o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008 o skupni ureditvi trga za vino in spremembi uredb (ES) št. 1493/1999, (ES) št. 1782/2003, (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 3/2008 ter razveljavitvi uredb (EGS) št. 2392/86 in (ES) št. 1493/1999 (1), in zlasti členov 52, 56, 63 in 126(a) Uredbe,

Ta uredba določa podrobna pravila za izvajanje naslova III Uredbe (ES) št. 479/2008, zlasti glede:

1. Posamezen proizvajalec je lahko vlagatelj v smislu člena 37(1) Uredbe (ES) št. 479/2008, če se izkaže, da:

2. Država članica ali tretja država oziroma njeni pristojni organi ne smejo biti vlagatelj v smislu člena 37 Uredbe (ES) št. 479/2008.

Vloga za zaščito je sestavljena iz dokumentov, ki jih določa bodisi člen 35 ali 36 Uredbe (ES) št. 479/2008, ter izvoda specifikacije proizvoda in enotnega dokumenta v elektronski obliki.

Vloga za zaščito in enotni dokument sta sestavljena v skladu z obrazci iz prilog I in II k tej uredbi.

1. Ime, ki naj se zaščiti, se registrira samo v jeziku(-ih), ki se uporablja(-jo) za opis zadevnega proizvoda na opredeljenem geografskem območju.

1. Za namene uporabe člena 34(1)(a)(iii) in (b)(iii) Uredbe (ES) št. 479/2008 in tega člena „pridelava“ obsega vse vključene postopke, od trgatve grozdja do zaključka postopka pridelave vina, z izjemo poproizvodnih postopkov.

2. Pri proizvodih z zaščiteno geografsko označbo mora do 15 % deleža grozdja, ki lahko izvira zunaj opredeljenega geografskega območja, kot je določeno v členu 34(1)(b)(ii) Uredbe (ES) št. 479/2008, prihajati iz države članice ali tretje države, v kateri leži opredeljeno območje.

3. Z odstopanjem od člena 34(1)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 479/2008 se uporablja odstavek 3 dela B Priloge III k Uredbi Komisije (ES) št. 606/2009 (10) o postopkih pridelave vina in omejitvah.

4. Z odstopanjem od člena 34(1)(a)(iii) in (1)(b)(iii) Uredbe (ES) št. 479/2008, in pod pogojem, da je tako navedeno v specifikaciji proizvoda, se lahko proizvod z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo predeluje v vino:

Z odstopanjem od člena 34(1)(b)(iii) Uredbe (ES) št. 479/2008, in pod pogojem, da je tako navedeno v specifikaciji proizvoda, se lahko vina z zaščiteno geografsko označbo še naprej predelujejo v vino na območjih izven neposredne bližine zadevnega opredeljenega območja do 31. decembra 2012.

Z odstopanjem od člena 34(1)(a)(iii) Uredbe (ES) št. 479/2008, in pod pogojem, da je tako navedeno v specifikaciji proizvoda, se lahko proizvod predeluje v peneče vino ali biser vino z zaščiteno označbo porekla izven neposredne bližine zadevnega opredeljenega območja, če je bila takšna praksa prisotna pred 1. marcem 1986.

1. Podrobnosti, ki potrjujejo geografske povezave iz člena 35(2)(g) Uredbe (ES) št. 479/2008, pojasnjujejo, v kakšnem obsegu značilnosti opredeljenega geografskega območja vplivajo na končni proizvod.

Pri vlogah, ki vključujejo različne kategorije proizvodov vinske trte, se podrobnosti, ki potrjujejo povezavo, predstavijo za vsak zadevni proizvod vinske trte.

4. Specifikacija proizvoda za geografsko označbo navaja, ali temelji na posebni kakovosti, slovesu ali drugih značilnostih, ki jih je mogoče pripisati geografskemu poreklu.

Če je v specifikaciji proizvoda navedeno, da je treba pakiranje proizvoda opraviti na opredeljenem geografskem območju ali na območju v neposredni bližini zadevnega opredeljenega območja, v skladu z zahtevo iz člena 35(2)(h) Uredbe (ES) št. 479/2008, je treba z razlogi, ki veljajo za proizvod, to zahtevo utemeljiti.

1. Vloga se predloži Komisiji v papirni ali elektronski obliki. Za datum predložitve vloge Komisiji se šteje datum, ko se vloga zavede v register prejete pošte Komisije. O tem datumu se na ustrezen način obvesti javnost.

2. Komisija označi dokumente, ki sestavljajo vlogo, z datumom prejema in številko, ki je dodeljena vlogi.

Organi države članice ali tretje države ali vlagatelj s sedežem v zadevni tretji državi prejme potrdilo o prejemu z navedbo najmanj naslednjega:

1. Pri čezmejnih zahtevkih lahko več kot ena skupina proizvajalcev, ki predstavljajo to območje, predloži skupno vlogo za ime, ki označuje čezmejno geografsko območje.

2. Če gre samo za države članice, se predhodni nacionalni postopek iz člena 38 Uredbe (ES) št. 479/2008 uporablja v vseh zadevnih državah članicah.

Za namene uporabe člena 38(5) Uredbe (ES) št. 479/2008 ena država članica v imenu ostalih pošlje čezmejno vlogo Komisiji, vloga pa vsebuje dovoljenje s strani vseh ostalih zadevnih držav članic, s katerim je država članica, ki pošilja vlogo, pooblaščena, da deluje v njihovem imenu.

3. Če čezmejna vloga vključuje samo tretje države, pošlje vlogo Komisiji bodisi eden od vlagateljev v imenu ostalih ali ena izmed tretjih držav v imenu ostalih in vključuje:

4. Če čezmejna vloga vključuje najmanj eno državo članico in najmanj eno tretjo državo, se predhodni nacionalni postopek iz člena 38 Uredbe (ES) št. 479/2008 uporablja v vseh zadevnih državah članicah. Vlogo pošlje Komisiji ena od držav članic ali tretjih držav ali eden od vlagateljev iz tretje države in vključuje:

5. Država članica, tretje države ali skupine proizvajalcev s sedežem v tretjih državah, ki pošljejo Komisiji čezmejno vlogo iz odstavkov 2, 3 in 4 tega člena, postanejo prejemniki vseh obvestil ali odločb, ki jih izda Komisija.

1. Da bi ugotovila, ali je vloga za zaščito popolna, Komisija preveri, ali je vloga za registracijo, določena v Prilogi I, izpolnjena in ali so vlogi priložena dokazila.

2. O vsaki vlogi za registracijo, ki se šteje za popolno, se obvesti organe države članice ali tretje države ali vlagatelja s sedežem v zadevni tretji državi.

Če vloga ni izpolnjena ali je samo delno izpolnjena ali če dokazila iz odstavka 1 niso predložena skupaj z vlogo za registracijo ali so pomanjkljiva, Komisija o tem obvesti vlagatelja in ga pozove, da v roku dveh mesecev odpravi pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti niso odpravljene pred iztekom roka, Komisija zavrne vlogo kot nepopolno. Odločitev o nepopolnosti se sporoči organom države članice ali tretje države ali vlagatelju s sedežem v zadevni tretji državi.

1. Če popolna vloga za zaščito označb porekla ali geografskih označb ne izpolnjuje zahtev iz členov 34 in 35 Uredbe (ES) št. 479/2008, Komisija obvesti organe države članice ali tretje države ali vlagatelja s sedežem v zadevni tretji državi o razlogih za zavrnitev, z določitvijo roka za preklic ali spremembo vloge ali za predložitev pripomb.

2. Če organi države članice ali tretje države ali vlagatelj s sedežem v zadevni tretji državi ne odpravijo ovir za registracijo v določenem roku, Komisija zavrne vlogo v skladu s členom 39(3) Uredbe št. 479/2008.

3. Vsako odločitev za zavrnitev zadevne označbe porekla ali geografske označbe sprejme Komisija na podlagi razpoložljivih dokumentov in informacij. Tako odločitev o zavrnitvi se sporoči organom države članice ali tretje države ali vlagatelju s sedežem v zadevni tretji državi.

Če čezmejna vloga vključuje samo države članice ali najmanj eno državo članico in najmanj eno tretjo državo, se postopek ugovora za namene člena 38(3) Uredbe (ES) št. 479/2008 uporablja v vseh zadevnih državah članicah.

1. Ugovori iz člena 40 Uredbe (ES) št. 479/2008 se oblikujejo na podlagi obrazca iz Priloge III k tej uredbi. Ugovor se predloži Komisiji v papirni ali elektronski obliki. Za datum predložitve ugovora Komisiji se šteje datum, ko se ugovor evidentira v register prejete pošte Komisije. O tem datumu se na ustrezen način obvesti javnost.

2. Komisija označi dokumente, ki sestavljajo ugovor, z datumom prejema in številko, ki je dodeljena ugovoru.

1. Da bi ugotovila, ali je ugovor dopusten, Komisija v skladu s členom 40 Uredbe (ES) št. 479/2008 preveri, ali je(so) v ugovoru navedena(-e) prednostna(-e) pravica(-e) in razlog(-i) za ugovor ter ali je Komisija prejela ugovor v predvidenem roku.

2. Če ugovor temelji na obstoju prejšnje ugledne in priznane blagovne znamke, mora biti ugovoru v skladu s členom 43(2) Uredbe (ES) št. 479/2008 priloženo dokazilo o vložitvi, registraciji ali uporabi zadevne prejšnje blagovne znamke, kot na primer potrdilo o registraciji ali dokazilo o njeni uporabi, ter dokazilo o njenem ugledu in slovesu.

3. Vsak ustrezno utemeljen ugovor vsebuje podrobnosti o dejstvih, dokazila in pripombe, ki podpirajo ugovor, ter ustrezno dokazno dokumentacijo.

Informacije in dokazila, ki jih je treba zagotoviti v podporo uporabe prejšnje blagovne znamke, morajo vsebovati podrobne podatke o lokaciji, trajanju, obsegu in naravi uporabe prejšnje blagovne znamke ter o njenem ugledu in slovesu.

4. Če podrobnosti o navedenih prednostni(-h) pravici(-ah), razlog(-i), dejstva, dokazila, pripombe ali dokazna dokumentacija iz odstavkov 1 do 3 niso predloženi skupaj z ugovorom ali so pomanjkljivi, Komisija o tem obvesti vložnika ugovora in ga pozove, da v roku dveh mesecev odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti niso odpravljene pred iztekom roka, Komisija zavrne ugovor kot nedopusten. Odločitev o nedopustnosti se sporoči vložniku ugovora in organom države članice ali tretje države ali vlagatelju s sedežem v zadevni tretji državi.

5. O vsakem ugovoru, ki se šteje za dopustnega, se obvesti organe države članice ali tretje države ali vlagatelja s sedežem v zadevni tretji državi.

1. Če Komisija v skladu s členom 15(4) ni zavrnila ugovora, sporoči ugovor organom države članice ali tretje države ali vlagatelju s sedežem v zadevni tretji državi in ga pozove, da v dveh mesecih od datuma izdaje takega sporočila predloži pripombe. Vse pripombe, prejete v tem dvomesečnem roku, se posreduje vložniku ugovora.

Med preučevanjem ugovora Komisija pozove stranke, da v roku dveh mesecev od datuma izdaje takega zahtevka predložijo pripombe, kadar je to primerno, na sporočila, prejeta od drugih strank.

2. Če organi države članice ali tretje države ali vlagatelj s sedežem v zadevni tretji državi ali vložnik ugovora ne predložijo pripomb v odgovor ali ne upoštevajo rokov, Komisija izda odločbo o ugovoru.

3. Vsako odločitev za zavrnitev ali registracijo zadevne označbe porekla ali geografske označbe sprejme Komisija na podlagi razpoložljivih dokazov. Odločitev o zavrnitvi se sporoči vložniku ugovora in organom države članice ali tretje države ali vlagatelju s sedežem v zadevni tretji državi.

4. V primeru večkratnih ugovorov po predhodnem pregledu enega ali več takih ugovorov morda ni več možno sprejeti vloge za registracijo; v takih primerih lahko Komisija ustavi ostale postopke ugovora. Komisija obvesti ostale vložnike ugovorov o vsaki odločitvi, ki vpliva nanje in je bila sprejeta med postopkom.

Če je vloga zavrnjena, se postopki ugovora, ki so bili ustavljeni, štejejo za zaključene in zadevni vložniki ugovorov so o tem ustrezno obveščeni.

1. Če vloge za zaščito označb porekla ali geografskih označb niso zavrnjene v skladu s členi 11, 12, 16 in 28, se Komisija odloči, da bo zaščitila označbe porekla ali geografske označbe.

