tirna širina)

z osmi

s podstavnimi vozički

TEN (2 4 5 9)

in/ali

COTIF (3 6 10)

in/ali

PPV/PPW

z osmi

TEN (2 4 5 9) in/ali vagoni COTIF

Vagoni PPV/PPW

(stalna tirna širina)

z osmi

s podstavnimi vozički

Drugi vagoni

z osmi (7 11)

Vagoni, povezani z vzdrževanjem

Drugi vagoni

Vagoni s posebnim številčenjem za tehnične značilnosti, ki ne obratujejo znotraj EU

z osmi

s podstavnimi vozički (7 11)

s podstavnimi vozički

promet

Domači promet ali mednarodni promet po posebnem sporazumu

1. števka

2. števka

1. števka

2. števka

PRILOGA P.7

OZNAKE ZA ZMOŽNOST V MEDNARODNEM PROMETU, KI SE UPORABLJAJO ZA VLEČENA POTNIŠKA VOZILA (ŠTEVKI 1–2)

	Domači promet	TEN (2 4 5 9) in/ali COTIF (3 6 10) in/ali PPV/PPW				Domači promet ali mednarodni promet po posebnem sporazumu	TEN (2 4 5 9) in/ali COTIF (3 6 10)	PPV/PPW
2. števka 1. števka	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9
5	Vozila za domači promet	Vozila stalne tirne širine brez klimatskega sistema (vključno z vagoni za prevoz avtomobilov)	Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) brez klimatskega sistema	Se ne uporablja	Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1668) brez klimatskega sistema	Zgodovinska vozila	Se ne uporablja (7 11)	Vozila stalne tirne širine	Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) z menjavo podstavnega vozička	Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) z osjo, ki se prilagaja tirni širini
6	Servisna vozila	Vozila stalne tirne širine s klimatskim sistemom	Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) s klimatskim sistemom	Servisna vozila	Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1668) s klimatskim sistemom	Vagoni za prevoz avtomobilov	Se ne uporablja (7 11)	Vozila stalne tirne širine
7	Vozila stalne tirne širine s klimatskim sistemom in uravnavanjem tlaka	Se ne uporablja	Se ne uporablja	Vozila stalne tirne širine s klimatskim sistemom in uravnavanjem tlaka	Se ne uporablja	Druga vozila	Se ne uporablja	Se ne uporablja	Se ne uporablja	Se ne uporablja

PRILOGA P.8

TIPI VLEČNEGA VOZNEGA PARKA IN ENOT V VLAKOVNI KOMPOZICIJI V FIKSNI ALI VNAPREJ DOLOČENI SESTAVI (ŠTEVKI 1–2)

Prva števka je „9“.

Če druga števka opisuje vrsto vlečnega voznega parka, je obvezno naslednje označevanje:

Oznaka	Splošna vrsta vozila
0	Razno
1	Električna lokomotiva
2	Dizelska lokomotiva
3	Električna motorna veččlenska garnitura (visoke hitrosti) [pogonski vagon ali priklopni vagon]
4	Električna motorna veččlenska garnitura (razen za visoke hitrosti) [pogonski vagon ali priklopni vagon]
5	Dizelska motorna veččlenska garnitura [pogonski vagon ali priklopni vagon]
6	Specializirani priklopni vagon
7	Električna ranžirna lokomotiva
8	Dizelska ranžirna lokomotiva
9	Posebno vozilo

PRILOGA P.9

STANDARDNO NUMERIČNO OZNAČEVANJE VAGONOV (ŠTEVKE 5 DO 8)

V tej prilogi so navedene numerične oznake za glavne tehnične značilnosti vagonov, objavljene na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi št. 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

PRILOGA P.10

OZNAKE ZA TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VLEČENIH POTNIŠKIH VOZIL (ŠTEVKI 5–6)

Priloga P.10 je objavljena na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

PRILOGA P.11

OZNAKE ZA TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VLEČENIH POSEBNIH VOZIL (ŠTEVKE 6 DO 8)

Priloga P.11 je objavljena na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

PRILOGA P.12

ČRKOVNE OZNAKE ZA VAGONE RAZEN ČLENKASTIH ALI VEČČLENSKIH VAGONOV

Priloga P.12 je objavljena na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

