o smernicah za izračun zalog ogljika v zemljišču za namene Priloge V k Direktivi 2009/28/ES

ob upoštevanju Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (1) in zlasti točke 10 dela C Priloge V,

Smernice za izračun zalog ogljika v zemljišču za namene Priloge V k Direktivi 2009/28/ES so določene v Prilogi k temu sklepu.

PRILOGA

Smernice za izračun zalog ogljika v zemljišču za namene Priloge V k Direktivi 2009/28/ES

KAZALO

Uvod

2.	Dosledna predstavitev zalog ogljika v zemljišču

3.	Izračun zalog ogljika

4.	Zaloga organskega ogljika v tleh

5.	Zaloga ogljika v nadzemni in podzemni vegetacij

6.	Standardna zaloga ogljika v prsti v mineralnih tleh

7.	Faktorji, ki odražajo razliko med organskim ogljikom v tleh in standardnim organskim ogljikom v tleh

8.	Vrednosti zalog ogljika za zalogo ogljika v nadzemni in podzemni vegetaciji

1. UVOD

Te smernice določajo pravila za izračun zalog ogljika v zemljišču za referenčno rabo zemljišča (CSR , kakor je opredeljena v točki 7 Priloge V k Direktivi 2009/28/ES) in dejansko rabo zemljišča (CSA , kakor je opredeljena v točki 7 Priloge V k Direktivi 2009/28/ES).

V točki 2 so opredeljena pravila za dosledno opredelitev zalog ogljika v zemljišču. Točka 3 določa splošno pravilo za izračun zalog ogljika, ki ga sestavljata dva elementa: organski ogljik v tleh in zaloga ogljika v nadzemni in podzemni vegetaciji.

Točka 4 določa podrobna pravila za opredelitev zaloge organskega ogljika v tleh. Za mineralna tla določa možnost uporabe metode, ki omogoča uporabo vrednosti, določenih v smernicah, zagotovljena pa je tudi možnost uporabe alternativnih metod. Za organska tla so metode opisane, vendar pa smernice ne vsebujejo vrednosti za opredeljevanje zalog organskega ogljika v organskih tleh.

Točka 5 določa podrobna pravila za zalogo ogljika v vegetaciji, vendar je primerna samo takrat, kadar se sprejme odločitev, da se ne uporabljajo vrednosti za zaloge ogljika v nadzemni in podzemni vegetaciji, ki jih določa točka 8 smernic (uporaba vrednosti, ki je določena v točki 8, ni obvezna in v nekaterih primerih morda ne obsega ustreznih vrednosti).

Točka 6 določa pravila za izbiro ustreznih vrednosti v primeru odločitve o uporabi vrednosti iz smernice, ki zadevajo organski ogljik v mineralnih tleh (te vrednosti so določene v točkah 6 in 7). Ta pravila se sklicujejo na podatkovne plasti o podnebnih območjih in vrsti tal, ki so na voljo v spletni platformi za preglednost, ki jo je uvedla Direktiva 2009/28/ES. Te podatkovne plasti so podrobne plasti, ki so podlaga za sliki 1 in 2 v nadaljevanju.

Točka 8 navaja vrednosti za zalogo ogljika v nadzemni in podzemni vegetaciji ter ustrezne parametre. Točki 7 in 8 navajata vrednosti za štiri različne kategorije rabe zemljišč: obdelovalna zemljišča, trajne posevke, travinje in gozdna zemljišča.

Slika 1

Podnebna območja

Slika 2

Geografska porazdelitev vrste tal

2. DOSLEDNA PREDSTAVITEV ZALOG OGLJIKA V ZEMLJIŠČIH

Za opredeljevanje zaloge ogljika na enoto površine, povezane s CSR in CSA, se uporabljajo naslednja pravila:

Površina, za katero se izračunavajo zaloge ogljika v zemljišču, mora imeti za celotno površino podobne:

(a)	biofizikalne pogoje glede podnebja in vrste tal;

(b)	zgodovino upravljanja v zvezi z obdelovanjem tal;

(c)	zgodovino vnosa ogljika v tla.

(2)

Zaloga ogljika pri dejanski rabi zemljišča, CSA , se upošteva:

—	v primeru izgube zaloge ogljika: kot ocenjena ravnotežna zaloga ogljika, ki jo bo zemljišče doseglo z novo rabo;

—	v primeru akumulacije zaloge ogljika: kot ocenjena zaloga ogljika po 20 letih ali ko pridelek dozori, kar koli od tega je prej.

3. IZRAČUN ZALOG OGLJIKA

Za izračun CSR in CSA se uporablja naslednje pravilo:

CSi = (SOC + CVEG ) × A

pri čemer je:

CSi= zaloga ogljika na enoto površine, povezana z dejansko rabo zemljišča i (merjena kot masa ogljika na enoto površine, vključno s prstjo in vegetacijo);

SOC= organski ogljik v tleh (merjen kot masa ogljika na hektar), izračunan v skladu s točko 4;

CVEG= zaloga ogljika v nadzemni in podzemni vegetaciji (merjena kot masa ogljika na hektar), izračunana v skladu s točko 5 ali izbrana med ustreznimi vrednostmi v točki 8;

A= faktor razmerja do zadevne površine (merjen v hektarih na enoto površine).