2. Odločitve o zaščiti, sprejete v skladu s členom 41 Uredbe (ES) št. 479/2008, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije.

1. Komisija vzdržuje „Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb“ skladno s členom 46 Uredbe (ES) št. 479/2008, v nadaljnjem besedilu „register“.

2. Označba porekla ali geografska označba, ki je bila sprejeta, se vnese v register.

Pri imenih, evidentiranih po členu 51(1) Uredbe (ES) št. 479/2008, Komisija vnese v register podatke iz odstavka 3 tega člena, z izjemo podatkov iz točke (f).

1. Zaščita označbe porekla ali geografske označbe začne teči z dnem, ko je vnesena v register.

2. V primeru nezakonite uporabe zaščitene označbe porekla ali geografske označbe pristojni organi države članice na lastno pobudo, v skladu s členom 45(4) Uredbe (ES) št. 479/2008, ali na zahtevo stranke sprejmejo ukrepe, potrebne za ustavitev take nezakonite uporabe in preprečitev kakršnega koli trženja ali izvoza zadevnih proizvodov.

3. Zaščita označbe porekla ali geografske označbe se uporablja za celotno označbo, vključno z njenimi sestavnimi elementi, pod pogojem, da so sami po sebi razločevalni. Element brez razlikovalnega učinka ali generični element zaščitene označbe porekla ali geografske označbe se ne zaščiti.

1. Vloga za odobritev sprememb specifikacije proizvoda, ki jo vloži vlagatelj iz člena 37 Uredbe (ES) št. 479/2008, zaščitene označbe porekla ali geografske označbe se sestavi v skladu s Prilogo IV k tej Uredbi.

2. Da bi ugotovila, ali je vloga za odobritev sprememb specifikacije proizvoda v skladu s členom 49(1) Uredbe (ES) št. 479/2008 dopustna, Komisija preveri, ali so bili poslani zahtevani podatki iz člena 35(2) te Uredbe in popolna vloga iz odstavka 1 tega člena.

3. Za namene uporabe člena 49(2), prvega stavka, Uredbe (ES) št. 479/2008, se smiselno uporabljajo členi 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17 in 18 te Uredbe.

5. Če vlogo za odobritev sprememb specifikacije proizvoda vloži vlagatelj, ki ni prvotni vlagatelj, Komisija posreduje vlogo prvotnemu vlagatelju.

6. Če se Komisija odloči sprejeti spremembo specifikacije proizvoda, ki vpliva na ali vključuje spremembo informacije, zapisane v registru, izbriše izvirne podatke iz registra in vanj zapiše nove podatke, ki začnejo veljati z začetkom veljavnosti zadevne odločbe.

1. Zahtevek za preklic se na podlagi člena 50 Uredbe (ES) št. 479/2008 sestavi v skladu z obrazcem iz Priloge V k tej uredbi. Zahtevek za preklic se predloži Komisiji v papirni ali elektronski obliki. Za datum predložitve zahtevka za preklic Komisiji se šteje datum, ko se zahtevek evidentira v register prejete pošte Komisije. O tem datumu se na ustrezen način obvesti javnost.

2. Komisija označi dokumente, ki sestavljajo zahtevek za preklic, z datumom prejema in številko, ki je dodeljena zahtevku za preklic.

Avtor zahtevka za preklic prejme potrdilo o prejemu z navedbo najmanj naslednjega:

1. Da bi ugotovila, ali je zahtevek za preklic v skladu s členom 50 Uredbe (ES) št 479/2008 dopusten, Komisija preveri, ali zahtevek:

2. Vsak ustrezno utemeljen zahtevek vsebuje podrobnosti o dejstvih, dokazila in pripombe, ki podpirajo preklic, ter ustrezno dokazno dokumentacijo.

3. Če podrobnosti o razlogih, dejstva, dokazila in pripombe ter dokazna dokumentacija iz odstavkov 1 do 2 niso predloženi skupaj z zahtevkom za preklic, Komisija o tem obvesti avtorja zahtevka za preklic in ga pozove, da v roku dveh mesecev odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti niso odpravljene pred iztekom roka, Komisija zavrne zahtevek za preklic kot nedopusten. Odločitev o nedopustnosti se sporoči avtorju zahtevka za preklic in organom države članice ali tretje države ali avtorju zahtevka za preklic s sedežem v zadevni tretji državi.

4. O vsakem zahtevku za preklic, ki se šteje za dopustnega, kot tudi o postopku preklica na lastno pobudo Komisije se obvesti organe države članice ali tretje države ali vlagatelje s sedežem v tretji državi, na katerih označbo porekla ali geografsko označbo vpliva preklic.

1. Če Komisija v skladu s členom 22(3) ni zavrnila zahtevka za preklic, sporoči preklic organom države članice ali tretje države ali zadevnemu proizvajalcu s sedežem v zadevni tretji državi in ga pozove, da v dveh mesecih od datuma izdaje takega sporočila predloži pripombe. Vse pripombe, prejete v tem dvomesečnem roku, se, če je potrebno, posreduje avtorju zahtevka za preklic.

Med preučevanjem preklica Komisija zaprosi stranke, da v roku dveh mesecev od datuma izdaje takega zahtevka predložijo pripombe, kadar je to primerno, na sporočila, prejeta od drugih strank.

2. Če organi države članice ali tretje države, vlagatelj s sedežem v zadevni tretji državi ali avtor zahtevka za preklic ne predložijo pripomb v odgovor ali ne upoštevajo rokov, Komisija izda odločbo o preklicu.

3. Vsako odločitev za preklic zadevne označbe porekla ali geografske označbe sprejme Komisija na podlagi razpoložljivih dokazov. Komisija preuči, ali je usklajenost s specifikacijo proizvoda za proizvod iz vinskega sektorja, ki je vključena v zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, še vedno mogoča oziroma jo je mogoče še naprej zagotavljati, zlasti če pogoji iz člena 35 Uredbe (ES) št. 479/2008 niso več izpolnjeni ali jih morda ne bo več mogoče izpolnjevati v bližnji prihodnosti.

Tako odločitev o preklicu se sporoči avtorju zahtevka za preklic in organom države članice ali tretje države ali vlagatelju s sedežem v zadevni tretji državi.

4. V primeru večkratnih zahtevkov za preklic po predhodnem pregledu enega ali več takih zahtevkov za preklic morda ni več možno sprejeti odločitve o nadaljnji zaščiti označbe porekla ali geografske označbe; v tem primeru lahko Komisija ustavi ostale postopke preklica. V tem primeru Komisija obvesti ostale avtorje zahtevkov za preklic o vsaki odločitvi, ki vpliva nanje in je bila sprejeta med postopkom.

Če je zaščitena označba porekla ali geografska označba preklicana, se postopki preklica, ki so bili ustavljeni, štejejo za zaključene in zadevni avtorji zahtevkov za preklic so o tem ustrezno obveščeni.

Vsak izvajalec, ki želi sodelovati pri celotni proizvodnji ali delu proizvodnje, ali pakiranju proizvoda z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, se prijavi pri pristojnem nadzornem organu iz člena 47 Uredbe (ES) št. 479/2008.

1. Letno preverjanje, ki ga izvede pristojni nadzorni organ iz člena 48(1) Uredbe (ES) št. 479/2008, je sestavljeno iz:

Letno preverjanje se opravi v državi članici, v kateri je potekala proizvodnja v skladu s specifikacijo proizvoda, in se izvede:

Pri naključnih pregledih država članica izbere najmanjše število izvajalcev, ki bodo predmet pregledov.

Pri vzorčenju država članica zagotovi, da so vzorci po številu, naravi in pogostosti pregledov reprezentativni za celotno zadevno opredeljeno geografsko območje in ustrezajo količini proizvodov iz vinskega sektorja, ki se trži ali je predvidena za trženje.

2. Preskusi iz točk (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 1 se izvedejo na anonimnih vzorcih, dokazujejo, da je proizvod, ki je predmet preskusa, skladen z značilnostmi in kakovostnimi lastnostmi, opisanimi v specifikaciji proizvoda za zadevno označbo porekla ali geografsko označbo, in se opravijo v kateri koli fazi proizvodnega postopka, vključno s fazo pakiranja, ali kasneje. Vsak odvzet vzorec je reprezentativen za zadevna vina izvajalca.

3. Za preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 1 nadzorni organ preveri:

4. Letno preverjanje zagotavlja, da proizvod ne more uporabljati zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, razen če:

5. Vsak proizvod, ki ne izpolnjuje pogojev iz tega člena, se lahko da na trg, vendar brez ustrezne označbe porekla ali geografske označbe, pod pogojem, da so izpolnjeni ostali zakonski pogoji.

6. Pri zaščitenih čezmejnih označbah porekla ali geografskih označbah lahko preverjanje izvede nadzorni organ katere koli države članice, na katero vpliva ta označba porekla ali geografska označba.

7. Če se letno preverjanje izvede v fazi pakiranja proizvoda na območju države članice, ki ni država članica, v kateri je potekala proizvodnja, se uporablja člen 84 Uredbe Komisije (ES) št. 555/2008 (11).

8. Odstavki od 1 do 7 se uporabljajo za vina z označbo porekla ali geografsko označbo, katerih zadevna označba porekla ali geografska označba izpolnjuje pogoje iz člena 38(5) Uredbe (ES) št. 479/2008.

Analitični in organoleptični preskusi iz prvega pododstavka odstavka 1 pod točkama (a) in (b) člena 25 so sestavljeni iz:

Če vina iz tretjih držav uživajo ugodnosti zaščite zaščitenih označb porekla ali geografskih označb, zadevna tretja država pošlje Komisiji, na njeno zahtevo, informacijo o pristojnih organih iz člena 48(2) Uredbe (ES) št. 479/2008 in o vidikih nadzora ter dokazilo, da zadevno vino izpolnjuje pogoje zadevne označbe porekla ali geografske označbe.

1. Organ države članice ali tretje države ali vlagatelj s sedežem v zadevni tretji državi lahko zaprosi za pretvorbo zaščitene označbe porekla v zaščiteno geografsko označbo, če skladnost s specifikacijo proizvoda zaščitene označbe porekla ni več mogoča oziroma je ni več mogoče zagotavljati.

Prijava za pretvorbo, ki je predložena Komisiji, je sestavljena v skladu z obrazcem iz Priloge VI k tej Uredbi. Prijavo za pretvorbo se predloži Komisiji v papirni ali elektronski obliki. Za datum predložitve prijave za pretvorbo Komisiji se šteje datum, ko se prijava evidentira v register prejete pošte Komisije.

2. Če prijava za pretvorbo v geografsko označbo ne izpolnjuje zahtev iz členov 34 in 35 Uredbe (ES) št. 479/2008, Komisija obvesti organe države članice ali tretje države ali vlagatelja s sedežem v zadevni tretji državi o razlogih za zavrnitev in ga pozove, da v roku dveh mesecev umakne ali spremeni prijavo ali predloži pripombe.

3. Če organi države članice ali tretje države ali vlagatelj s sedežem v zadevni tretji državi ne odpravi ovir za pretvorbo v geografsko označbo pred iztekom roka, Komisija zavrne prijavo.

4. Vsako odločitev za zavrnitev zadevne prijave sprejme Komisija na podlagi razpoložljivih dokumentov in informacij. Tako odločitev o zavrnitvi se sporoči organom države članice ali tretje države ali vlagatelju s sedežem v zadevni tretji državi.

1. Pristojni organi držav članic ali tretjih držav ali reprezentativne strokovne organizacije s sedežem v tretjih državah lahko pri Komisiji vložijo vlogo za zaščito tradicionalnih izrazov v smislu člena 54(1) Uredbe (ES) št. 479/2008.

2. „Representativna strokovna organizacija“ je organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, ki sprejmejo iste predpise in delujejo na zadevnem območju ali več zadevnih območjih označb porekla ali geografskih označb vina, če sta vanjo včlanjeni vsaj dve tretjini proizvajalcev na območju označbe porekla ali geografske označbe, na katerem deluje, ki predstavlja vsaj dve tretjini proizvodnje. Representativna strokovna organizacija lahko vloži vlogo za zaščito le za vina, ki jih proizvaja.

1. Vloga za zaščito tradicionalnih izrazov je skladna z obrazcem iz Priloge VII in jo spremlja kopija predpisov, ki urejajo uporabo zadevnega izraza.

2. Če vlogo vloži reprezentativna strokovna organizacija s sedežem v tretji državi, se predloži tudi podrobnosti reprezentativne strokovne organizacije. Ta informacija, vključno z zadevnimi podrobnostmi o članih reprezentativne strokovne organizacije, je po potrebi navedena v Prilogi XI.