PRILOGA P.13

ČRKOVNE OZNAKE ZA VLEČENA POTNIŠKA VOZILA

Priloga P.13 je objavljena na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

“

7.	Priloga P.14 se razveljavi.

Priloga T se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA T

ZAVORNA MOČ

Vloga UI

UI obvesti PŽP o zavorni moči, ki je potrebna za vsako progo. Zagotoviti mora tudi podatke o značilnostih proge. UI mora zagotoviti, da so učinki značilnosti proge in omejitve glede tračnic ustrezno upoštevani pri zahtevani zavorni moči.

Zahtevana zavorna moč se načeloma izrazi v odstotnem deležu zavorne mase, razen če se UI in PŽP ne dogovorita o kaki drugi enoti za izražanje zavorne moči (npr. zavorne tone, zavorne sile, vrednosti pojemka, profili pojemka).

Če PŽP tako zaprosi, UI pri vlakovnih enotah in fiksnih vlakovnih kompozicijah navede zahteve glede zavorne zmogljivosti v vrednostih pojemka.

Vloga PŽP

PŽP mora zagotoviti, da vsak vlak dosega ali presega zavorno moč, kot jo zahteva UI. PŽP mora torej zavorno zmogljivost vlaka izračunati ob upoštevanju vlakovne kompozicije.

PŽP mora upoštevati ugotovljeno zavorno moč vozila ali vlakovne enote, ko ju začne uporabljati. Upoštevati je treba omejitve glede železniškega voznega parka, kot so zanesljivost in razpoložljivost zavor. PŽP mora upoštevati tudi podatke o značilnostih proge, ki vplivajo na delovanje vlaka ob določanju zavorne moči za ustavljanje in zavarovanje vlaka.

Zavorna moč, ugotovljena ob preverjanju dejansko obratujočega vlaka (kot so vlakovna kompozicija, razpoložljivost zavor, nastavitev zavor), se uporabi kot vhodna vrednost za vse operativne predpise, ki nato veljajo za vlak.

Zavorna moč ni dosežena

UI mora določiti predpise, ki veljajo, če vlak ne doseže zahtevane zavorne moči. Te predpise mora dati na voljo PŽP.

Če vlak ne doseže zavorne moči, ki se zahteva za proge, po katerih bo peljal, mora PŽP upoštevati posledične omejitve, kot je omejitev hitrosti.“

Priloga U se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA U

SEZNAM ODPRTIH TOČK

Oddelek 4.2.2 – Dokument o sestavi vlaka

Priloga B (glej pododdelek 4.4 te TSI) – Drugi predpisi, ki omogočajo usklajeno obratovanje novih različnih strukturnih podsistemov

Priloga R (glej pododdelek 4.2.3.2 te TSI) – Identifikacija vlakov

Priloga S (glej pododdelek 4.2.2.1.3 te TSI) – Vidnost vlaka – sklep vlaka“

(1) Pri posebnih vozilih mora številka v posamezni državi biti enotna pri prvi števki in zadnjih 5 števkah za tehnične značilnosti in serijsko številko.

(2) Za NMBS/SNCB se lahko še naprej uporablja obkrožena črka B.

(3) Diakritični znaki so znaki, ki zaznamujejo poseben izgovor, kot na primer À, Ç, Ö, Č, Ž, Å itd. Posebne črke kot Ø in Æ predstavlja ena sama črka; pri preverjanju enotnosti se Ø obravnava kot O in Æ kot A.

(4) V skladu s sistemom abecednega označevanja iz Dodatka 4 h konvenciji iz leta 1949 in členom 45(4) Konvencije o cestnem prometu iz leta 1968.

(5) Za vagone, ki smejo nositi oznako TEN, glej Prilogo P.5.

(6) Vključno z vagoni, ki po obstoječih predpisih nosijo števke, določene v tej tabeli. COTIF: vozilo, ki je skladno z uredbo COTIF, veljavno ob začetku obratovanja.

(7) Stalna ali spremenljiva tirna širina.

(8) Se ne uporablja pri novih obratujočih vozilih, razen pri vagonih iz serije I (vagoni z uravnano temperaturo).