4. ZALOGA ORGANSKEGA OGLJIKA V TLEH

4.1. Mineralna tla

Za izračun SOC se lahko uporabi naslednje pravilo:

SOC = SOC ST × FLU × FMG × FI

pri čemer je:

SOC= organski ogljik v tleh (merjen kot masa ogljika na hektar);

SOCST= standard soil organic carbon in the 0-30 centimetre topsoil layer (measured as mass of carbon per hectare);

FLU= standardni organski ogljik v tleh v 0–30-centimetrski vrhnji plasti prsti (merjen kot masa ogljika na hektar);

FMG= faktor rabe zemljišča, ki odraža razliko med organskim ogljikom v tleh, povezanim z vrsto rabe zemljišča, in standardnim organskim ogljikom v tleh;

FI= faktor vnosa, ki odraža razliko med organskem ogljikom v tleh, povezanim z različnimi ravnmi vnosa, in standardnim organskim ogljikom v tleh.

Za SOCST se uporabljajo ustrezne vrednosti, predstavljene v točki 6.

Za FLU , FMG and FI se uporabljajo ustrezne vrednosti, predstavljene v točki 7.

Kot druga možnost se lahko za opredelitev SOC namesto zgornjega pravila uporabljajo druge ustrezne metode, vključno z meritvami. Če te metode ne temeljijo na meritvah, morajo upoštevati podnebje, vrsto tal, pojave na zemeljskem površju, upravljanje zemljišč in vnose.

4.2. Organska tla (histosoli)

Za opredelitev SOC se uporabljajo ustrezne metode. Te metode upoštevajo celotno debelino organske plasti tal, pa tudi podnebje, pojave na zemeljskem površju ter upravljanje zemljišč in vnos. Te metode lahko vključujejo meritve.

Kjer gre za zaloge ogljika, na katere vpliva izsuševanje tal, je treba z ustreznimi metodami upoštevati izgube ogljika zaradi izsuševanja. Te metode lahko temeljijo na letnih izgubah ogljika zaradi izsuševanja.

5. ZALOGA OGLJIKA V NADZEMNI IN PODZEMNI VEGETACIJI

Razen takrat, ko se za CVEG uporablja vrednost iz točke 8, se za izračun CVEG uporablja naslednja pravilo:

CVEG = CBM + CDOM

pri čemer je:

CVEG= zaloga ogljika v nadzemni in podzemni vegetaciji (merjena kot masa ogljika na hektar);

CBM= zaloga ogljika v živi biomasi nadzemne in podzemne vegetacije (merjena kot masa ogljika na hektar), izračunana v skladu s točko 5.1;

CDOM= zaloga ogljika v odmrli organski snovi nadzemne in podzemne vegetacije (merjena kot masa ogljika na hektar), izračunana v skladu s točko 5.2;

Za CDOM se lahko uporablja vrednost 0, razen za gozdna zemljišča – razen gozdnih nasadov – katerih krošnje pokrivajo več kot 30 % površine.

5.1. Živa biomasa

Za izračun C BM se uporablja naslednje pravilo:

CBM = CAGB + CBGB

pri čemer je:

CBM= nadzemna in podzemna zaloga ogljika v živi biomasi (merjena kot masa ogljika na hektar);

CAGB= nadzemna zaloga ogljika v živi biomasi (merjena kot masa ogljika na hektar), izračunana v skladu s točko 5.1.1;

CBGB= podzemna zaloga ogljika v živi biomasi (merjena kot masa ogljika na hektar), izračunana v skladu s točko 5.1.2.

5.1.1. Za izračun

For the calculation of C AGBse uporablja naslednje pravilo:

CAGB = BAGB × CFB

pri čemer je:

CAGB= nadzemna zaloga ogljika v živi biomasi (merjena kot masa ogljika na hektar);

BAGB= teža nadzemne žive biomase (merjena kot masa suhe snovi na hektar);

CFB= delež ogljika v suhi snovi žive biomase (merjen kot masa ogljika v masi suhe snovi).

Za obdelovalna zemljišča, trajne posevke in gozdne nasade je vrednost za BAGB enaka povprečni teži nadzemne žive biomase v proizvodnem ciklu.

Za CFB se lahko uporablja vrednost 0,47.

5.1.2. Podzemna živa biomasa

Za izračun CBGB se uporablja eno od naslednjih dveh pravil:

(1)

CBGB = BBGB × CFB

pri čemer je:

CBGB= podzemna zaloga ogljika v živi biomasi (merjena kot masa ogljika na hektar);

BBGB= teža podzemne žive biomase (merjena kot masa suhe snovi na hektar);

CFB= delež ogljika v suhi snovi žive biomase (merjen kot masa ogljika v masi suhe snovi).

Za obdelovalna zemljišča, trajne posevke in gozdne nasade je vrednost za BBGB enaka povprečni teži podzemne žive biomase v proizvodnem ciklu.

Za CFB se lahko uporablja vrednost 0,47.

(2)

CBGB = CAGB × R

pri čemer je:

CBGB= podzemna zaloga ogljika v živi biomasi (merjena kot masa ogljika na hektar);

CAGB= nadzemna zaloga ogljika v živi biomasi (merjena kot masa ogljika na hektar);

R= razmerje med podzemno zalogo vodika v živi biomasi in nadzemno zalogo vodika v živi biomasi.

Za R se lahko uporabljajo ustrezne vrednosti iz točke 8.

5.2. Odmrla organska snov

Za izračun CDOM se uporablja naslednje pravilo:

CDOM = CDW + CLI

pri čemer je:

CDOM= nadzemna in podzemna zaloga ogljika v odmrli organski snovi (merjena kot masa ogljika na hektar);

CDW= zaloga ogljika v območju odmrlih dreves (merjena kot masa ogljika na hektar), izračunana v skladu s točko 5.2.1;

CLI= zaloga ogljika v odpadlem listju (merjena kot masa ogljika na hektar), izračunana v skladu s točko 5.2.2.