Izraz, ki se uporablja v določenem jeziku, se nanaša na določen proizvod iz člena 33(1) Uredbe (ES) št. 479/2008.

1. Člen 54(1) Uredbe (ES) št. 479/2008 se smiselno uporablja za izraze, ki se tradicionalno uporabljajo v tretjih državah v zvezi s proizvodi iz vinskega sektorja z geografskimi označbami zadevnih tretjih držav.

2. Za vina iz tretjih držav s tradicionalnimi oznakami, ki niso tradicionalni izrazi, našteti v Prilogi XII, se lahko uporabljajo te tradicionalne oznake na vinskih etiketah v skladu s predpisi, ki veljajo v zadevnih tretjih državah, vključno s tistimi, ki izhajajo iz reprezentativnih strokovnih organizacij.

Komisija označi dokumente, ki sestavljajo vlogo, z datumom prejema in številko, ki je dodeljena vlogi. Vloga se predloži Komisiji v papirni ali elektronski obliki. Za datum predložitve vloge Komisiji se šteje datum, ko se vloga evidentira v register prejete pošte Komisije. O tem datumu in tradicionalnem izrazu se na ustrezen način obvesti javnost.

Komisija preveri, ali je vloga v celoti izpolnjena in ali jo spremlja zahtevana dokumentacija, kot je določeno v členu 30.

Če je vloga nepopolna ali če je dokumentacija pomanjkljiva ali nepopolna, Komisija o tem obvesti vlagatelja in ga pozove, da v roku dveh mesecev odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti niso odpravljene pred iztekom roka, Komisija zavrne vlogo kot nepopolno. Odločitev o nepopolnosti se sporoči vlagatelju.

3. Za namene točke (c)(i) odstavka (1) pomeni „generičen“, da je ime tradicionalnega izraza postalo obče ime zadevnega proizvoda vinske trte v Skupnosti, čeprav se nanaša na posebni postopek pridobivanja ali staranja ali na kakovost, barvo, vrsto kraja ali posebni dogodek, povezan z zgodovino proizvoda vinske trte.

4. Pogoj, naveden v odstavku 1(b) tega člena, se ne uporablja za tradicionalne izraze iz člena 54(1)(a) Uredbe (ES) št. 479/2008.

1. Če vloga za tradicionalni izraz ne izpolnjuje opredelitve iz člena 54(1) Uredbe (ES) št. 479/2008 in pogojev iz členov 31 in 35, Komisija obvesti vlagatelja o razlogih za zavrnitev z navedbo dvomesečnega roka od datuma izdaje takega obvestila za umik ali spremembo vloge ali za predložitev pripomb.

Komisija sprejme odločitev glede zaščite na podlagi razpoložljivih informacij.

2. Če vlagatelj ne odpravi ovir v roku iz odstavka 1, Komisija zavrne vlogo. Vsako odločitev za zavrnitev tradicionalnega izraza sprejme Komisija na podlagi razpoložljivih dokumentov in informacij. Odločitev o zavrnitvi se sporoči vlagatelju.

1. V dveh mesecih od datuma objave iz prvega pododstavka člena 33 lahko katera koli država članica ali tretja država ali katera koli fizična ali pravna oseba s pravnim interesom ugovarja predlaganemu priznanju z vložitvijo zahtevka za ugovor.

2. Zahtevek za ugovor se sestavi na podlagi obrazca iz Priloge VIII in se predloži Komisiji v papirni ali elektronski obliki. Za datum predložitve zahtevka za ugovor Komisiji se šteje datum, ko se zahtevek evidentira v register prejete pošte Komisije.

3. Komisija označi dokumente, ki sestavljajo zahtevek za ugovor, z datumom prejema in številko, ki je dodeljena zahtevku za ugovor.

1. Da bi ugotovila, ali je ugovor dopusten, Komisija preveri, ali je(so) v zahtevku za ugovor navedena(-e) prednostna(-e) pravica(-e) in razlog(-i) za ugovor ter ali je prejela ugovor v predvidenem roku, določenem v prvem odstavku člena 37.

2. Če ugovor temelji na obstoju prejšnje ugledne in priznane blagovne znamke, mora biti ugovoru v skladu s členom 41(2) priloženo dokazilo o vložitvi, registraciji ali uporabi zadevne prejšnje blagovne znamke, kot na primer potrdilo o registraciji in dokazilo o njenem ugledu in slovesu.

3. Vsak ustrezno utemeljen zahtevek za ugovor vsebuje podrobnosti o dejstvih, dokaze in pripombe, ki podpirajo ugovor, ter ustrezno dokazno dokumentacijo.

Informacije in dokazi, ki jih je treba zagotoviti v podporo uporabe prejšnje blagovne znamke, morajo vsebovati podrobne podatke o lokaciji, trajanju, obsegu in naravi uporabe prejšnje blagovne znamke ter o njenem ugledu in slovesu.

4. Če podrobnosti o navedeni(-h) prednostni(-h) pravici(-ah), razlogih, dejstvih, dokazih ali pripombah ali dokazna dokumentacija iz odstavkov 1 do 3 niso predložene skupaj z zahtevkom za ugovor ali so pomanjkljive, Komisija o tem obvesti vložnika zahtevka in ga pozove, da v roku dveh mesecev odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti niso odpravljene pred iztekom roka, Komisija zavrne zahtevek kot nedopusten. Odločitev o nedopustnosti se sporoči vlagatelju zahtevka in organom države članice ali tretje države ali reprezentativni strokovni organizaciji s sedežem v zadevni tretji državi.

5. O vsakem zahtevku za ugovor, ki se šteje za nedopustnega, se obvesti organe države članice ali tretje države ali reprezentativno strokovno organizacijo s sedežem v zadevni tretji državi.

1. Če Komisija v skladu s členom 38(4) ni zavrnila zahtevka za ugovor, sporoči ugovor organom države članice ali tretje države ali reprezentativni strokovni organizaciji s sedežem v zadevni tretji državi in ga pozove, da v dveh mesecih od datuma izdaje takega sporočila predloži pripombe. Vse pripombe, prejete v roku dveh mesecev, se posreduje vložniku ugovora.

Med preučevanjem ugovora Komisija zaprosi stranke, da v roku dveh mesecev od datuma izdaje takega zahtevka predložijo pripombe, kadar je to primerno, na sporočila, prejeta od drugih strank.

2. Če organi države članice ali tretje države ali reprezentativna strokovna organizacija s sedežem v zadevni tretji državi ali vložnik ugovora ne predložijo pripomb v odgovor ali ne upoštevajo rokov, Komisija izda odločbo o ugovoru.

3. Vsako odločitev za zavrnitev ali priznanje zadevnega tradicionalnega izraza sprejme Komisija na podlagi razpoložljivih dokazov. Komisija preuči, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 40(1) ali iz členov 41(3) ali 42. Odločitev o zavrnitvi se sporoči vlagatelju zahtevka in organom države članice ali tretje države ali reprezentativni strokovni organizaciji s sedežem v zadevni tretji državi.

4. V primeru vložnikov večkratnih zahtevkov za ugovor po predhodnem pregledu enega ali več takih zahtevkov za ugovor morda ni več možno sprejeti vloge za priznanje; v takih primerih lahko Komisija ustavi ostale postopke ugovora. Komisija obvesti ostale vložnike ugovorov o vsaki odločitvi, ki vpliva nanje in je bila sprejeta med postopkom.

Če je vloga zavrnjena, se postopki ugovora, ki so bili ustavljeni, štejejo za zaključene in zadevni vložniki ugovorov so o tem ustrezno obveščeni.

1. Če vloga izpolnjuje pogoje iz člena 54(1) Uredbe (ES) št. 479/2008 ter členov 31 in 35 in ni zavrnjena v skladu s členoma 38 in 39, se tradicionalni izraz navede v Prilogi XII k tej uredbi.

2. Tradicionalni izrazi, našteti v Prilogi XII, so zaščiteni samo v jeziku in za kategorije proizvodov vinske trte, navedene v vlogi, pred:

1. Če je tradicionalni izraz zaščiten po tej uredbi, je vloga za registracijo blagovne znamke, ki ustreza kateremu od primerov iz člena 40, zavrnjena, če se vloga za registracijo blagovne znamke ne nanaša na vina, ki izpolnjujejo pogoje za uporabo takega tradicionalnega izraza, in je vložena po dnevu predložitve vloge za zaščito tradicionalnega izraza Komisiji ter je tradicionalni izraz naknadno zaščiten.

Blagovne znamke, registrirane v nasprotju s prvim pododstavkom, se razglasi za nične na podlagi zahteve v skladu z veljavnimi postopki iz Direktive 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12) ali Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 (13).

2. Blagovna znamka, ki ustreza kateremu od primerov iz člena 40 te uredbe in ki je bila prijavljena, registrirana ali, če to možnost predvideva zadevna zakonodaja, uveljavljena z uporabo na ozemlju Skupnosti pred 4. majem 2002 ali pred rokom za predložitev vloge za zaščito tradicionalnega izraza Komisiji, se lahko še naprej uporablja in obnovi kljub zaščiti tradicionalnega izraza.

V teh primerih je dovoljena uporaba tradicionalnega izraza skupaj z ustrezno blagovno znamko.

3. Ime se ne zaščiti kot tradicionalni izraz, če je zaradi ugleda in slovesa blagovne znamke verjetno, da bi taka zaščita zavedla potrošnika glede resničnega porekla, vrste, značilnosti ali kakovosti vina.

1. Če je vložena vloga za izraz, ki je popolna ali delna enakozvočnica tradicionalnega izraza, ki je že zaščiten po tem poglavju, se pri zaščiti izraza ustrezno upošteva lokalna in tradicionalna raba ter možnost zmešnjave.

Enakozvočnica, ki potrošnika zavaja glede vrste, kakovosti ali resničnega porekla proizvoda, se ne registrira, čeprav je izraz točen.

Uporaba zaščitene enakozvočnice je dovoljena samo, če se pozneje zaščitena enakozvočnica v praksi dovolj razlikuje od že zaščitenega tradicionalnega izraza, zaveenega v Prilogi XII, pri čemer se upošteva, da je treba zagotoviti enako obravnavo pridelovalcev in preprečiti zavajanje potrošnika.

2. Odstavek 1 se smiselno uporablja za tradicionalne izraze, zaščitene pred 1. avgustom 2009, ki so delne enakozvočnice zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, imena sorte vinske trte ali njegove sopomenke, navedene v Prilogi XV.

Za namene uporabe člena 55 Uredbe (ES) št. 479/2008 pristojni nacionalni organi v primeru nezakonite uporabe zaščitenih tradicionalnih izrazov na lastno pobudo ali na zahtevo pogodbenice sprejmejo vse ukrepe za ustavitev trženja, vključno z vsakim izvozom, zadevnih proizvodov.

Razlogi za ukinitev tradicionalnega izraza so, da izraz ne izpolnjuje več opredelitve iz člena 54(1) Uredbe (ES) št. 479/2008 ali zahtev iz členov 31, 35, 40(2), 41(3) ali 42.

1. Država članica, tretja država ali fizična ali pravna oseba s pravnim interesom lahko pri Komisiji vloži ustrezno utemeljen zahtevek za preklic v skladu z obrazcem iz Priloge IX. Zahtevek za preklic se predloži Komisiji v papirni ali elektronski obliki. Za datum predložitve zahtevka za preklic Komisiji se šteje datum, ko se zahtevek evidentira v register prejete pošte Komisije. O tem datumu se na ustrezen način obvesti javnost.

2. Komisija označi dokumente, ki sestavljajo zahtevek za preklic, z datumom prejema in številko, ki je dodeljena zahtevku za preklic.

Avtor zahtevka za preklic prejme potrdilo o prejemu z navedbo najmanj naslednjega:

1. Da bi ugotovila, ali je zahtevek za preklic dopusten, Komisija preveri, ali zahtevek:

2. Vsak ustrezno utemeljen zahtevek vsebuje podrobnosti o dejstvih, dokaze in pripombe, ki podpirajo preklic, ter ustrezno dokazno dokumentacijo.

3. Če podrobnosti o razlogih, dejstvih, dokazih in pripombah ter dokazna dokumentacija iz odstavkov 1 do 2 niso predloženi skupaj z zahtevkom za preklic, Komisija o tem obvesti avtorja zahtevka za preklic in ga pozove, da v roku dveh mesecev odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti niso odpravljene pred iztekom roka, Komisija zavrne zahtevek kot nedopusten. Odločitev o nedopustnosti se sporoči avtorju zahtevka za preklic in organom države članice ali tretje države ali avtorju zahtevka za preklic s sedežem v zadevni tretji državi.