(9) Skladnost z veljavnimi TSI, glej Prilogo P.5.

(10) Vključno z vozili, ki po obstoječih predpisih nosijo števke, določene v tej preglednici. COTIF: vozilo, ki je ob začetku obratovanja skladno z uredbo COTIF.

(11) Se ne uporablja pri novih vozilih, razen pri potniških vagonih s stalno tirno širino (56) in prilagodljivo tirno širino (66), ki že obratujejo.

PRILOGA II

Priloge k Odločbi 2008/231/ES se spremenijo:

Priloga se spremeni:

(a)

Oddelek 2.2.1 se nadomesti z:

„2.2.1 Osebje in vlaki

Kot je določeno v točki 8 Priloge VI k Direktivi 2007/59/ES, se oddelek ‚4.6.2 Jezikovna usposobljenost‘ dodatno uporablja za voznike vlakov.

Če je dejavnost uslužbenca povezana le z delom znotraj ‚obmejnih‘ krajev, opisanih v prvem odstavku tega oddelka, se ne šteje, da je uslužbenec prečkal mejo.

Za osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge odprave vlakov in odobritve vožnje vlaka, se uporablja medsebojno priznavanje strokovne usposobljenosti med državami članicami.

To je povzeto v naslednjih preglednicah:

Osebje, ki sodeluje pri sestavi in odpravi vlakov, ki bodo prečkali državne meje in nadaljevali vožnjo prek obmejnega kraja

Naloge	Strokovna usposobljenost	Zdravstvene zahteve
Spremljanje vlaka	4.6	4.7
Odobritev vožnje vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje
Priprava vlaka	4.6	Medsebojno priznavanje
Odprava vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje

Osebje, ki upravlja vlake, ki ne prečkajo državnih meja ali jih prečkajo le do obmejnih krajev

Naloge	Strokovna usposobljenost	Zdravstvene zahteve
Spremljanje vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje
Odobritev vožnje vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje
Priprava vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje
Odprava vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje“

(b)	V oddelku 4.2.2.1.2 se zadnji stavek nadomesti z: „Podrobna specifikacija je navedena v pododdelku 4.3.3.3.1.“

(c)

Točka 4.3.2.6 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„4.3.2.6 Uporaba posipanja s peskom: Osnovne postavke v zvezi s strokovno usposobljenostjo za naloge vožnje vlaka

Glede uporabe posipanja s peskom obstaja vmesnik med Prilogo B (oddelkom C1) te TSI na eni strani ter pododdelkom 4.2.11 (Združljivost s sistemi za ugotavljanje lokacije vlakov ob progi) in oddelkom 4.1 Dodatka 1 k Prilogi A (kakor je navedeno v pododdelku 4.3.1.10) TSI Nadzor-vodenje in signalizacija za visoke hitrosti na drugi strani.“

(d)

Točka 4.3.3.2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„4.3.3.2 Zahteve za potniška vozila

Obstajajo vmesniki med pododdelkom 4.2.2.4 te TSI Vodenje in upravljanje železniškega prometa ter pododdelki 4.2.2.4 (Vrata), 4.2.5.3 (Alarmi), 4.3.5.17 (Potniški alarmni signal) in 4.2.7.1 (Zasilni izhodi) TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti.“

(e)	Točka 4.3.3.9 se nadomesti z naslednjim besedilom: „4.3.3.9 Posipanje s peskom Glede uporabe posipanja s peskom obstaja vmesnik med Prilogo B (oddelkom C1) te TSI na eni strani ter pododdelkom 4.2.3.10 TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti na drugi strani.“

(f)

Točka 4.3.3.10 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„4.3.3.10 Sestava vlaka, Priloga J

Glede poznavanja funkcij železniškega voznega parka med vlakovnim osebjem obstajajo vmesniki med pododdelkom 4.2.2.5 in Prilogo J te TSI ter pododdelkom 4.2.1.2 (Projektiranje vlaka) in 4.2.7.10 (Koncepti spremljanja in diagnostike) TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti.“