5.2.1. Zaloga ogljika v območju odmrlih dreves

Za izračun C DW se uporablja naslednje pravilo:

CDW = DOMDW × CFDW

pri čemer je:

CDW= zaloga ogljika v območju odmrlih dreves (merjena kot masa ogljika na hektar);

DOMDW= teža odmrlih dreves v območju (merjena kot masa suhe snovi na hektar);

CFDW= delež ogljika v suhi snovi območja odmrlih dreves (merjen kot masa ogljika v masi suhe snovi).

Za CF DW se lahko uporablja vrednost 0,5.

5.2.2. Zaloga ogljika v odpadlem listju

Za izračun CLI se uporablja naslednje pravilo:

CLI = DOMLI × CFLI

pri čemer je:

CLI= zaloga ogljika v odpadlem listju (merjena kot masa ogljika na hektar);

DOMLI= teža odpadlega listja (merjena kot masa suhe snovi na hektar);

CFLI= delež ogljika v suhi snovi odpadlega listja (merjen kot masa ogljika v masi suhe snovi).

Za CFLI se lahko uporablja vrednost 0,4.

6. STANDARDNA ZALOGA OGLJIKA V PRSTI V MINERALNIH TLEH

Vrednost za SOCST se izbere iz tabele 1 na podlagi ustreznega podnebnega območja in vrste tal za zadevno površino, kakor določata točki 6.1 in 6.2.

Tabela 1

SOCST, standardni organski ogljik v tleh v 0–30-centimetrski vrhnji plasti prsti

(tone ogljika na hektar)
Podnebno območje	Vrsta tal
	Visoko aktivna ilovnata tla	Nizko aktivna ilovnata tla	Peščena tla	Spodična tla	Vulkanska tla	Tla z mokrišči
Severno	68	—	10	117	20	146
Zmerno hladno, suho	50	33	34	—	20	87
Zmerno hladno, vlažno	95	85	71	115	130	87
Zmerno toplo, suho	38	24	19	—	70	88
Zmerno toplo, vlažno	88	63	34	—	80	88
Tropsko, suho	38	35	31	—	50	86
Tropsko, vlažno	65	47	39	—	70	86
Tropsko, mokro	44	60	66	—	130	86
Tropsko, mokro Tropsko, gorsko	88	63	34	—	80	86

6.1. Podnebno območje

Ustrezno podnebno območje za izbiro ustrezne vrednosti za SOCST se opredeli na podlagi podatkovnih plasti podnebnih območij, ki so na voljo v spletni platformi za preglednost, ki jo je uvedel člen 24 Direktive 2009/28/ES.

6.2. Vrsta tal

Ustrezna vrsta tal se opredeli v skladu s sliko 3. Podatkovne plasti za vrste tal, ki so na voljo v spletni platformi za preglednost, ki jo je uvedel člen 24 Direktive 2009/28/ES, se lahko uporabljajo kot navodilo za opredelitev ustrezne vrste tal.

Slika 3

Razvrstitev vrste tal

7. FAKTORJI, KI ODRAŽAJO RAZLIKO MED ORGANSKIM OGLJIKOM V TLEH IN STANDARDNIM ORGANSKIM OGLJIKOM V TLEH

Ustrezne vrednosti za F LU, FMG in FI se izberejo iz tabel v tej točki. Za izračun CSR so ustrezni faktorji upravljanja in vnosa faktorji, ki so se uporabljali januarja 2008. Za izračun CSA so ustrezni faktorji upravljanja in vnosa faktorji, ki se uporabljajo in privedejo do zadevne ravnotežne zaloge ogljika.

7.1. Obdelovalno zemljišče

Tabela 2

Faktorji za obdelovalno zemljišče

Podnebno območje	Raba zemljišč (FLU )	Upravljanje (FMG )	Vnos (FI )	FLU	FMG	FI
Zmerno/severno, suho	obdelano	popolno obdelovanje	nizek	0,8	1	0,95
			srednji	0,8	1	1
			visok z gnojilom	0,8	1	1,37
			visok brez gnojila	0,8	1	1,04
		zmanjšano obdelovanje	nizek	0,8	1,02	0,95
			srednji	0,8	1,02	1
			visok z gnojilom	0,8	1,02	1,37
			visok brez gnojila	0,8	1,02	1,04
		brez obdelovanja	nizek	0,8	1,1	0,95
			srednji	0,8	1,1	1
			visok z gnojilom	0,8	1,1	1,37
			visok brez gnojila	0,8	1,1	1,04
Zmerno/severno, vlažno/mokro	obdelano	popolno obdelovanje	nizek	0,69	1	0,92
			srednji	0,69	1	1
			visok z gnojilom	0,69	1	1,44
			visok brez gnojila	0,69	1	1,11
		zmanjšano obdelovanje	nizek	0,69	1,08	0,92
			srednji	0,69	1,08	1
			visok z gnojilom	0,69	1,08	1,44
			visok brez gnojila	0,69	1,08	1,11
		brez obdelovanja	nizek	0,69	1,15	0,92
			srednji	0,69	1,15	1
			visok z gnojilom	0,69	1,15	1,44
			visok brez gnojila	0,69	1,15	1,11
Tropsko, suho	obdelano	popolno obdelovanje	nizek	0,58	1	0,95
			srednji	0,58	1	1
			visok z gnojilom	0,58	1	1,37
			visok brez gnojila	0,58	1	1,04
		zmanjšano obdelovanje	nizek	0,58	1,09	0,95
			srednji	0,58	1,09	1
			visok z gnojilom	0,58	1,09	1,37
			visok brez gnojila	0,58	1,09	1,04
		nizek	srednji	0,58	1,17	0,95
			visok z gnojilom	0,58	1,17	1
			visok brez gnojila	0,58	1,17	1,37
			nizek	0,58	1,17	1,04
Tropsko, vlažno/mokro	obdelano	popolno obdelovanje	nizek	0,48	1	0,92
			srednji	0,48	1	1
			visok z gnojilom	0,48	1	1,44
			visok brez gnojila	0,48	1	1,11
		zmanjšano obdelovanje	nizek	0,48	1,15	0,92
			srednji	0,48	1,15	1
			visok z gnojilom	0,48	1,15	1,44
			visok brez gnojila	0,48	1,15	1,11
		brez obdelovanja	nizek	0,48	1,22	0,92
			srednji	0,48	1,22	1
			visok z gnojilom	0,48	1,22	1,44
			visok brez gnojila	0,48	1,22	1,11
Tropsko, gorsko	obdelano	popolno obdelovanje	nizek	0,64	1	0,94
			srednji	0,64	1	1
			visok z gnojilom	0,64	1	1,41
			visok brez gnojila	0,64	1	1,08
		zmanjšano obdelovanje	nizek	0,64	1,09	0,94
			srednji	0,64	1,09	1
			visok z gnojilom	0,64	1,09	1,41
			visok brez gnojila	0,64	1,09	1,08
		brez obdelovanja	nizek	0,64	1,16	0,94
			srednji	0,64	1,16	1
			visok z gnojilom	0,64	1,16	1,41
			visok brez gnojila	0,64	1,16	1,08