4. O vsakem zahtevku za preklic, ki se šteje za dopustnega, vključno s postopkom preklica na lastno pobudo Komisije, se obvesti organe države članice ali tretje države ali avtorja zahtevka za preklic s sedežem v tretji državi, na katerih tradicionalni izraz vpliva preklic.

1. Če Komisija v skladu s členom 46(3) ni zavrnila zahtevka za preklic, sporoči zahtevek za preklic organom države članice ali tretje države ali vlagatelju s sedežem v zadevni tretji državi in ga pozove, da v dveh mesecih od datuma izdaje takega sporočila predloži pripombe. Vse pripombe, prejete v roku dveh mesecev, se posreduje avtorju zahtevka za preklic.

Med preučevanjem preklica Komisija zaprosi stranke, da v roku dveh mesecev od datuma izdaje takega zahtevka predložijo pripombe, kadar je to primerno, na sporočila, prejeta od drugih strank.

2. Če organi države članice ali tretje države ali vlagatelj s sedežem v zadevni tretji državi ali avtor zahtevka za preklic ne predložijo pripomb v odgovor ali ne upoštevajo rokov, Komisija izda odločbo o preklicu.

3. Vsako odločitev za zavrnitev zadevnega tradicionalnega izraza sprejme Komisija na podlagi razpoložljivih dokazov. Komisija preuči, ali so pogoji iz člena 44 še vedno izpolnjeni.

Tako odločitev o preklicu se sporoči avtorju zahtevka za preklic in zadevnim organom države članice ali tretje države.

4. V primeru večkratnih zahtevkov za preklic po predhodnem pregledu enega ali več takih zahtevkov za preklic morda ni več možno sprejeti odločitve o nadaljnji zaščiti tradicionalnega izraza; v tem primeru lahko Komisija ustavi ostale postopke preklica. V tem primeru Komisija obvesti ostale avtorje zahtevkov za preklic o vsaki odločitvi, ki vpliva nanje in je bila sprejeta med postopkom.

Če je tradicionalni izraz preklican, se postopki preklica, ki so bili ustavljeni, štejejo za zaključene in zadevni avtorji zahtevkov za preklic so o tem ustrezno obveščeni.

5. Ob začetku veljavnosti preklica Komisija črta zadevno ime s seznama iz Priloge XII.

Tradicionalni izrazi, ki so zaščiteni v skladu s členi 24, 28 in 29 Uredbe (ES) št. 753/2002, so samodejno zaščiteni po tej uredbi, če:

Če v tej uredbi ni določeno drugače, se označevanje proizvodov iz odstavkov 1 do 11, 13, 15 in 16 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 479/2008 (v nadaljnjem besedilu „proizvodi“) ne sme dopolnjevati s kakršnimi koli navedbami, ki niso navedene v členu 58 in jih ne urejata člena 59(1) in 60(1) navedene uredbe, razen če izpolnjujejo zahteve člena 2(1)(a) Direktive 2000/13/ES.

1. Obvezne navedbe iz člena 58 Uredbe (ES) št. 479/2008 in tiste, navedene v členu 59 te uredbe so prikazane v istem vidnem polju na posodi tako, da jih je mogoče v celoti prebrati brez obračanja posode.

Vendar pa so obvezne navedbe serijske številke ter obvezne navedbe iz členov 51 in 56(4) te uredbe lahko prikazane izven vidnega polja, v katerem so prikazane ostale obvezne navedbe.

2. Obvezne navedbe iz odstavka 1 in tiste, ki se uporabljajo na podlagi pravnih instrumentov, navedenih v členu 58 Uredbe (ES) št. 479/2008, so napisane z neizbrisnim tiskom in se jasno razlikujejo od sosednjega besedila ali slike.

1. Če je ena ali več sestavin, naštetih v Prilogi IIIa k Direktivi 2000/13/ES, prisotnih v enem od proizvodov iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 479/2008, morajo biti navedene na etiketi za izrazom „vsebuje“. Za sulfite se lahko uporabljata naslednja izraza: „sulfiti“ ali „žveplov dioksid“.

2. Obveznost označevanja iz odstavka 1 lahko spremlja uporaba piktograma, vključenega v Prilogo X k tej uredbi.

1. Proizvodov, katerih etiketa ali predstavitev ni v skladu z ustreznimi pogoji iz te uredbe, ni mogoče tržiti v Skupnosti ali izvažati.

2. Z odstopanjem od poglavij V in VI Uredbe (ES) št. 479/2008 lahko države članice za zadevne proizvode, ki se izvažajo, dovolijo, da se navedbe, ki niso v skladu s pravili označevanja, določenimi v zakonodaji Skupnosti, navedejo na etiketi vin, namenjenih za izvoz, če jih zahteva zakonodaja zadevne tretje države. Te navedbe so lahko v jezikih, ki niso uradni jeziki Skupnosti.

Zapiralni mehanizmi za proizvode iz člena 49 ne smejo biti zavarovani z zaporkami ali folijami na osnovi svinca.

1. Dejanski volumenski delež alkohola iz člena 59(1)(c) Uredbe (ES) št. 479/2008 je naveden v odstotnih ali polodstotnih enotah.

Številki sledi navedba „vol. %“, pred njo pa je lahko navedeno besedilo „dejanski delež alkohola“, „dejanski alkohol“ ali „alk“.

Brez poseganja v dovoljena odstopanja, določena pri uporabi referenčne metode analize, navedeni volumenski delež alkohola ne sme odstopati za več kakor 0,5 vol. % od deleža, določenega z analizo. Brez poseganja v dovoljena odstopanja, določena pri uporabi referenčne metode analize, delež alkohola proizvodov z zaščitenimi označbami porekla ali geografskimi označbami, shranjenih v steklenicah več kakor tri leta, penečih vin, kakovostnih penečih vin, gaziranih penečih vin, biser vin, gaziranih biser vin, likerskih vin in vin iz prezrelega grozdja ne sme odstopati za več kakor 0,8 vol % od deleža, določenega z analizo.

2. Dejanski delež alkohola je na etiketi naveden s črkami, visokimi najmanj 5 mm, če je nazivna prostornina večja od 100 cl, najmanj 3 mm, če je nazivna prostornina enaka ali manjša od 100 cl in večja od 20 cl, ter 2 mm, če je nazivna prostornina 20 cl ali manj.

1. Označba porekla iz člena 59(1)(d) Uredbe (ES) št. 479/2008 je navedena, kot sledi:

2. Za označbo porekla iz člena 59(1)(d) Uredbe (ES) št. 479/2008 na etiketah grozdnega mošta, grozdnega mošta v vrenju, zgoščenega grozdnega mošta ali mladega vina, ki je še v vrenju, se uporablja eno od naslednjih navedb:

3. Pri Združenem kraljestvu je lahko ime države članice nadomeščeno z imenom posamezne države, ki je del Združenega kraljestva.

1. Za namene uporabe člena 59(1)(e) in (f) Uredbe (ES) št. 479/2008 in tega člena:

Pri pogodbenem polnjenju se navedba polnilca dopolni z izrazi „polnjeno za (…)“ ali, če sta navedena tudi ime in naslov osebe, ki je izvedla polnjenje v imenu tretje stranke, z izrazi „za (…) polni (…)“.

Če polnjenje ne poteka v prostorih polnilca, se navedbe iz tega odstavka dopolni s sklicem na natančen kraj polnjenja in, če polnjenje poteka v drugi državi članici, ime te države.

Za polnjenje v posode, ki niso steklenice, se izraz „embalirnica“ nadomesti z izrazom „embalira“, izraz „polnilec“ pa z izrazom „polni (…)“, razen če uporabljeni jezik že sam po sebi ne izraža te razlike.

3. Ime in naslov proizvajalca ali prodajalca sta dopolnjena z izrazi „proizvajalec“ ali „proizvaja“ in „prodajalec“ ali „prodaja“ ali enakovrednim izrazom. Države članice lahko določijo, da je navedba proizvajalca obvezna.

4. Pred imenom in naslovom uvoznika je izraz „uvoznik“ ali „uvaža (…)“.

5. Navedbe iz odstavkov 2, 3 in 4 se lahko združi po skupinah, če se nanašajo na isto fizično ali pravno osebo.

Eno od teh navedb se lahko nadomesti s kodo, ki jo določi država članica, v kateri ima polnilec, proizvajalec, uvoznik ali prodajalec svoj sedež. Koda je dopolnjena s sklicem na zadevno državo članico. Na etiketi zadevnega proizvoda sta navedena tudi ime in naslov fizične ali pravne osebe, udeležene pri trženju, ki ni polnilec, proizvajalec, uvoznik ali prodajalec, označen s kodo.

6. Če ime ali naslov polnilca, proizvajalca, uvoznika ali prodajalca sestavlja zaščitena označba porekla ali geografska označba ali če vsebuje tako označbo, mora biti na etiketi navedena:

Države članice se lahko odločijo, katera možnost se uporablja za proizvode na njihovem ozemlju.

1. Izrazi, ki se nanašajo na posestvo iz Priloge XIII, razen navedbe imena polnilca, proizvajalca ali prodajalca, so rezervirani za vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, če:

2. Drugi proizvajalci, vključeni v trženje proizvoda, lahko uporabljajo ime posestva samo, če od zadevnega posestva pridobijo soglasje za tako uporabo.

1. Izrazi za vsebnost sladkorja iz dela A Priloge XIV k tej uredbi so navedeni na etiketi proizvodov, predvidenih v členu 59(1)(g) Uredbe (ES) št. 479/2008.

2. Če vsebnost sladkorja v proizvodih, izražena kot fruktoza in glukoza (vključno s saharozo), upravičuje uporabo obeh izrazov, navedenih v delu A Priloge XIV, se izbere samo enega izmed teh izrazov.

3. Ne glede na pogoje uporabe, opisane v delu A Priloge XIV, se vsebnost sladkorja ne sme razlikovati za več kot 3 grame na liter od vrednosti, navedene na etiketi proizvoda.

V skladu s členom 59(3)(b) Uredbe (ES) št. 479/2008 se izraz „zaščitena označba porekla“ lahko izpusti za vina, če so navedene naslednje označbe porekla in če je ta možnost urejena v zakonodaji držav članic ali v pravilih, ki se v zadevnih tretjih državah uporabljajo, vključno s tistimi, ki izhajajo iz reprezentativnih strokovnih organizacij:

Posebna pravila za gazirano peneče vino, gazirano biser vino in kakovostno peneče vino

1. Izraza „gazirano peneče vino“ in „gazirano biser vino“ iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 479/2008 se dopolnita z navedbo „proizvedeno z dodajanjem ogljikovega dioksida“ ali „proizvedeno z dodajanjem ogljikovega anhidrida“ s črkami enakega tipa in velikosti, razen če že iz samega jezika ni razvidno, da je bil dodan ogljikov dioksid.

Izraz „proizvedeno z dodajanjem ogljikovega dioksida“ ali „proizvedeno z dodajanjem ogljikovega anhidrida“ se navede tudi, če se uporablja člen 59(2) Uredbe (ES) št. 479/2008.

2. Za kakovostna peneča vina se sklic na kategorijo proizvoda vinske trte lahko izpusti za vina, katerih etiketa vsebuje izraz „sekt“.

1. Leto trgatve iz člena 60(1)(a) Uredbe (ES) št. 479/2008 se lahko navede na etiketah proizvodov po členu 49, če je bilo najmanj 85 % grozdja, uporabljenega za proizvode, potrganega v zadevnem letu. To ne vključuje:

2. Pri proizvodih, ki se tradicionalno pridobivajo iz grozdja, potrganega v januarju ali februarju, se na etiketi vin za leto trgatve navede prejšnje koledarsko leto.

3. Tudi proizvodi brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 1 in 2 tega člena ter iz člena 63.

1. Imena sort vinske trte ali njihove sopomenke iz člena 60(1)(b) Uredbe (ES) št. 479/2008, ki se uporabljajo za proizvodnjo proizvodov iz člena 49 te uredbe, so lahko navedeni na etiketah zadevnih proizvodov, če izpolnjujejo pogoje iz točk (a) in (b) tega člena.

2. Pri penečih vinih in kakovostnih penečih vinih se lahko imena sort vinske trte, uporabljena za dopolnitev poimenovanja proizvoda, in sicer „pinot blanc“, „pinot noir“, „pinot meunier“ ali „pinot gris“ in ustrezna imena v drugih uradnih jezikih Skupnosti, nadomestijo s sopomenko „pinot“.