(g)	Točka 4.3.3.12 se nadomesti z naslednjim besedilom: „4.3.3.12 Evidentiranje podatkov Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.3.5.2 (Evidentiranje nadzornih podatkov na vlaku) te TSI ter pododdelkom 4.2.7.10 (Koncepti spremljanja in diagnostike) TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti.“

(h)	Zadnji stavek oddelka 4.6.1 se nadomesti z: „Osnovne postavke v zvezi s strokovno usposobljenostjo za posamezne naloge so navedene v prilogah J in L.“

(i)

Točki C in D oddelka 4.6.3.1 se nadomestita z:

„C – Začetno preverjanje

—	osnovni pogoji,

—	program preverjanja, vključno s praktičnim prikazom,

—	strokovna usposobljenost inštruktorjev,

—	izdaja spričevala o usposobljenosti.

D – Ohranjanje usposobljenosti

—	načela ohranjanja usposobljenosti,

—	metode, ki jih je treba uporabljati,

—	formalizacija postopka ohranjanja usposobljenosti,

—	postopek preverjanja.“

(j)

Oddelek 4.6.3.2.3.1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„4.6.3.2.3.1 Znanje o progah

Prevoznik v železniškem prometu mora opredeliti postopek pridobivanja in ohranjanja znanja vlakovnega osebja o progah, na katerih se vozi. Ta postopek mora:

—	temeljiti na informacijah o progah, ki jih posreduje upravljavec infrastrukture, in

—	biti v skladu s postopkom iz pododdelka 4.2.1 te TSI.“

(k)	Oddelek 4.7.5.4 se črta.

(l)	Oddelek 4.7.6 se črta.

(m)	Oddelek 7.3.2 se nadomesti z naslednjim: „7.3.2 Seznam posebnih primerov Polje je namenoma prazno“

V Prilogi G se spremeni preglednica:

(a)	pri parametru „Zdravstveni in varnostni pogoji“ v stolpcu „Elementi, ki se preverijo za vsak parameter“ se točka „nosečnost (strojevodje)“ črta;

(b)	pri parametru „Zdravstveni in varnostni pogoji“ se vrsta „Posebne zahteve za strojevodje: vid, zahteve glede sluha/govora, antropometrija“ črta vključno s sklicevanjem na oddelek 4.7.6.

3.	Priloga H se črta.

4.	V Prilogi N se zadnja vrsta preglednice (4.7.6– Posebne zahteve v zvezi z nalogo vožnje vlaka) črta.

Priloge P, P.1, P.2, P.3, P.4, P.5, P.6, P.7, P.8, P.9, P.10, P.11, P.12 in P.13 se nadomestijo z naslednjim:

„PRILOGA P

IDENTIFIKACIJA VOZILA

1. Splošne opombe

2. Evropske številke vozil in povezane kratice

Vsako železniško vozilo prejme številko, ki sestoji iz 12 števk (imenovano evropska številka vozila) naslednje sestave:

Skupina železniškega voznega parka

Interoperabilna sposobnost in tip vozila

[2 števki]

Država, v kateri je vozilo registrirano

[2 števke]

Tehnične značilnosti

[4 števke]

Serijska številka

[3 števke]

Kontrolna števka

[1 števka]

Vagoni

00 do 09

10 do 19

20 do 29

30 do 39

40 do 49

80 do 89

[podrobnosti v Prilogi P.6]

01 do 99

[podrobnosti v Prilogi P.4]

0000 do 9999

[podrobnosti v Prilogi P.9]

000 do 999

0 do 9

[podrobnosti v Prilogi P.3]

Vlečena potniška vozila

50 do 59

60 do 69

70 do 79

[podrobnosti v Prilogi P.7]

0000 do 9999

[podrobnosti v Prilogi P.10]

000 do 999

Vlečni vozni park in enote v vlakovni kompoziciji v fiksni ali vnaprej določeni sestavi

90 do 99

[podrobnosti v Prilogi P.8]

0000000 do 8999999

[pomen teh številk dokončno opredelijo države članice z dvostranskim ali večstranskim sporazumom]

Posebna vozila

9000 do 9999

[podrobnosti v Prilogi P.11]

000 do 999

V posamezni državi 7 števk za tehnične značilnosti in serijska številka zadostujejo za enotno identifikacijo vozila znotraj skupin vlečenih potniških vozil in posebnih vozil (1).