Tabela 3 navaja navodila za izbiro ustreznih vrednosti iz tabel 2 in 4.

Tabela 3

Navodila za upravljanje in vnos za obdelovalna zemljišča in trajne posevke

Upravljanje/vnos	Navodilo
Popolno obdelovanje tal	Močno mešanje prsti s popolnim obračanjem in/ali pogostim obdelovanjem (v letu). V času sajenja ostanki pokrivajo majhen del površine (npr. < 30 %).
Zmanjšano obdelovanje tal	Prvo in/ali drugo obdelovanje, vendar z zmanjšanim mešanjem zemlje (običajno plitvo in brez popolnega obračanja prsti), ki ob sajenju običajno pusti > 30 % površine, pokrite z ostanki.
Brez obdelovanja tal	Neposredno sejanje brez prvega obdelovanja in samo z najmanjšim možnim mešanjem prsti v območju sejanja. Za zatiranje plevela se običajno uporabljajo herbicidi.
Nizek	Do nizkega vračanja ostankov pride zaradi odstranjevanja ostankov (z zbiranjem ali sežiganjem), pogostega puščanja praznih ledin, proizvodnje pridelkov, ki dajejo malo ostankov (npr. zelenjava, tobak, bombaž), kadar ni gnojenja z mineralnimi gnojili ali pri pridelkih, ki izboljšujejo vsebnost dušika.
Srednji	Značilen za letno sejanje žitaric, pri katerem se vsi ostanki posevka vrnejo na polje. Če se ostanki odstranijo, se doda organska snov (npr. gnojilo) kot dopolnilo. Zahteva tudi gnojenje z mineralnimi gnojili ali pridelke, ki izboljšujejo vsebnost dušika, v kolobarjenju.
Visok z gnojilom	Predstavlja bistveno višji vnos ogljika v primerjavi s sistemi sejanja s srednjim vnosom ogljika zaradi dodatne tehnike rednega dodajanja živalskega gnojila.
Visok brez gnojila	Predstavlja bistveno večje vnose ostankov pridelkov v primerjavi s sistemi sejanja s srednjim vnosom ogljika zaradi dodatnih tehnik, kot je proizvodnja pridelkov, ki dajejo veliko ostankov, uporabe podorine, pokrovnih posevkov, izboljšanega obraščanja ledin, namakanja, pogoste uporabe trajnih trat v letnem kolobarjenju posevkov, vendar brez uporabe gnojila (glejte zgornjo vrstico).

7.2. Trajni posevki

Tabela 4

Faktorji za trajne posevke, in sicer večletne posevke, katerih stebla se običajno ne žanjejo letno, kot je hitro rastoče grmovje in palmovo olje