3. Ne glede na člen 42(3) Uredbe (ES) št. 479/2008 so lahko imena sort vinske trte in njihove sopomenke, navedeni v delu A Priloge XV k tej uredbi, ki so sestavljeni iz zaščitene označbe porekla ali geografske označbe ali vsebujejo tako označbo, navedeni samo na etiketi proizvoda z zaščiteno označbo porekla ali geografske označbe tretje države, če so odobreni po predpisih Skupnosti, veljavnih 11. maja 2002 ali na dan pristopa držav članic, pri čemer se upošteva poznejši datum.

4. Imena sort vinske trte in njihove sopomenke, navedeni v delu B Priloge XV k tej uredbi, ki delno vsebujejo zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo in se neposredno nanašajo na geografski element zaščitene označbe porekla ali zadevne geografske označbe, so lahko navedeni na etiketi proizvoda z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo tretje države.

Posebna pravila o sortah vinske trte in letih trgatve za vina brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe

1. Države članice imenujejo pristojni organ, pooblaščen za zagotavljanje certificiranja iz člena 60(2)(a) Uredbe (ES) št. 479/2008, v skladu z merili iz člena 4 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

2. Certificiranje vina v kateri koli fazi proizvodnje, tudi med polnjenjem vina, zagotavlja:

Organ ali organi iz odstavka 1 nudijo ustrezno jamstvo za objektivnost in nepristranskost in imajo stalno na voljo usposobljeno osebje in potrebna sredstva za izvajanje svojih nalog.

Certifikacijski organi iz točke (b) prvega pododstavka morajo izpolnjevati merila evropskega standarda EN 45011 ali Navodila ISO/IEC 65 (splošne zahteve za organe, ki upravljajo sisteme certificiranja proizvodov) in biti po njem akreditirani od 1. maja 2010.

3. Postopek certificiranja iz člena 60(2)(a) Uredbe (ES) št. 479/2008 zagotavlja administrativne dokaze v podporo verodostojnosti sorte(-) vinske trte ali leta trgatve, navedenih na etiketi zadevnega vina(-).

Postopek certificiranja izvede(jo) pristojni organ(i) ali nadzorni organ(i) iz odstavkov 1 in 2 v državi članici, kjer je potekala proizvodnja.

Naključni pregledi temeljijo na načrtu nadzora, ki ga vnaprej določi(jo) organ(i) in pokriva različne faze proizvodnje proizvoda. Izvajalci so seznanjeni z načrtom nadzora. Države članice naključno izberejo najmanjše število izvajalcev, ki bodo predmet pregleda.

4. V zvezi s členom 60(2) Uredbe (ES) št. 479/2008 države članice proizvajalke zagotovijo, da proizvajalce zadevnih vin odobri država članica, v kateri poteka proizvodnja.

5. V zvezi z nadzorom, vključno s sledljivostjo, države članice proizvajalke zagotovijo, da se uporabljata naslov V Uredbe (ES) št. 555/2008 in Uredba (ES) št. 606/2009.

6. Pri čezmejnem vinu iz člena 60(2)(c) Uredbe (ES) št. 479/2008 lahko certificiranje izvede eden od organov zadevnih držav članic.

7. Pri vinih, proizvedenih v skladu s členom 60(2) Uredbe (ES) št. 479/2008, se lahko države članice odločijo za uporabo izraza „sortna vina“, ki je dopolnjen z imenom(-i):

Za vina brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, proizvedena v tretjih državah, ki imajo na etiketi ime ene ali več sort vinske trte ali letnik trgatve, lahko tretje države uporabijo izraz „sortno vino“ z imenom zadevne tretje države oz. tretjih držav.

Pri navedbi imena oz. imen države članice oz. držav članic ali tretje države oz. tretjih držav se ne uporablja člen 55 te uredbe.

8. Odstavka 1 do 6 se uporabljata za proizvode, pridelane iz grozdja, potrganega od in vključno z letom 2009.

1. Razen če ni v členu 58 te uredbe drugače določeno, je lahko vsebnost sladkorja, izražena kot fruktoza in glukoza iz dela B Priloge XIV k tej uredbi, navedena na etiketi proizvodov iz člena 60(1)(c) Uredbe (ES) št. 479/2008.

2. Če vsebnost sladkorja v proizvodih upravičuje uporabo obeh izrazov, navedenih v delu B Priloge XIV k tej uredbi, se izbere samo enega izmed teh dveh izrazov.

3. Ne glede na pogoje uporabe, opisane v delu B Priloge XIV k tej uredbi, se vsebnost sladkorja ne sme razlikovati za več kot 1 gram na liter od vrednosti, navedene na etiketi proizvoda.

4. Odstavek 1 se ne uporablja za proizvode iz odstavkov 3, 8 in 9 Priloge IV Uredbe (ES) št. 479/2008, pod pogojem, da države članice ali tretje države urejajo pogoje uporabe navedbe vsebnosti sladkorja.

1. Simboli Skupnosti iz člena 60(1)(e) Uredbe (ES) št. 479/2008 so lahko navedeni na etiketah vin iz Priloge V k Uredbi Komisije (ES) št. 1898/2006 (16). Ne glede na člen 59 se lahko navedbi „ZAŠČITENA OZNAČBA POREKLA“ in „ZAŠČITENA GEOGRAFSKA OZNAČBA“ v okviru simbolov nadomestita z enakovrednimi izrazi v drugem uradnem jeziku Skupnosti, kot je določeno v prej navedeni prilogi.

2. Če so simboli Skupnosti ali označbe iz člena 60(1)(e) Uredbe (ES) št. 479/2008 navedeni na etiketi proizvoda, morajo biti dopolnjeni z ustrezno zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo.

1. V skladu s členom 60(1)(f) Uredbe (ES) št. 479/2008 imajo lahko vina, ki se tržijo v Skupnosti, označbo, ki se nanaša na nekatere postopke pridelave, med drugim na tiste, ki so določeni v odstavkih 2, 3, 4, 5 in 6 tega člena.

2. Navedbe, naštete v Prilogi XVI, so edini izrazi, ki se lahko uporabijo za opis vina z zaščitenimi označbami porekla ali geografskimi označbami ali z geografsko označbo tretje države, ki je fermentiralo, se neguje ali stara v leseni posodi. Vendar pa lahko države članice in tretje države za taka vina določijo druge navedbe, ki so enakovredne tistim iz Priloge XVI.

Uporaba ene od navedb iz prvega pododstavka je dovoljena, če je vino starano v leseni posodi v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi, četudi se postopek staranja nadaljuje v drugi vrsti posode.

Navedbe iz prvega pododstavka se lahko uporabijo za opis vina, proizvedenega s pomočjo trske iz hrastovega lesa, četudi v kombinaciji z uporabo lesene posode ali lesenih posod.

3. Oznaka „vrenje v steklenici“ se lahko uporabi za opis penečih vin z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo tretje države ali kakovostnih penečih vin, če:

4. Oznake „vrenje v steklenici s tradicionalno metodo“, „tradicionalna metoda“, „klasična metoda“ ali „klasično-tradicionalna metoda“ se lahko uporabijo za opis penečih vin z zaščiteno označbo porekla ali z geografsko označbo tretje države ali kakovostnih penečih vin, če je vino:

5. Oznaka „Crémant“ se lahko uporabi samo za bela vina ali „rosé“ kakovostna peneča vina z zaščiteno označbo porekla ali z geografsko označbo tretje države, če:

Točki (a) in (f) se ne uporabljata za proizvajalce, katerih blagovne znamke vsebujejo oznako „crémant“, registrirano pred 1. marcem 1986.

6. Sklicevanje na ekološko pridelavo grozdja ureja Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 (17).

Ime geografske enote, ki je manjša ali večja od območja, iz katerega izhaja označba porekla ali geografska označba, in sklici na geografsko območje

1. V zvezi s členom 60(1)(g) Uredbe (ES) št. 479/2008 in ne glede na člena 55 in 56 te uredbe so lahko ime geografske enote in sklici na geografsko območje navedeni na etiketah vin z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo ali z geografsko označbo tretje države.

2. Za uporabo imena geografske enote, ki je manjša od območja, iz katerega izhaja označba porekla ali geografska označba, mora biti območje zadevne geografske enote dobro opredeljeno. Države članice lahko določijo pravila glede uporabe teh geografskih enot. Najmanj 85 % grozdja, iz katerega je bilo pridelano vino, izvira iz navedene manjše geografske enote. Preostalih 15 % grozdja izvira iz opredeljenega geografskega območja zadevne označbe porekla ali geografske označbe.

Države članice lahko določijo, da se za registrirane blagovne znamke ali blagovne znamke, uveljavljene z uporabo pred 11. majem 2002, ki vsebujejo ime geografske enote, ki je manjša od območja, iz katerega izhaja označba porekla ali geografska označba, in sklice zadevne države članice na geografsko območje, ali so iz njih sestavljene, ne uporabljajo zahteve iz tretjega in četrtega stavka prvega pododstavka.

3. Ime geografske enote, ki je manjša ali večja od območja, iz katerega izhaja označba porekla ali geografska označba, ali sklici na geografsko območje so sestavljeni iz:

Pravila o nekaterih določenih oblikah steklenic in zamaških ter dodatne določbe držav članic proizvajalk

Za vključitev na seznam nekaterih tipov steklenic iz Priloge XVII mora steklenica izpolnjevati naslednja merila:

V Prilogi XVII so navedeni pogoji, ki urejajo uporabo nekaterih uveljavljenih tipov steklenic.

1. Samo peneča vina, kakovostna peneča vina in kakovostna aromatična peneča vina se tržijo ali izvažajo v steklenicah tipa „peneče vino“, ki so zaprte z:

Dodatne določbe držav članic proizvajalk, ki se nanašajo na označevanje in predstavitve

1. Za vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, proizvedena na njihovem ozemlju, lahko navedbe iz členov 61, 62 in 64 do 67 s pomočjo ustreznih specifikacij teh vin postanejo obvezne, prepovedane ali omejene glede uporabe z uvedbo pogojev, ki so strožji od pogojev, navedenih v tem poglavju.

2. Glede vin brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, proizvedenih na njihovem ozemlju, lahko države članice določijo, da so navedbe iz členov 64 in 66 obvezne.

3. Za namene nadzora se lahko države članice odločijo opredeliti in urediti navedbe, ki niso naštete v členih 59(1) in 60(1) Uredbe (ES) št. 479/2008, za vina, proizvedena na njihovih ozemljih.

4. Za namene nadzora lahko države članice sklenejo, da se za vina, ki se stekleničijo na njihovem ozemlju, vendar se še ne tržijo ali izvažajo, uporabljajo členi 58, 59 in 60 Uredbe (ES) št. 479/2008.

1. Komisija označi vsak dokument, ki ga je prejela od države članice iz člena 51(2) Uredbe (ES) št. 479/2008 v zvezi z označbo porekla ali geografsko označbo iz člena 51(3) navedene uredbe, z datumom prejema in številko dokumenta.

Za datum predložitve dokumentov Komisiji se šteje datum, ko se dokumenti evidentirajo v register prejete pošte Komisije.

2. Vsako odločitev za preklic zadevne označbe porekla ali geografske označbe v skladu s členom 51(4) Uredbe (ES) št. 479/2008 sprejme Komisija na podlagi dokumentov, ki so ji na voljo v skladu s členom 51(2) navedene uredbe.

1. Ne glede na člen 65 te uredbe so vina z označbo porekla ali geografsko označbo, katerih zadevna označba porekla ali geografska označba izpolnjuje zahteve iz člena 38(5) Uredbe (ES) št. 479/2008, označena v skladu z določbami iz poglavja IV te uredbe.

2. Če se Komisija odloči, da ne bo dodelila zaščite za označbo porekla ali geografsko označbo v skladu s členom 41 Uredbe (ES) št. 479/2008, se vina, označena v skladu z odstavkom 1 tega člena, umaknejo s trga ali ponovno označijo v skladu s poglavjem IV te uredbe.

1. Imena vin, ki jih države članice od 1. avgusta 2009 priznajo kot označbo porekla ali geografsko označbo in ki jih Komisija ni objavila po členu 54(5) Uredbe (ES) št. 1493/1999 ali členu 28 Uredbe (ES) št. 753/2002, so predmet postopka iz člena 51(1) Uredbe (ES) št. 479/2008.

2. Vsako spremembo v specifikaciji proizvoda, ki se nanaša na imena vin, zaščitena v skladu s členom 51(1) Uredbe (ES) št. 479/2008, ali imena vin, ki niso zaščitena v skladu s členom 51(1) Uredbe (ES) št. 479/2008 in jih države članice registrirajo najkasneje do 1. avgusta 2009, so predmet postopka iz člena 51(1) Uredbe (ES) št. 479/2008, če to odobri država članica in je Komisiji najkasneje do 31. decembra 2011 predloženo tehnično dokumentacijo iz člena 35(1) Uredbe (ES) št. 479/2008.