Številko dopolnjujejo abecedne oznake:

(a)	oznake, povezane z interoperabilno zmožnostjo (podrobnosti v Prilogi P.5),

(b)	kratica države, v kateri je vozilo registrirano (podrobnosti v Prilogi P.4),

(c)	oznaka imetnika vozila (podrobnosti v Prilogi P.1),

(d)	kratice za tehnične značilnosti (podrobnosti glede vagonov v Prilogi P.12, glede vlečenih potniških vozil pa v Prilogi P.13).

3. Dodeljevanje številke

Evropska številka vozila se spremeni, kadar zaradi tehničnih sprememb vozila ne odraža interoperabilne sposobnosti ali tehničnih značilnosti na podlagi te Priloge. Zaradi takih tehničnih sprememb je lahko v skladu s členi 20–25 direktive o interoperabilnosti št. 2008/57/ES potrebna ponovna odobritev začetka obratovanja.

PRILOGA P.1

OZNAKA IMETNIKA VOZILA

1. Opredelitev oznake imetnika vozila (VKM)

VKM je enotna in veljavna v vseh državah, ki jih pokriva ta TSI in ki sklenejo sporazum o uporabi sistema številčenja vozil ter označevanja imetnikov, kakor je opisano v tej TSI.

2. Oblika oznake imetnika vozila

Črke lahko vsebujejo diakritične znake (3 6 10). Pri preverjanju enotnosti se diakritični znaki na črkah zanemarijo.

3. Določbe o dodeljevanju oznake imetnika vozila

Imetniku vozila se lahko dodeli več kakor ena VKM, če:

—	ima formalno ime v več kakor enem jeziku,

—	ima tehten razlog za razlikovanje med posameznimi voznimi parki v svoji organizaciji.

Eno samo VKM je mogoče dodeliti za skupino podjetij:

—	ki pripadajo eni sami podjetniški strukturi (npr. strukturi matičnega podjetja),

—	ki pripadajo eni sami podjetniški strukturi, ki je znotraj te strukture imenovala in pooblastila eno organizacijo, da v vseh zadevah ravna v imenu vseh drugih,

—	ki je pooblastila eno samo pravno osebo, da v vseh zadevah ravna v njenem imenu, pri čemer je ta pravna oseba imetnik.

4. Register oznak imetnika vozila in postopek dodeljevanja

Vlogo za VKM vloži pristojni nacionalni organ vlagatelja in jo posreduje ERA. VKM se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

VKM se lahko prenese na drugega imetnika, ki je pravni naslednik prvotnega imetnika. VKM ostane v veljavi, dokler imetnik VKM ne spremeni svojega imena v ime, ki ni podobno VKM.

PRILOGA P.2

ZAPIS ŠTEVILKE IN POVEZANE ABECEDNE OZNAKE NA KAROSERIJI

1. Splošni dogovor za zunanje označevanje

Oznaka se zapiše največ 2 metra nad gornjim robom tirnice.

2. Vagoni

Oznake se na karoserijo vagonov zapišejo:

23.	TEN
80	-RFC
7369		553-4
Zcs
31.	TEN
80	-DB
0691		235-2
Tanoos
33.	TEN
84	-ACTS
4796		100-8
Slpss

Pri vagonih, kjer na karoseriji ni dovolj prostora za tako ureditev, zlasti pri vagonih ploščnikih, je označevanje naslednje:

01 87 3320 644-7
TEN	-SNCF	Ks

Če se na vagon zapiše ena ali več indeksnih številk z nacionalno opredelitvijo, je treba to nacionalno oznako prikazati za mednarodno oznako in jo od nje ločiti z vezajem, kakor sledi:

01 87 3320 644-7
TEN	-SNCF	Ks-xy

3. Potniški vagoni in vlečena potniška vozila

Številka se zapiše na vsako stranico vozila na naslednji način:

-SNCF	61 87 - 7
	B10 tu

Oznaka države, v kateri je vozilo registrirano, in tehničnih značilnosti je natisnjena neposredno pred evropsko številko vozila, za njo ali pod njo.