Podnebno območje	Raba zemljišč (FLU )	Upravljanje (FMG )	Vnos (FI )	FLU	FMG	FI
Zmerno/severno, suho	trajni	popolno obdelovanje	nizek	1	1	0,95
			srednji	1	1	1
			visok z gnojilom	1	1	1,37
			visok brez gnojila	1	1	1,04
		zmanjšano obdelovanje	nizek	1	1,02	0,95
			srednji	1	1,02	1
			visok z gnojilom	1	1,02	1,37
			visok brez gnojila	1	1,02	1,04
		brez obdelovanja	nizek	1	1,1	0,95
			srednji	1	1,1	1
			visok z gnojilom	1	1,1	1,37
			visok brez gnojila	1	1,1	1,04
Zmerno/severno, vlažno/mokro	trajni	popolno obdelovanje	nizek posevki	1	1	0,92
			srednji	1	1	1
			visok z gnojilom	1	1	1,44
			visok brez gnojila	1	1	1,11
		zmanjšano obdelovanje	nizek	1	1,08	0,92
			srednji	1	1,08	1
			visok z gnojilom	1	1,08	1,44
			visok brez gnojila	1	1,08	1,11
		brez obdelovanja	nizek	1	1,15	0,92
			srednji	1	1,15	1
			visok z gnojilom	1	1,15	1,44
			visok brez gnojila	1	1,15	1,11
Tropsko, suho	trajni posevki	popolno obdelovanje	nizek	1	1	0,95
			srednji	1	1	1
			visok z gnojilom	1	1	1,37
			visok brez gnojila	1	1	1,04
		zmanjšano obdelovanje	nizek	1	1,09	0,95
			srednji	1	1,09	1
			visok z gnojilom	1	1,09	1,37
			visok brez gnojila	1	1,09	1,04
		brez obdelovanja	nizek	1	1,17	0,95
			srednji	1	1,17	1
			visok z gnojilom	1	1,17	1,37
			visok brez gnojila	1	1,17	1,04
Tropsko, vlažno/mokro	trajni posevki	popolno obdelovanje	nizek	1	1	0,92
			srednji	1	1	1
			visok z gnojilom	1	1	1,44
			visok brez gnojila	1	1	1,11
		zmanjšano obdelovanje	nizek	1	1,15	0,92
			srednji	1	1,15	1
			visok z gnojilom	1	1,15	1,44
			visok brez gnojila	1	1,15	1,11
		brez obdelovanja	nizek	1	1,22	0,92
			srednji	1	1,22	1
			visok z gnojilom	1	1,22	1,44
			visok brez gnojila	1	1,22	1,11
Tropsko, gorsko	trajni posevki	popolno obdelovanje	nizek	1	1	0,94
			srednji	1	1	1
			visok z gnojilom	1	1	1,41
			visok brez gnojila	1	1	1,08
		zmanjšano obdelovanje	nizek	1	1,09	0,94
			srednji	1	1,09	1
			visok z gnojilom	1	1,09	1,41
			visok brez gnojila	1	1,09	1,08
		brez obdelovanja	nizek	1	1,16	0,94
			srednji	1	1,16	1
			visok z gnojilom	1	1,16	1,41
			visok brez gnojila	1	1,16	1,08

Tabela 3 v točki 7.1 navaja navodilo za izbiro ustreznih vrednosti iz tabele 4.

7.3. Travinje

Tabela 5

Faktorji za travinje, vključno s savanami

Podnebno območje	Raba zemljišč (FLU )	Upravljanje (FMG )	Vnos (FI )	FLU	FMG	FI
Zmerno/severno, suho	travinje	izboljšano	srednji	1	1,14	1
		izboljšano	visok	1	1,14	1,11
		malo upravljano	srednji	1	1	1
		zmerno degradirano	srednji	1	0,95	1
		močno degradirano	srednji	1	0,7	1
Zmerno/severno, vlažno/mokro	travinje	izboljšano	srednji	1	1,14	1
		izboljšano	visok	1	1,14	1,11
		malo upravljano	srednji	1	1	1
		zmerno degradirano	srednji	1	0,95	1
		močno degradirano	srednji	1	0,7	1
Tropsko, suho	travinje	izboljšano	srednji	1	1,17	1
		izboljšano	visok	1	1,17	1,11
		malo upravljano	srednji	1	1	1
		zmerno degradirano	srednji	1	0,97	1
		močno degradirano	srednji	1	0,7	1
Tropsko, vlažno/mokro	savana	izboljšano	srednji	1	1,17	1
		izboljšano	visok	1	1,17	1,11
		malo upravljano	srednji	1	1	1
		zmerno degradirano	srednji	1	0,97	1
		močno degradirano	srednji	1	0,7	1
Tropsko, gorsko, suho	travinje	izboljšano	srednji	1	1,16	1
		izboljšano	visok	1	1,16	1,11
		malo upravljano	srednji	1	1	1
		zmerno degradirano	srednji	1	0,96	1
		močno degradirano	srednji	1	0,7	1

Tabela 6 navaja navodila za izbiro ustreznih vrednosti iz tabele 5.

Tabela 6

Navodila za upravljanje in vnos za travinje

Upravljanje/vnos	Navodila
Izboljšano	Predstavlja travinje, ki se trajnostno upravlja z zmerno pašno obremenitvijo in je deležno vsaj ene izboljšave (npr. gnojenje, izboljšanje vrst, namakanje).
Malo upravljano	Predstavlja nedegradirano in trajnostno upravljano travinje, vendar brez bistvenih izboljšav pri upravljanju.
Zmerno degradirano	Predstavlja od paše izčrpano ali zmerno degradirano travinje z nekoliko zmanjšano produktivnostjo (v odvisnosti od avtohtonega ali malo upravljanega travinja) in ne prejema upravljavskih vnosov.
Močno degradirano	Vključuje velika dolgoročna zmanjšanja produktivnosti in rastlinskega pokrova zaradi močnih mehanskih poškodb vegetacije in/ali močne erozije tal.
Srednji	Se uporablja, kadar se niso uporabljali dodatni upravljavski vnosi.
Visok	Se uporablja za izboljšano travinje, kjer se je uporabljal en ali več dodatnih upravljavskih vnosov/izboljšav (več kot se zahteva za razvrstitev kot izboljšano travinje).

7.4. Gozdno zemljišče

Tabela 7

Faktorji za gozdno zemljišče, katerega krošnje pokrivajo vsaj 10 % površine

Podnebno območje	Raba zemljišč (F LU)	Upravljanje (FMG )	Vnos (FI )	FLU	FMG	FI
Vsa	avtohtoni gozd (nedegradiran)	n/a (1)	n/a	1
Vsa	upravljan gozd	All	All	1	1	1
Tropsko, vlažno/suho	selilno poljedelstvo – skrajšana ledina	n/a	n/a	0,64
Tropsko, vlažno/suho	selilno poljedelstvo – zrela ledina	n/a	n/a	0,8
Zmerno/severno, vlažno/suho	selilno poljedelstvo – skrajšana ledina	n/a	n/a	1
Zmerno/severno, vlažno/suho	selilno poljedelstvo – zrela ledina	n/a	n/a	1

Tabela 8 navaja navodila za izbiro ustreznih vrednosti iz tabele 7.