3. Države članice, ki do 1. avgusta 2009 niso uvedle zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev s členom 38 Uredbe (ES) št. 479/2008, morajo to storiti do 1. avgusta 2010. Medtem se v zadevnih državah članicah kot „predhodni nacionalni postopek“ iz člena 38 Uredbe (ES) št. 479/2008 smiselno uporabljajo členi 9, 10, 11 in 12.

4. Vina, ki so dana na trg ali označena pred 31. decembrom 2010 in izpolnjujejo zadevne določbe, v uporabi pred 1. avgustom 2009, se lahko tržijo, dokler zaloge niso izčrpane.

PRILOGA XII

SEZNAM TRADICIONALNIH IZRAZOV IZ ČLENA 40

Tradicionalni izrazi

Jezik

Vina (1)

Povzetek opredelitve/pogoj uporabe (2)

Zadevne tretje države

DEL A — Tradicionalni izrazi iz člena 54(1)(a) Uredbe (ES) št. 479/2008

BELGIJA

Appellation d'origine contrôlée	francoščina	ZOP (1, 4)	Tradicionalni izrazi, ki se uporabljajo namesto „zaščitene označbe porekla“
Gecontroleerde oorsprongsbenaming	nizozemščina	ZOP (1, 4)
Landwijn	nizozemščina	ZOP (1)	Tradicionalni izrazi, ki se uporabljajo namesto „zaščitene geografske označbe“
Vin de pays	francoščina	ZOP (1)

BOLGARIJA

Гарантирано наименование запроизход (ГНП) (guaranteed designation of origin)	bolgarščina	ZOP (1, 3, 4)	Tradicionalni izrazi, ki se uporabljajo namesto „zaščitene označbe porekla“ ali „zaščitene geografske označbe“ 14.4.2000
Гарантирано и контролиранонаименование за произход (ГКНП) (guaranteed and controlled designation of origin)	bolgarščina	ZOP (1, 3, 4)
Благородно сладко вино (БСВ) (noble sweet wine)	bolgarščina	ZOP (3)
Pегионално вино (Regional wine)	bolgarščina	ZGO (1, 3, 4)

ČEŠKA REPUBLIKA

Jakostní šumivé víno stanovené oblasti

češčina

ZOP

(4)

Vino, ki ga je klasificiral češki inšpekcijski organ za kmetijstvo in prehrano, pridelano iz grozdja, potrganega v opredeljenem vinogradu na zadevnem območju, pridelava vina za uporabo pri proizvodnji kakovostnega penečega vina, pridelanega v določeni regiji, je bila izvedena na vinorodnem območju, na opredeljenem območju ni bil presežen hektarski donos, vino izpolnjuje zahteve glede kakovosti, določene z izvedbeno zakonsko uredbo.

Jakostní víno

češčina

ZOP

(1)

Vino, ki ga je klasificiral češki inšpekcijski organ za kmetijstvo in prehrano, pridelano iz grozdja, potrganega v opredeljenem vinogradu na zadevnem območju, hektarski donos ni bil povečan, grozdje, iz katerega je bilo pridelano vino, je vsebovalo najmanj 15° NM sladkorja, trgatev in pridelava vina, z izjemo stekleničenja, sta bili izvedeni v zadevni vinski regiji, vino izpolnjuje zahteve glede kakovosti, določene z izvedbeno zakonsko uredbo.

Jakostní víno odrůdové

češčina

ZOP

(1)

Vino, ki ga je klasificiral češki inšpekcijski organ za kmetijstvo in prehrano, pridelano iz grozdja, pulpe, vinskega mošta, vino, pridelano iz grozdja, potrganega v opredeljenem vinogradu, ali z mešanjem kakovostnih vin, in sicer ne več kot treh sort.

Jakostní víno známkové

češčina

ZOP

(1)

Vino, ki ga je klasificiral češki inšpekcijski organ za kmetijstvo in prehrano, pridelano iz grozdja, pulpe, vinskega mošta, po možnosti iz vina, pridelanega iz grozdja, potrganega v opredeljenem vinogradu.

Jakostní víno s přívlastkem, dopolnjen z:

—	Kabinetní víno

—	Pozdní sběr

—	Výběr z hroznů

—	Výběr z bobulí

—	Výběr z cibéb

—	Ledové víno

—	Slámové víno

češčina

ZOP

(1)

Vino, ki ga je klasificiral češki inšpekcijski organ za kmetijstvo in prehrano, pridelano iz grozdja, pulpe ali vinskega mošta, po možnosti iz vina, pridelanega iz grozdja, ki je bilo potrgano v opredeljenem vinogradu na zadevnem območju ali podobmočju, kjer hektarski donos ni bil presežen; vino je bilo pridelano iz grozdja, katerega poreklo, vsebnost sladkorja in teža, po potrebi sorta ali mešanica sort, ali okužba s sivo plesnijo Botrytis cinerea P. v obliki žlahtne plesni so bili preverjeni s strani inšpekcijskega organa in izpolnjujejo standarde glede kakovosti, določene z izvedbeno zakonsko uredbo, inšpekcijski organ je vino klasificiral kot kakovostno vino z eno od naslednjih lastnosti:

—	„Kabinetní víno“ se lahko prideluje samo iz grozdja z vsebnostjo sladkorja najmanj 19° NM,

—	„Pozdní sběr“ se lahko prideluje samo iz grozdja z vsebnostjo sladkorja najmanj 21° NM,

—	„Výběr z hroznů“ se lahko prideluje samo iz grozdja z vsebnostjo sladkorja najmanj 24° NM,

—	„Výběr z bobulí“ se lahko prideluje samo iz izbranega grozdja in ima vsebnost sladkorja najmanj 27° NM,

—	„Výběr z cibéb“ se lahko prideluje samo iz izbranega grozdja z žlahtno plesnijo ali iz prezrelega grozdja z vsebnostjo sladkorja najmanj 32° NM,

—	„Ledové víno“ se lahko prideluje samo iz grozdja, ki je bilo potrgano pri temperaturi –7 °C ali manj in je bilo med trgatvijo in predelavo zmrznjeno, pridobljeni vinski mošt pa mora imeti vsebnost sladkorja najmanj 27° NM,

—	„Slámové víno“ se lahko prideluje samo iz grozdja, ki je bilo pred predelavo skladiščeno na slami ali trsju, po potrebi obešeno v zračenem prostoru za obdobje najmanj treh mesecev, pridobljeni mošt pa mora imeti vsebnost sladkorja najmanj 27° NM.

Pozdní sběr

češčina

ZOP

(1)

Vino, ki ga je klasificiral češki inšpekcijski organ za kmetijstvo in prehrano, pridelano iz grozdja, potrganega v opredeljenem vinogradu na zadevnem območju, hektarski donos ni bil povečan, grozdje, iz katerega je bilo vino pridelano, ima vsebnost sladkorja najmanj 21° NM, trgatev in pridelava vina, z izjemo stekleničenja, sta bili izvedeni v zadevni vinski regiji, vino izpolnjuje zahteve glede kakovosti, določene z izvedbeno zakonsko uredbo.

Víno s přívlastkem, dopolnjen z:

—	Kabinetní víno

—	Pozdní sběr

—	Výběr z hroznů

—	Výběr z bobulí

—	Výběr z cibéb

—	Ledové víno

—	Slámové víno

češčina

ZOP

(1)

—	„Kabinetní víno“ se lahko prideluje samo iz grozdja z vsebnostjo sladkorja najmanj 19° NM,

—	„Pozdní sběr“ se lahko prideluje samo iz grozdja z vsebnostjo sladkorja najmanj 21° NM,

—	„Výběr z hroznů“ se lahko prideluje samo iz grozdja z vsebnostjo sladkorja najmanj 24° NM,

—	„Výběr z bobulí“ se lahko prideluje samo iz izbranega grozdja in ima vsebnost sladkorja najmanj 27° NM,

—	„Výběr z cibéb“ se lahko prideluje samo iz izbranega grozdja z žlahtno plesnijo ali iz prezrelega grozdja in ima vsebnost sladkorja najmanj 32° NM,

—	„Ledové víno“ se lahko prideluje samo iz grozdja, ki je bilo potrgano pri temperaturi –7 °C ali manj in je bilo med trgatvijo in predelavo zmrznjeno, pridobljeni vinski mošt pa mora imeti vsebnost sladkorja najmanj 27° NM,

—	„Slámové víno“ se lahko prideluje samo iz grozdja, ki je bilo pred predelavo skladiščeno na slami ali trsju, po potrebi obešeno v zračenem prostoru za obdobje najmanj treh mesecev, pridobljeni mošt pa mora imeti vsebnost sladkorja najmanj 27° NM.

Jakostní likérové víno

češčina

ZOP

(3)

Vino, ki ga je klasificiral češki inšpekcijski organ za kmetijstvo in prehrano, pridelano iz grozdja, potrganega v opredeljenem vinogradu na zadevnem območju, hektarski donos ni bil presežen, pridelava je bila izvedena v opredeljeni regiji, kjer je bilo grozdje potrgano, vino izpolnjuje zahteve glede kakovosti, določene z izvedbeno zakonsko uredbo.

Zemské víno

češčina

ZGO

(1)

Vino, pridelano iz grozdja, potrganega na ozemlju Češke republike, ki je primerno za pridelavo kakovostnega vina v opredeljeni regiji, ali iz sort, ki so navedene v seznamu sort v izvedbeni zakonski uredbi, ima lahko geografsko označbo, določeno z izvedbeno zakonsko uredbo; za pridelavo vina z geografsko označbo se lahko uporabi samo grozdje, iz katerega je bilo vino pridelano in ki vsebuje najmanj 14° NM sladkorja, in območja, ki nosi geografsko označbo v skladu s tem odstavkom ter izpolnjuje zahteve glede kakovosti, določene z izvedbeno zakonsko uredbo; uporaba imena geografske enote, ki ni nevedeno v izvedbeni zakonski uredbi, je prepovedana.

Víno origininální certifikace (VOC ali V.O.C.)

češčina

ZOP

(1)

Vino mora biti pridelano na enakem ali manjšem ozemlju, kot je vinska regija; pridelovalec mora biti član združenja, ki je pooblaščeno za odobritev označbe vina z originalnim potrdilom v skladu z zakonom; vino izpolnjuje najmanj zahteve glede kakovosti, ki se nanašajo na kakovostno vino v skladu s tem zakonom, vino izpolnjuje pogoje, določene v odločbi za odobritev označbe vina z originalnim potrdilom; poleg tega mora vino izpolnjevati zahteve za posamezne sorte vina, določene v tem dokumentu.

DANSKA

Regional vin

danščina

ZGO

(1, 3, 4)

Vino ali peneče vino, ki je pridelano na Danskem v skladu s predpisi nacionalne zakonodaje. „Regionalno vino“ je predmet organoleptične in analitične ocene. Njegova narava in značilnosti izhajajo iz področja pridelave, uporabljenega grozdja ter usposobljenosti pridelovalca in vinarja.

NEMČIJA

Prädikatswein (Qualitätswein mit Prädikat (1)), dopolnjeno z:

—

Kabinett

—

Spätlese

—

Auslese

—	Beerenauslese

—	Trockenbeerenauslese

—

Eiswein

nemščina

ZOP

(1)

Globalna kategorija za vina s posebnimi lastnostmi, ki so dosegla določen najmanjši delež sladkorja in ki niso obogatena (niti nevtralizirana niti obogatena z zgoščenim grozdnim moštom), dopolnjena z eno od naslednjih navedb:

—	(Kabinett): Vino prvega kakovostnega razreda s posebnimi lastnostmi (Prädikatsweine); Vina Kabinett so lahka in nežna ter dosežejo 67 do 85 oekslov, odvisno od sorte grozdja in regije;

—	(Spätlese): Kakovostno vino s posebnimi lastnostmi, katerega delež sladkorja znaša med 76 in 95 oekslov, odvisno od sorte grozdja in regije; grozdje mora biti potrgano pozno in mora biti popolnoma zrelo; vina Spätlese imajo intenziven okus (ne nujno sladek);

—	(Auslese): Pridelano iz posameznih izbranih popolnoma zrelih grozdov, ki je lahko zgoščeno z botrytis cinerea in katerega delež sladkorja znaša med 85 in 100 oekslov, odvisno od sorte grozdja in regije;

—

(Beerenauslese): Pridelano iz posebej izbranih popolnoma zrelih grozdov z visoko vsebnostjo sladkorja zaradi botrytis cinerea (žlahtne plesni); grozdje je večinoma potrgano nekoliko kasneje, kot je običajni čas trgatve. Delež sladkorja znaša med 110 in 125 oekslov, odvisno od sorte grozdja in regije: zelo sladka vina z visoko sposobnostjo ohranjanja;

—

(Trockenbeerenauslese): Vina vrhunske kakovosti s posebnimi lastnostmi (Prädikatswein) in deležem sladkorja, večjim od 150 oekslov. Vina iz te kategorije so pridelana iz skrbno izbranega prezrelega grozdja, katerega sok je zgoščen z botrytis cinerea (žlahtno plesnijo). Grozdje je zgubano kot rozine. Vina, ki so iz njega pridelana, so sladka in vsebujejo malo alkohola;

—	(Eiswein): Eiswein mora biti pridelan iz grozdja, potrganega med hudim mrazom s temperaturami, nižjimi od –7 stopinj Celzija; stiska se zmrznjeno, edinstveno vino vrhunske kakovosti z izjemno visoko vsebnostjo sladkorja in kislostjo.