Pri potniških vagonih, ki imajo kabino za strojevodjo, je evropska številka vozila zapisana tudi v notranjosti kabine.

4. Lokomotive, pogonski vagoni in posebna vozila

Evropska številka vozila mora biti označena na vseh stranskih stenah vozil vlečnega voznega parka na naslednji način:

92 10 1108 062-6

Evropska številka vozila je zapisana tudi v notranjosti vsake kabine vlečnega voznega parka.

Imetnik lahko s črkami, ki so večje od evropske številke vozila, doda lastno številčno oznako (ki na splošno sestoji iz števk serijske številke in abecedne oznake), če je to koristno za obratovanje. Imetnik lahko izbere mesto za lastno oznako; vendar mora biti evropska številka vozila vedno jasno razvidna iz lastne številčne oznake imetnika.

PRILOGA P.3

PRAVILA ZA DOLOČANJE KONTROLNE ŠTEVKE (12. ŠTEVKE)

Kontrolna števka se določi na naslednji način:

—	za števke na parnih položajih osnovne številke (šteto z desne strani) se vzamejo njihove decimalne vrednosti,

—	števke na lihih položajih osnovne številke (šteto z desne strani) se pomnožijo z 2,

—	nato se izračuna vsota, ki jo tvorijo števke na parnih položajih in vse števke, ki tvorijo delne zmnožke, dobljene iz lihih položajev,

—	števka enic te vsote se ohrani,

—	kontrolno števko tvori število, ki skupaj s števko enic tvori vsoto 10; če je to število nič, je kontrolna števka tudi nič.

Primeri

1 —

Če je osnovna številka	3	3	8	4	4	7	9	6	1	0	0
Množitelj	2	1	2	1	2	1	2	1	2	1	2
	6	3	16	4	8	7	18	6	2	0	0

Vsota: 6 + 3 + 1 + 6 + 4 + 8 + 7 + 1 + 8 + 6 + 2 + 0 + 0 = 52

Števka enic te vsote je 2.

Kontrolna števka je torej 8 in osnovna številka tako postane registrska številka 33 84 4796 100 – 8.

2 —

Če je osnovna številka	3	1	5	1	3	3	2	0	1	9	8
Množitelj	2	1	2	1	2	1	2	1	2	1	2
	6	1	10	1	6	3	4	0	2	9	16

Vsota: 6 + 1 + 1 + 0 + 1 + 6 + 3 + 4 + 0 + 2 + 9 + 1 + 6 = 40

Števka enic te vsote je 0.

Kontrolna števka je torej 0 in osnovna številka tako postane registrska številka 31 51 3320 198 – 0.

PRILOGA P.4

OZNAČEVANJE DRŽAV, V KATERIH SO VOZILA REGISTRIRANA (ŠTEVKI 3–4 IN KRATICA)

Informacije v zvezi s tretjimi državami so navedene zgolj informativno.

Države	Abecedna oznaka države (2 4 5 9)	Številčna oznaka države
Albanija	AL	41
Alžirija	DZ	92
Armenija	AM	58
Avstrija	A	81
Azerbajdžan	AZ	57
Belorusija	BY	21
Belgija	B	88
Bosna in Hercegovina	BIH	49
Bolgarija	BG	52
Kitajska	RC	33
Hrvaška	HR	78
Kuba	CU (2 4 5 9)	40
Ciper	CY
Češka	CZ	54
Danska	DK	86
Egipt	ET	90
Estonija	EST	26
Finska	FIN	10
Francija	F	87
Gruzija	GE	28
Nemčija	D	80
Grčija	GR	73
Madžarska	H	55
Iran	IR	96
Irak	IRQ (2 4 5 9)	99
Irska	IRL	60
Izrael	IL	95
Italija	I	83
Japonska	J	42
Kazahstan	KZ	27
Kirgizija	KS	59
Latvija	LV	25
Libanon	RL	98
Lihtenštajn	FL
Litva	LT	24
Luksemburg	L	82
Makedonija	MK	65
Malta	M
Moldavija	MD (2 4 5 9)	23
Monako	MC
Mongolija	MGL	31
Črna gora	ME	62
Maroko	MA	93
Nizozemska	NL	84
Severna Koreja	PRK (2 4 5 9)	30
Norveška	N	76
Poljska	PL	51
Portugalska	P	94
Romunija	RO	53
Rusija	RUS	20
Srbija	SRB	72
Slovaška	SK	56
Slovenija	SLO	79
Južna Koreja	ROK	61
Španija	E	71
Švedska	SE	74
Švica	CH	85
Sirija	SYR	97
Tadžikistan	TJ	66
Tunizija	TN	91
Turčija	TR	75
Turkmenistan	TM	67
Ukrajina	UA	22
Združeno kraljestvo	GB	70
Uzbekistan	UZ	29
Vietnam	VN (2 4 5 9)	32