Tabela 8

Navodila za rabo zemljišč za gozdno zemljišče

Raba zemljišč	Navodila
Avtohtoni gozd (nedegradiran)	Predstavlja avtohton ali dolgoročni, nedegradiran in trajnostno upravljan gozd.
Selilno poljedelstvo	Stalno selilno poljedelstvo, kjer se tropski gozd ali gozd krči za sajenje letnih posevkov za kratko obdobje (npr. 3–5 let), nato pa se pusti ponovno zarasti.
Zrela ledina	Predstavlja primere, ko se gozdna vegetacija pred ponovnim krčenjem za obdelovalno zemljo obnovi do zrelosti ali skoraj do zrelosti.
Skrajšana ledina	Predstavlja primere, ko se pred ponovnim krčenjem obnova gozdne vegetacije ne doseže.

8. VREDNOSTI ZALOG OGLJIKA ZA ZALOGO OGLJIKA V NADZEMNI IN PODZEMNI VEGETACIJI

Za CVEG ali R se lahko uporabljajo ustrezne vrednosti iz te točke.

8.1. Obdelovalno zemljišče

Tabela 9

Vegetacijske vrednosti za obdelovalno zemljišče (splošno)

Podnebno območje

CVEG

(tone ogljika/hektar)

Vsa

Tabela 10

Vegetacijske vrednosti za sladkorni trs (posebne)

Območje	Podnebno območje	Ekološko območje	Celina	CVEG (tone ogljika na hektar)
Tropsko	tropsko suho	suhi tropski gozd	Afrika	4,2
		suhi tropski gozd	Azija (kontinentalna, otoška)	4
		tropsko grmišče	Azija (kontinentalna, otoška)	4
	tropsko vlažno	vlažni tropski listnati gozd	Afrika	4,2
	tropsko vlažno	vlažni tropski listnati gozd	Srednja in Južna Amerika	5
	mokro tropsko	tropski deževni gozd	Azija (kontinentalna, otoška)	4
	mokro tropsko	tropski deževni gozd	Srednja in Južna Amerika	5
Subtropsko	zmerno toplo suho	subtropska stepa	Severna Amerika	4,8
	zmerno toplo vlažno	subtropski vlažni gozd	Srednja in Južna Amerika	5
	zmerno toplo vlažno	subtropski vlažni gozd	Severna Amerika	4,8

8.2. Trajni posevki, in sicer večletni posevki, katerih stebla se običajno ne žanjejo letno, npr. hitro rastoči panjevec in oljna palma

Tabela 11

Vegetacijske vrednosti za trajne posevke (splošne)

Podnebno območje	CVEG (tone ogljika na hektar)
Zmerno (vse kategorije vlažnosti)	43,2
Tropsko, suho	6,2
Tropsko, vlažno	14,4
Tropsko, mokro	34,3

Tabela 12

Vegetacijske vrednosti za posebne trajne posevke

Podnebno območje	Vrste pridelkov	CVEG (tone ogljika na hektar)
Vsa	kokosov oreh	75
	jatrofa	17,5
	jojoba	2,4
	oljna palma	60

8.3. Travinje

Tabela 13

Vegetacijske vrednosti za travinje – razen grmišč (splošno)

Podnebno območje	CVEG (tone ogljika na hektar)
Severno – suho in mokro	4,3
Zmerno hladno – suho	3,3
Zmerno hladno – mokro	6,8
Zmerno toplo – suho	3,1
Zmerno toplo – mokro	6,8
Tropsko – suho	4,4
Tropsko – vlažno in mokro	8,1

Tabela 14

Vegetacijske vrednosti za travinje – razen grmišč (splošno)

Območje	Podnebno območje	Ekološko območje	Celina	CVEG (tone ogljika na hektar)
Subtropsko	zmerno toplo suho	subtropski suhi gozd	Evropa	10
		subtropski suhi gozd	Severna Amerika	14,9
		subtropska stepa	Severna Amerika	14,9

Tabela 15

Vegetacijske vrednosti za grmišča, in sicer zemljišča z vegetacijo, ki jo v glavnem sestavljajo lesne rastline, nižje od 5 metrov, ki nimajo jasne fizionomije dreves.

Območje	Celina	CVEG (tone ogljika na hektar)
Tropsko	Afrika	46
	Severna in Južna Amerika	53
	Azija (kontinentalna)	39
	Azija (otoška)	46
	Avstralija	46
Subtropsko	Afrika	43
	Severna in Južna Amerika	50
	Azija (kontinentalna)	37
	Evropa	37
	Azija (otoška)	43
Zmerno	na svetovni ravni	7,4

8.4. Gozdno zemljišče

Tabela 16

Vegetacijske vrednosti za gozdno zemljišče – razen gozdnih nasadov – katerega krošnje pokrivajo med 10 % in 30 % površine