Qualitätswein, dopolnjeno ali ne z b.A. (Qualitätswein bestimmter Anbaugebiete)

nemščina

ZOP

(1)

Kakovostno vino iz opredeljenih regij, ki je prestalo analitični in organoleptični preskus ter izpolnjuje pogoje glede zrelosti grozdja (delež sladkorja v vinu/oekslov).

Qualitätslikörwein, dopolnjeno ali ne z b.A. (Qualitätslikörwein bestimmter Anbaugebiete) (2)

nemščina

ZOP

(3)

Kakovostno likersko vino iz opredeljenih regij, ki je prestalo analitični in organoleptični preskus ter izpolnjuje pogoje glede zrelosti grozdja (delež sladkorja v vinu/oekslov).

Qualitätsperlwein, dopolnjeno ali ne z b.A. (Qualitätsperlwein bestimmter Anbaugebiete) (2)

nemščina

ZOP

(8)

Kakovostno biser vino iz opredeljenih regij, ki je prestalo analitični in organoleptični preskus ter izpolnjuje pogoje glede zrelosti grozdja (delež sladkorja v vinu/oekslov).

Sekt b.A. (Sekt bestimmter Anbaugebiete) (2)

nemščina

ZOP

(4)

Kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij.

Landwein

nemščina

ZGO

(1)

Odlično vino z nekoliko višjim deležem sladkorja.

Winzersekt (2)

nemščina

ZOP

(1)

Kakovostno peneče vino, pridelano na opredeljenih vinorodnih območjih, pridobljeno iz grozdja, potrganega na istem vinogradniškem posestvu, kjer pridelovalec predeluje grozdje v vino, namenjeno za proizvodnjo kakovostnih penečih vin, pridelanih na opredeljenem vinorodnem območju; velja tudi za skupine pridelovalcev.

GRČIJA

Ονομασία Προέλευσης Ανωτέρας Ποιότητας (ΟΠΑΠ)

(appellation d’origine de qualité supérieure)

grščina

ZOP

(1, 3, 4, 15, 16)

Ime regije ali določenega kraja, ki je uradno priznano za opis vin, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

—	pridelana so iz grozdja odličnih sort vinske trte, ki sodijo k vrsti Vitis vinifera, izhajajo izključno iz tega geografskega območja in so pridelana na tem območju,

—	pridelana so iz grozdja iz vinogradov z majhnimi hektarskimi donosi,

—	njihova kakovost in lastnosti so bistveno ali izključno posledica posebnega geografskega okolja z njegovimi lastnimi naravnimi in človeškimi dejavniki.

[L.D. 243/1969 in L.D. 427/76 o izboljšanju in zaščiti pridelave vina]

Ονομασία Προέλευσης Ελεγχόμενη (ΟΠΕ)

(appellation d'origine contrôlée)

grščina

ZOP

(3, 15)

Poleg nujnih zahtev„appellation d’origine de qualité supérieure“ morajo vina iz te kategorije izpolnjevati naslednje zahteve:

—	pridelana so iz grozdja iz vinogradov z odličnimi sortami vinske trte in majhnimi hektarskimi donosi, pridelanega na zemljišču, ki je primerno za pridelavo kakovostnih vin,

—	izpolnjujejo nekatere zahteve glede vrste rezi vinogradov in najmanjše vsebnosti sladkorja v moštu.

[L.D. 243/1969 in L.D. 427/76 o izboljšanju in zaščiti pridelave vina]

Οίνος γλυκός φυσικός

(vin doux naturel)

grščina

ZOP

(3)

Vina iz kategorije „appellation d'origine contrôlée“ ali vina „appellation d’origine de qualité supérieure“, ki dodatno zpolnjujejo naslednje zahteve:

—	pridelana so iz grozdnega mošta z izhodiščnim naravnim deležem sladkorja najmanj 12 vol. %,

—	imajo dejanski delež alkohola najmanj 15 vol. % in ne več kot 22 vol. %,

—	imajo skupni delež alkohola najmanj 17,5 vol. %

[L.D. 212/1982 o registraciji vin z označbo porekla „Samos“]

Οίνος φυσικώς γλυκύς

(vin naturellement doux)

grščina

ZOP

(3, 15, 16)

Vina iz kategorije „appellation d'origine contrôlée“ ali vina „appellation d’origine de qualité supérieure“, ki dodatno izpolnjujejo naslednje zahteve:

—	pridelana so iz grozdja, posušenega na soncu ali v senci,

—	pridelana so brez obogatitve,

—	imajo naravni delež alkohola najmanj 17 vol. % (ali 300 gramov sladkorja na liter).

[L.D. 212/1982 o registraciji vin z označbo porekla „Samos“]

ονομασία κατά παράδοση

(appellation traditionnelle)

grščina

ZGO

(1)

Vina, pridelana izključno na geografskem območju Grčije, za katera poleg tega velja:

—	vina s tradicionalno oznako Retsina so pridelana iz grozdnega mošta, obdelanega s smolo alepskega bora in

—	vina s tradicionalno oznako Verntea so pridelana iz grozdja iz vinogradov na otoku Zakynthos ter izpolnjujejo določene pogoje glede uporabljenih sort grozdja, hektarskega donosa vinogradov in vsebnosti sladkorja v moštu.

[P.D. 514/1979 o pridelavi, nadzoru in zaščiti vin iz rozin in M.D. 397779/92 o določitvi zahtev za uporabo označbe „Verntea Traditional Designation of Zakynthos“]

τοπικός οίνος

(vin de pays)

grščina

ZGO

(1, 3, 4, 11, 15, 16)

Označba, ki se nanaša na območje ali določen kraj in je bila uradno priznana za opis vin, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

—	temeljijo na posebni kakovosti, slovesu ali drugih značilnostih, ki jih je mogoče pripisati njihovemu poreklu,

—	najmanj 85 % grozdja, uporabljenega za njihovo pridelavo, izvira izključno s tega geografskega območja in njihova pridelava poteka na tem geografskem območju,

—	pridobljena so iz sort vinske trte, ki so bile klasificirane na določenem območju,

—	proizvedena so iz grozdja iz vinogradov, ki se nahajajo na zemljišču, ki je primerno za pridelavo kakovostnih vin, z majhnimi hektarskimi donosi,

—	za vsako vino sta določena naravni in dejanski delež alkohola

[C.M.D. 392169/1999 Splošna pravila za uporabo izraza regionalna vina za opis namiznih vin, kot so bila spremenjena s C.M.D. 321813/2007].

ŠPANIJA

Denominación de origen (DO)

španščina

ZOP

(1, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 11, 15, 16)

Ime regije, območja, kraja ali opredeljenega območja, ki je zakonsko priznano za označevanje vin, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

—	so pridelana v regiji, na območju, v kraju ali na opredeljenem območju, iz katerih izvira grozdje,

—	zaradi svojega porekla uživajo velik ugled v trgovini, in

—	njihova kakovost in značilnosti so bistveno ali izključno posledica geografskega okolja z njegovimi naravnimi in človeškimi dejavniki.

(Zakon 24/2003 o vinski trti in vinu; druge zakonske zahteve so določene v navedeni zakonodaji in drugih zakonodajah)

Čile

Denominación de origen calificada (DOCa)

španščina

ZOP

(1, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 11, 15, 16)

Poleg obveznih zahtev za „denominación de origen“ mora „denominacion de origen calificada“ izpolnjevati naslednje zahteve:

—	od njenega priznanja kot „denominación de origen“ je minilo najmanj deset let,

—	zaščiteni proizvodi, ki se tržijo, so stekleničeni izključno v vinskih kleteh, ki so registrirane in se nahajajo na opredeljenem geografskem območju in

—	zadevna območja, ki lahko pridelujejo vina s pravico do opisane označbe porekla, so kartografsko opredeljena, za vsak krajevni izraz.

(Zakon 24/2003 o vinski trti in vinu; druge zakonske zahteve so določene v navedeni zakonodaji in drugih zakonodajah)

Vino de calidad con indicación geográfica

španščina

ZOP

(1, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 11, 15, 16)

Vino, pridelano v regiji, na območju, v kraju ali na opredeljenem območju iz grozdja, ki izvira iz navedenega območja, katerega kakovost, sloves ali značilnosti so posledica geografskega ali človeškega dejavnika ali obojega in se nanaša na pridelavo grozdja in izdelavo ali staranje vina. Ta vina so opredeljena z izrazom „vino de calidad de“, ki mu sledi ime regije, območja, kraja ali opredeljenega območja, kjer se pridelujejo in proizvajajo.

(Zakon 24/2003 o vinski trti in vinu; druge zakonske zahteve so določene v navedeni zakonodaji in drugih zakonodajah)

Vino de pago

španščina

ZOP

(1, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 11, 15, 16)

Označuje kraj ali vas s posebnimi značilnostmi zemlje in mikro klimo, po katerih se razlikuje od drugih v okolici, znano po imenu, ki je tradicionalno ali v splošnem povezano s kulturo vinogradov, iz katerih so pridobljena vina z edinstvenimi značilnostmi in kakovostjo, in katerega največja razširitev je omejena s predpisi, ki jih določijo pristojni organi v skladu z značilnostmi vsake regije. Razširitev ne more biti enaka ali nadrejena kateremu koli krajevnemu izrazu, na katerega ozemlju ali ozemljih, če jih je več, se nahaja. Predpostavlja se, da splošna povezava s kulturo vinogradov obstaja, če se v trgovini ime „pago“ običajno uporablja za opredelitev vin, pridobljenih iz njega v obdobju najmanj petih let. Vse grozdje, ki je namenjeno za „vino de pago“, mora izvirati iz vinogradov, ki se nahajajo v zadevnem „pago“; vino se izdela, hrani in stara ločeno od drugih vin.

(Zakon 24/2003 o vinski trti in vinu; druge zakonske zahteve so določene v navedeni zakonodaji in drugih zakonodajah)

Vino de pago calificado

španščina

ZOP

(1, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 11, 15, 16)

Če je celoten izraz „pago“ vključen v ozemeljsko območje uporabe označbe ustreznega porekla, je lahko naveden kot „vino pago calificado“, in pridelano vino mora biti vedno označeno s „pago calificado“, če izpolnjuje zahteve za vina z ustrezno označbo porekla in je registriran v tej označbi.

(Zakon 24/2003 o vinski trti in vinu; druge zakonske zahteve so določene v navedeni zakonodaji in drugih zakonodajah)

Vino de la tierra

španščina

ZGO

(1, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 11, 15, 16)

Zahteve za uporabo tradicionalnega izraza „vino de la tierra“, ki mu je dodana geografska označba:

1. V predpisih o geografskih označbah proizvodov, omenjenih v členu 1, je treba pri geografskih označbah upoštevati vsaj naslednje vidike:

(a)	kategorijo oz. kategorije vina, za katere se označba uporablja,

(b)	ime geografske označbe, ki se uporablja,

(c)	natančne meje geografskega območja,

(d)	navedbo sort vinske trte, ki se uporabljajo,

(e)	najmanjši volumenski delež alkohola različnih vrst vina s pravico do označbe,

(f)	upoštevanje ali navedbo organoleptičnih lastnosti,

(g)	sistem nadzora, ki se uporablja za vina in ga oblikuje javni ali zasebni organ.

2. Uporaba geografske označbe za označitev mešanice vin, pridobljene iz grozdja, potrganega na različnih območjih, bo priznana, če 85 odstotkov (kar je minimum) vina izvira iz območja pridelave, katerega ime uporablja.