PRILOGA P.5

ABECEDNO OZNAČEVANJE INTEROPERABILNE ZMOŽNOSTI

‚TEN‘: vozilo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

vozilo je skladno z vsemi ustreznimi TSI, veljavnimi ob začetku obratovanja vozila, in je pridobilo dovoljenje za začetek obratovanja v skladu s členom 22(1) Direktive 2008/57/ES,

vozilo ima dovoljenje, ki velja v vseh državah članicah v skladu s členom 23(1) Direktive 2008/57/ES, ali je kot nadomestno možnost pridobilo posamezna dovoljenja vseh držav članic.

‚PPV/PPW‘: vozilo, ki je skladno s sporazumom PPV/PPW ali PGW (znotraj držav OSJD)

(izvirnik: PPV/PPW:ППВ (Правила пользования вагонами в международном сообщении; PGW: Правила Пользования Грузовыми Вагонами)

Opombe:

(a)	Vozila z oznako TEN ustrezajo oznakam 0 do 3 za prvo števko v številki vozila iz Priloge P.6.

(b)

PRILOGA P.6

OZNAKE ZA INTEROPERABILNOST, KI SE UPORABLJAJO ZA VAGONE (ŠTEVKI 1–2)

2. števka

1. števka

2. števka

1. števka

tirna širina

stalna ali spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna ali spremenljiva

tirna širina

TEN (2 4 5 9)

in/ali

COTIF (3 6 10)

in/ali

PPV/PPW

z osmi

Se ne uporablja

TEN (2 4 5 9) in/ali vagoni COTIF

Se ne uporablja (8)

Vagoni PPV/PPW

(spremenljiva tirna širina)

z osmi

s podstavnimi vozički

TEN (2 4 5 9)

in/ali

COTIF (3 6 10)

in/ali

PPV/PPW

z osmi

TEN (2 4 5 9) in/ali vagoni COTIF

Vagoni PPV/PPW

(stalna tirna širina)

z osmi

s podstavnimi vozički

Drugi vagoni

z osmi (7 11)

Vagoni, povezani z vzdrževanjem

Drugi vagoni

Vagoni s posebnim številčenjem za tehnične značilnosti, ki ne obratujejo znotraj EU

z osmi

s podstavnimi vozički (7 11)

s podstavnimi vozički

promet

Domači promet ali mednarodni promet po posebnem sporazumu

1. števka

2. števka

1. števka

2. števka

PRILOGA P.7

OZNAKE ZA ZMOŽNOST V MEDNARODNEM PROMETU, KI SE UPORABLJAJO ZA VLEČENA POTNIŠKA VOZILA (ŠTEVKI 1–2)