Območje	Ekološko območje	Celina	CVEG (tone ogljika na hektar)	R
Tropsko	tropski deževni gozd	Afrika	40	0,37
		Severna in Južna Amerika	39	0,37
		Azija (kontinentalna)	36	0,37
		Azija (otoška)	45	0,37
	tropski vlažni gozd	Afrika	30	0,24
		Severna in Južna Amerika	26	0,24
		Azija (kontinentalna)	21	0,24
		Azija (otoška)	34	0,24
	tropski suhi gozd	Afrika	14	0,28
		Severna in Južna Amerika	25	0,28
		Azija (kontinentalna)	16	0,28
		Azija (otoška)	19	0,28
	tropski gorski sistemi	Afrika	13	0,24
		Severna in Južna Amerika	17	0,24
		Azija (kontinentalna)	16	0,24
		Azija (otoška)	26	0,28
Subtropsko	subtropski vlažni gozd	Severna in Južna Amerika	26	0,28
		Azija (kontinentalna)	22	0,28
		Azija (otoška)	35	0,28
	subtropski suhi gozd	Afrika	17	0,28
		Severna in Južna Amerika	26	0,32
		Azija (kontinentalna)	16	0,32
		Azija (otoška)	20	0,32
	subtropska stepa	Afrika	9	0,32
		Severna in Južna Amerika	10	0,32
		Azija (kontinentalna)	7	0,32
		Azija (otoška)	9	0,32
Zmerno	zmerni oceanski gozd	Evropa	14	0,27
		Severna Amerika	79	0,27
		Nova Zelandija	43	0,27
		Južna Amerika	21	0,27
	zmerni kontinentalni gozd	Azija, Evropa (≤ 20 let)	2	0,27
		Azija, Evropa (> 20 let)	14	0,27
		Severna in Južna Amerika (≤ 20 let)	7	0,27
		Severna in Južna Amerika (> 20 let)	16	0,27
	zmerni gorski sistemi	Azija, Evropa (≤ 20 let)	12	0,27
		Azija, Evropa (> 20 let)	16	0,27
		Severna in Južna Amerika (≤ 20 let)	6	0,27
		Severna in Južna Amerika (> 20 let)	6	0,27
Severno	severni iglasti gozd	Azija, Evropa, Severna Amerika	12	0,24
	severni gozd tundra	Azija, Evropa, Severna Amerika (≤ 20 let)	0	0,24
	severni gozd tundra	Azija, Evropa, Severna Amerika (> 20 let)	2	0,24
	severni gorski sistemi	Azija, Evropa, Severna Amerika (≤ 20 let)	2	0,24
	severni gorski sistemi	Azija, Evropa, Severna Amerika (> 20 let)	6	0,24

Tabela 17

Vegetacijske vrednosti za gozdno zemljišče – razen gozdnih nasadov – katerega krošnje pokrivajo več kot 30 % površine

Območje	Ekološko območje	Celina	CVEG (tone ogljika na hektar)
Tropsko	tropski deževni gozd	Afrika	204
		Severna in Južna Amerika	198
		Azija (kontinentalna)	185
		Azija (otoška)	230
	tropski vlažni listnati gozd	Afrika	156
		Severna in Južna Amerika	133
		Azija (kontinentalna)	110
		Azija (otoška)	174
	tropski suhi gozd	Afrika	77
		Severna in Južna Amerika	131
		Azija (kontinentalna)	83
		Azija (otoška)	101
	tropski gorski sistemi	Afrika	77
		Severna in Južna Amerika	94
		Azija (kontinentalna)	88
		Azija (otoška)	130
Subtropsko	subtropski vlažni gozd	Severna in Južna Amerika	132
		Azija (kontinentalna)	109
		Azija (otoška)	173
	subtropski suhi gozd	Afrika	88
		Severna in Južna Amerika	130
		Azija (kontinentalna)	82
		Azija (otoška)	100
	subtropska stepa	Afrika	46
		Severna in Južna Amerika	53
		Azija (kontinentalna)	41
		Azija (otoška)	47
Zmerno	zmerni oceanski gozd	Evropa	84
		Severna Amerika	406
		Nova Zelandija	227
		Južna Amerika	120
	zmerni kontinentalni gozd	Azija, Evropa (≤ 20 let)	27
		Azija, Evropa (> 20 let)	87
		Severna in Južna Amerika (≤ 20 let)	51
		Severna in Južna Amerika (> 20 let)	93
	zmerni gorski sistemi	Azija, Evropa (≤ 20 let)	75
		Azija, Evropa (> 20 let)	93
		Severna in Južna Amerika (≤ 20 let)	45
		Severna in Južna Amerika (> 20 let)	93
Severno	severni iglasti gozd	Azija, Evropa, Severna Amerika	53
	severni gozd tundra	Azija, Evropa, Severna Amerika (≤ 20 let)	26
	severni gozd tundra	Azija, Evropa, Severna Amerika (> 20 let)	35
	severni gorski sistemi	Azija, Evropa, Severna Amerika (≤ 20 let)	32
	severni gorski sistemi	Azija, Evropa, Severna Amerika (> 20 let)	53

Tabela 18

Vegetacijske vrednosti za gozdne nasade

Območje	Ekološko območje	Celina	CVEG (tone ogljika na hektar)	R
Tropsko	tropski deževni gozd	Afrika, širokolistni > 20 let	87	0,24
		Afrika, širokolistni ≤ 20 let	29	0,24
		Afrika, bor – Pinus sp. > 20 let	58	0,24
		Afrika, bor – Pinus sp. ≤ 20 let	17	0,24
		Amerika, evkaliptus – Eucalyptus sp.	58	0,24
		Amerika, bor – Pinus sp.	87	0,24
		Amerika, tik – Tectona grandis	70	0,24
		Amerika, drugi širokolistni	44	0,24
		Azija, širokolistni	64	0,24
		Azija, drugi	38	0,24
	tropski vlažni listnati gozd	Afrika, širokolistni > 20 let	44	0,24
		Afrika, širokolistni ≤ 20 let	23	0,24
		Afrika, bor – Pinus sp. > 20 let	35	0,24
		Afrika, bor – Pinus sp. ≤ 20 let	12	0,24
		Amerika, evkaliptus – Eucalyptus sp.	26	0,24
		Amerika, bor – Pinus sp.	79	0,24
		Amerika, tik – Tectona grandis	35	0,24
		Amerika, drugi širokolistni	29	0,24
		Azija, širokolistni	52	0,24
		Azija, drugi	29	0,24
	tropski suhi gozd	Afrika, širokolistni > 20 let	21	0,28
		Afrika, širokolistni ≤ 20 let	9	0,28
		Afrika, bor – Pinus sp. > 20 let	18	0,28
		Afrika, bor – Pinus sp. ≤ 20 let	6	0,28
		Amerika, evkaliptus – Eucalyptus sp.	27	0,28
		Amerika, bor – Pinus sp.	33	0,28
		Amerika, tik – Tectona grandis	27	0,28
		Amerika, drugi širokolistni	18	0,28
		Azija, širokolistni	27	0,28
		Azija, drugi	18	0,28
	tropsko grmišče	Afrika, širokolistni	6	0,27
		Afrika, bor – Pinus sp. > 20 let	6	0,27
		Afrika, bor – Pinus sp. ≤ 20 let	4	0,27
		Amerika, evkaliptus – Eucalyptus sp.	18	0,27
		Amerika, bor – Pinus sp.	18	0,27
		Amerika, tik – Tectona grandis	15	0,27
		Amerika, drugi širokolistni	9	0,27
		Azija, širokolistni	12	0,27
		Azija, drugi	9	0,27
	tropski gorski sistemi	Afrika, širokolistni > 20 let	31	0,24
		Afrika, širokolistni ≤ 20 let	20	0,24
		Afrika, bor – Pinus sp. > 20 let	19	0,24
		Afrika, bor – Pinus sp. ≤ 20 let	7	0,24
		Amerika, evkaliptus – Eucalyptus sp.	22	0,24
		Amerika, bor – Pinus sp	29	0,24
		Amerika, tik – Tectona grandis	23	0,24
		Amerika, drugi širokolistni	16	0,24
		Azija, širokolistni	28	0,24
		Azija, drugi	15	0,24
Subtropsko	subtropski vlažni gozd	Amerika, evkaliptus – Eucalyptus sp.	42	0,28
		Amerika, bor – Pinus sp.	81	0,28
		Amerika, tik – Tectona grandis	36	0,28
		Amerika, drugi širokolistni	30	0,28
		Azija, širokolistni	54	0,28
		Azija, drugi	30	0,28
	subtropski suhi gozd	Afrika, širokolistni > 20 let	21	0,28
		Afrika, širokolistni ≤ 20 let	9	0,32
		Afrika, bor – Pinus sp. > 20 let	19	0,32
		Afrika, bor – Pinus sp. ≤ 20 let	6	0,32
		Amerika, evkaliptus – Eucalyptus sp.	34	0,32
		Amerika, bor – Pinus sp.	34	0,32
		Amerika, tik – Tectona grandis	28	0,32
		Amerika, drugi širokolistni	19	0,32
		Azija, širokolistni	28	0,32
		Azija, drugi	19	0,32
	subtropska stepa	Afrika, širokolistni	6	0,32
		Afrika, bor – Pinus sp. > 20 let	6	0,32
		Afrika, bor – Pinus sp. ≤ 20 let	5	0,32
		Amerika, evkaliptus – Eucalyptus sp.	19	0,32
		Amerika, bor – Pinus sp.	19	0,32
		Amerika, tik – Tectona grandis	16	0,32
		Amerika, drugi širokolistni	9	0,32
		Afrika, širokolistni > 20 let	25	0,32
		Afrika, širokolistni ≤ 20 let	3	0,32
		Afrika, iglasti > 20 let	6	0,32
		Afrika, iglasti ≤ 20 let	34	0,32
	subtropski gorski sistemi	Afrika, širokolistni > 20 let	31	0,24
		Afrika, širokolistni ≤ 20 let	20	0,24
		Afrika, bor – Pinus sp. > 20 let	19	0,24
		Afrika, bor – Pinus sp. ≤ 20 let	7	0,24
		Amerika, evkaliptus – Eucalyptus sp.	22	0,24
		Amerika, bor – Pinus sp.	34	0,24
		Amerika, tik – Tectona grandis	23	0,24
		Amerika, drugi širokolistni	16	0,24
		Azija, širokolistni	28	0,24
		Azija, drugi	15	0,24
Zmerno	zmerni oceanski gozd	Azija, Evropa, širokolistni > 20 let	60	0,27
		Azija, Evropa, širokolistni ≤ 20 let	9	0,27
		Azija, Evropa, iglasti > 20 let	60	0,27
		Azija, Evropa, iglasti ≤ 20 let	12	0,27
		Severna Amerika	52	0,27
		Nova Zelandija	75	0,27
		Južna Amerika	31	0,27
	zmerni kontinentalni gozd in gorski sistemi	Azija, Evropa, širokolistni > 20 let	60	0,27
		Azija, Evropa, širokolistni ≤ 20 let	4	0,27
		Azija, Evropa, iglasti > 20 let	52	0,27
		Azija, Evropa, iglasti ≤ 20 let	7	0,27
		Severna Amerika	52	0,27
		Južna Amerika	31	0,27
Severno	severni iglasti gozd in gorski sistemi	Azija, Evropa > 20 let	12	0,24
		Azija, Evropa ≤ 20 let	1	0,24
		Severna Amerika	13	0,24
	severna tundra gozd	Azija, Evropa > 20 let	7	0,24
		Azija, Evropa ≤ 20 let	1	0,24
		Severna Amerika	7	0,24

(1) n/a (not applicable) = se ne uporablja; v teh primerih FMG in FI se ne uporablja, za izračun SOC pa se lahko uporablja naslednje pravilo: SOC = SOCST × FLU .