	Domači promet	TEN (2 4 5 9) in/ali COTIF (3 6 10) in/ali PPV/PPW				Domači promet ali mednarodni promet po posebnem sporazumu	TEN (2 4 5 9) in/ali COTIF (3 6 10)	PPV/PPW
2. števka 1. števka	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9
5	Vozila v domačem prometu	Vozila stalne tirne širine brez klimatskega sistema (vključno z vagoni za prevoz avtomobilov)	Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) brez klimatskega sistema	Se ne uporablja	Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1668) brez klimatskega sistema	Zgodovinska vozila	Se ne uporablja (7 11)	Vozila stalne tirne širine	Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) z menjavo podstavnega vozička	Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) z osjo, ki se prilagaja tirni širini
6	Servisna vozila	Vozila stalne tirne širine s klimatskim sistemom	Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) s klimatskim sistemom	Servisna vozila	Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1668) s klimatskim sistemom	Vagoni za prevoz avtomobilov	Se ne uporablja (7 11)	Vozila stalne tirne širine
7	Vozila stalne tirne širine s klimatskim sistemom in uravnavanjem tlaka	Se ne uporablja	Se ne uporablja	Vozila stalne tirne širine s klimatskim sistemom in uravnavanjem tlaka	Se ne uporablja	Druga vozila	Se ne uporablja	Se ne uporablja	Se ne uporablja	Se ne uporablja

PRILOGA P.8

TIPI VLEČNEGA VOZNEGA PARKA IN ENOT V VLAKOVNI KOMPOZICIJI V FIKSNI ALI VNAPREJ DOLOČENI SESTAVI (ŠTEVKI 1–2)

Prva števka je „9“.

Če druga števka opisuje vrsto vlečnega voznega parka, je obvezno naslednje označevanje:

Oznaka	Splošna vrsta vozila
0	Razno
1	Električna lokomotiva
2	Dizelska lokomotiva
3	Električna motorna veččlenska garnitura (visoke hitrosti) [pogonski vagon ali priklopni vagon]
4	Električna motorna veččlenska garnitura (razen za visoke hitrosti) [pogonski vagon ali priklopni vagon]
5	Dizelska motorna veččlenska garnitura [pogonski vagon ali priklopni vagon]
6	Specializirani priklopni vagon
7	Električna ranžirna lokomotiva
8	Dizelska ranžirna lokomotiva
9	Posebno vozilo

PRILOGA P.9

STANDARDNO NUMERIČNO OZNAČEVANJE VAGONOV (ŠTEVKE 5 DO 8)

V tej prilogi so navedene numerične oznake za glavne tehnične značilnosti vagonov, objavljene na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

PRILOGA P.10

OZNAKE ZA TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VLEČENIH POTNIŠKIH VOZIL (ŠTEVKI 5–6)

Priloga P.10 je objavljena na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

PRILOGA P.11

OZNAKE ZA TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VLEČENIH POSEBNIH VOZIL (ŠTEVKE 6 DO 8)

Priloga P.11 je objavljena na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

PRILOGA P.12

ČRKOVNE OZNAKE ZA VAGONE RAZEN ČLENKASTIH ALI VEČČLENSKIH VAGONOV

Priloga P.12 je objavljena na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

PRILOGA P.13

ČRKOVNE OZNAKE ZA VLEČENA POTNIŠKA VOZILA

Priloga P.13 je objavljena na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

“

6.	Priloga P.14 se razveljavi.

(1) Pri posebnih vozilih mora številka v posamezni državi biti enotna pri prvi števki in zadnjih 5 števkah za tehnične značilnosti in serijsko številko.

(2) Za NMBS/SNCB se lahko še naprej uporablja obkrožena črka B.

(4) V skladu s sistemom abecednega označevanja iz Dodatka 4 h konvenciji iz leta 1949 in členom 45(4) Konvencije o cestnem prometu iz leta 1968.

(5) Za vagone, ki smejo nositi oznako TEN, glej Prilogo P.5.

(6) Vključno z vagoni, ki po obstoječih predpisih nosijo števke, določene v tej tabeli. COTIF: vozilo, ki je skladno z uredbo COTIF, veljavno ob začetku obratovanja.

(7) Stalna ali spremenljiva tirna širina.

(8) Se ne uporablja pri novih obratujočih vozilih, razen pri vagonih iz serije I (vagoni z uravnano temperaturo).

(9) Skladnost z veljavnimi TSI, glej Prilogo P.5.

(10) Vključno z vozili, ki po obstoječih predpisih nosijo števke, določene v tej preglednici. COTIF: vozilo, ki je ob začetku obratovanja skladno z uredbo COTIF.

(11) Se ne uporablja pri novih vozilih, razen pri potniških vagonih s stalno tirno širino (56) in prilagodljivo tirno širino (66), ki že obratujejo.