(Zakon 24/2003 o vinski trti in vinu; Uredba 1126/2003)

Vino dulce natural

španščina

ZOP

(3)

(Priloga III, točka B(6) Uredbe (ES) No št. 606/2009)

Vino Generoso

španščina

ZOP

(3)

(Priloga III, točka B(8) Uredbe (ES) No št. 606/2009)

Čile

Vino Generoso de licor

španščina

ZOP

(3)

(Priloga III, točka B(10) Uredbe (ES) No št. 606/2009)

FRANCIJA

Appellation d'origine contrôlée	francoščina	ZOP (1, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 15, 16)	Ime kraja, ki se uporablja za opis proizvoda, ki izvira iz tega kraja in katerega kakovost ali značilnosti so bistveno ali izključno posledica posebnega geografskega okolja z njegovimi lastnimi naravnimi in človeškimi dejavniki, ta proizvod ima ustrezno uveljavljeno prepoznavnost in njegova pridelava je predmet pogodbenih postopkov, ki vključujejo odobritev zainteresiranih strani, nadzor nad pogoji pridelave in nadzor proizvodov.	Alžirija Švica Tunizija
Appellation 606/2009 contrôlée	francoščina
Appellation d'origine vin délimité de qualité supérieure	francoščina
Vin doux naturel	francoščina	ZOP (3)	Mutirano vino, tj. vino, katerega alkoholno vrenje je ustavljeno z dodajanjem nevtralnega vinskega alkohola. Ta postopek je namenjen povečanju vsebnosti alkohola v vinu z istočasno ohranitvijo večine naravnega grozdnega sladkorja. Glede na vrsto pridelanega naravno sladkega vina, ki je lahko belo, rdeče ali rdečkasto, se mutacija izvede v določeni fazi alkoholnega vrenja, z ali brez maceracije.
Vin de pays	francoščina	ZGO (1, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 15, 16)	Vina, označena z geografskim poreklom (ozemeljski pojem). „Vin de pays“ mora izvirati izključno z območja pridelave, katerega ime nosi. Izpolnjuje stroge pogoje pridelave, določene z uredbo, kot so največji donos, najmanjši delež alkohola, sorte vinske trte in stroga pravila analize.

ITALIJA

Denominazione di origine controllata (D.O.C.)	italijanščina	ZOP (1, 3, 4, 5, 6, 8, 11, 15, 16)	Označba porekla vin pomeni geografsko ime vinorodnega območja, za katerega so značilni posebni pridelovalni postopki, in se uporablja za opis proizvoda priznane kakovosti, katerega značilnosti so posledica geografskega okolja in človeškega dejavnika. Navedena zakonodaja navaja, za italijanske označbe, poseben tradicionalni izraz „D.O.C.“, da razjasni zgornji koncept visoke kakovosti in tradicionalne označbe porekla. [Zakon št. 164 z dne 10.2.1992]
Kontrollierte Ursprungsbezeichnung	nemščina	ZOP (1, 3, 4, 5, 6, 8, 11, 15, 16)
Denominazione di origine controllata e garantita (D.O.C.G.)	italijanščina	ZOP (1, 3, 4, 5, 6, 8, 11, 15, 16)	Podobna je opredelitvi D.O.C., vendar vsebuje tudi besedo „Zajamčeno“ in se tako uporablja za vina, ki imajo posebno vrednost in so najmanj pet let priznana kot vina DOC. Prodajajo se v posodah z največjo prostornino 5 litrov in so označena z identifikacijsko oznako vlade, ki zagotavlja večje jamstvo za potrošnike. [Zakon št. 164 z dne 10. 2. 1992]
Kontrollierte und garantierte Ursprungsbezeichnung	nemščina	ZOP (1, 3, 4, 5, 6, 8, 11, 15, 16)
Vino dolce naturale	italijanščina	ZOP (1, 3, 11, 15)	Tradicionalni izraz, ki se uporablja za opis in označevanje nekaterih vin, pridobljenih iz sušenega grozdja, ki vsebujejo določen delež ostanka sladkorja iz grozdja, brez postopkov obogatitve. Uporaba je dovoljena s posebnimi uredbami, ki se nanašajo na različna vina.
Indicazione geografica tipica (IGT)	italijanščina	ZGO (1, 3, 4, 5, 6, 8, 11, 15, 16)	Izključno italijanski izraz, določen v Zakonu št. 164 z dne 10. februarja 1992, za opis italijanskih vin z geografsko označbo, katerih posebna narava in stopnja kakovosti sta posledica geografskega območja pridelave vina.
Landwein	nemščina
Vin de pays	francoščina

CIPER

Οίνος Ελεγχόμενης Ονομασίας

Προέλευσης (ΟΕΟΠ)

(Controlled Designation of Origin)

grščina

ZOP

(1, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 11, 15, 16)

Označuje vina z ZOP

Κ.Δ.Π.403/2005 Αρ.4025/19.8.2005/Ε.Ε. Παρ.ΙΙΙ (Ι)

Κ.Δ.Π.212/2005 Αρ.3896/26.04.2005/Ε.Ε. Παρ.ΙΙΙ (Ι)

Κ.Δ.Π.706/2004 Αρ.3895/27.08.2004/Ε.Ε. Παρ.ΙΙΙ (Ι)

Τοπικός Οίνος

(Regional Wine)

grščina

ZGO

(1, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 11, 15, 16)

Označuje vina z ZGO

Κ.Δ.Π. 704/2004 Αρ.3895/27.8.2004/Ε.Ε. Παρ. ΙΙΙ(Ι)

LUKSEMBURG

Crémant de Luxembourg

francoščina

ZOP

(4)

[Uredba Vlade z dne 4. januarja 1991] Glavni standardi, ki jih je treba upoštevati pri pridelavi, so naslednji:

—	grozdje je potrgano ročno in izbrano posebej za pridelavo vina Crémant;

—	cuvée osnovnih vin mora izpolnjevati standarde kakovosti, ki se uporabljajo za kakovostna vina;

—	vino je pridelano iz mošta, dobljenega s stiskanjem celih grozdov, pri belih ali „rosé“penečih vinih, pri čemer količina dobljenega mošta ne presega 100 litrov za vsakih 150 kg grozdja;

—	vino je vrelo v steklenicah po tradicionalni metodi;

—	največja vsebnost žveplovega dioksida ne presega 150 mg/l;

—	najmanjši tlak ogljikovega dioksida ni manjši od 4 atmosfer pri 20 °C;

—	vsebnost sladkorja je manjša od 50 g/l.

Marque nationale, dopolnjen z:

—	appellation contrôlée

—	appellation d'origine contrôlée

francoščina

ZOP

(1, 4)

(W):

„Marque nationale“ (nacionalni znamka) za vina z označbo „Moselle luxembourgeoise“ je bila vzpostavljena z vladno uredbo z dne 12. marca 1935. Napis „Marque nationale – appellation contrôlée“ na pravokotni etiketi, pritrjeni na zadnji strani steklenice, potrjuje državno nadzorovano pridelavo in kakovost vina. Izda ga pristojni državni urad. Za to znamko lahko zaprosijo samo vina s poreklom iz Luksemburga, ki niso mešana s tujimi vini ter izpolnjujejo nacionalne in evropske zahteve. Prav tako je obvezno, da se vina s to znamko prodajajo v steklenicah in da je grozdje potrgano in predelano v vino na nacionalnem pridelovalnem območju. Vina se sistematično pregledujejo z analitičnimi in organoleptičnimi preskusi.

(SW):

„Marque nationale“ za luksemburška peneča vina je bila vzpostavljena z vladno uredbo z dne 18. marca 1988 in zagotavlja:

—	da je peneče vino pridobljeno izključno iz vin, ki so primerna za pridelavo kakovostnih vin Luxembourg Moselle;

—	da ustreza merilom kakovosti, ki jih predvidevajo predpisi posameznih držav in Evropske skupnosti;

—	da je pod državnim nadzorom.

MADŽARSKA

Minőségi bor

madžarščina

ZOP

(1)

Pomeni „kakovostno vino“ in označuje vina z ZOP

Védett eredetű bor

madžarščina

ZOP

(1)

Označuje vino z zaščitenim poreklom

Tájbor

madžarščina

ZGO

(1)

Pomeni „okrajno vino“ in označuje vina z ZGO.

MALTA

Denominazzjoni ta’ Origini Kontrollata (D.O.K.)

malteščina

ZOP

(1)

[Vladni uradni list št. 17965 z dne 5. septembra 2006]

Indikazzjoni Ġeografika Tipika (I.G.T.)

malteščina

ZGO

(1)

[Vladni uradni list št. 17965 z dne 5. Septembra 2006]

NIZOZEMSKA

Landwijn

nizozemščina

ZGO

(1)

To vino je potrgano in pridelano na ozemlju Nizozemske. Ime province, kjer je grozdje potrgano, se lahko navedene na etiketi. Naravni delež alkohola v tem vinu je najmanj 6,5 vol. %. Za pridelavo tega vina na Nizozemskem se lahko uporabi samo sorte grozdja, ki so navedene v nacionalnem seznamu.

AVSTRIJA

Districtus Austriae Controllatus (DAC)

latinščina

ZOP

(1)

Pogoje za ta kakovostna vina (npr. sorte, okus, vsebnost alkohola) določa regionalni odbor

Prädikatswein ali Qualitätswein besonderer Reife und Leseart, dopolnjen ali ne z:

—	Ausbruch/Ausbruchwein

—	Auslese/Auslesewein

—	Beerenauslese/Beerenauslesewein

—	Kabinett/Kabinettwein

—	Schilfwein

—	Spätlese/Spätlesewein

—

Strohwein

—	Trockenbeerenauslese

—

Eiswein

nemščina

ZOP

(1)

Ta vina so kakovostna vina ter so večinoma opredeljena z naravno vsebnostjo sladkorja v grozdju in pogoji trgatve. Obogatitev in dosladkanje nista dovoljena.

Ausbruch/Ausbruchwein: Iz prezrelega grozdja in grozdja okuženega s plesnijo botrytis z naravnim deležem sladkorja najmanj 27° Klosterneuburger Mostwaage (KMW); za boljšo ekstrakcijo se lahko doda sveži mošt ali vino.

Auslese/Auslesewein: iz strogo izbranih grozdov z naravno vsebnostjo sladkorja najmanj 21° KMW.

Beerenauslese/Beerenauslesewein: iz prezrelega grozdja in/ali izbranih grozdov okuženih s plesnijo botrytis z naravno vsebnostjo sladkorja najmanj 25° KMW.

Kabinett/Kabinettwein: iz popolnoma zrelega grozdja z naravno vsebnostjo sladkorja najmanj 17° KMW.

Schilfwein, Strohwein: grozdje mora biti skladiščeno in naravno sušeno na slami ali trsju najmanj 3 mesece pred stiskanjem; vsebnost sladkorja mora biti najmanj 25° KMW.

Spätlese/Spätlesewein: iz popolnoma zrelega grozdja z vsebnostjo sladkorja najmanj 19° KMW.

Trockenbeerenauslese: večina grozdja mora biti okužena s plesnijo botrytis in naravno sušena, z vsebnostjo sladkorja najmanj 30° KMW.

Eiswein: grozdje mora biti med trgatvijo in stiskanjem naravno zmrznjeno in mora imeti vsebnost sladkorja najmanj 25° KMW.

Qualitätswein ali Qualitätswein mit staatlicher Prüfnummer

nemščina

ZOP

(1)

Iz popolnoma zrelega grozdja in določenih sort z vsebnostjo sladkorja najmanj 15° KMW ter največjim donosom 6 750 l/ha. Vino se lahko prodaja samo s kontrolno številko kakovostnega vina.

Landwein

nemščina

PGI

(1)

Iz popolnoma zrelega grozdja in določenih sort z vsebnostjo sladkorja najmanj 14° KMW ter največjim donosom 6 750 l/ha.

PORTUGALSKA

Denominação de origem (D.O.)	portugalščina	ZOP (1, 3, 4, 8)	Geografsko ime regije ali posebnega kraja ali tradicionalno ime, ki je lahko povezano z geografskim poreklom, za opis ali opredelitev proizvoda, pridelanega iz grozdja, ki izvira iz te regije ali posebnega kraja in katerega kakovost ali značilnosti so bistveno ali izključno posledica posebnega geografskega okolja z njegovimi lastnimi naravnimi in človeškimi dejavniki ter katerega pridelava poteka na opredeljenem geografskem območju. [Decreto-Lei no 212/2004, de 23.8.2004]
Denominação de origem controlada (D.O.C.)	portugalščina	ZOP (1, 3, 4, 8)	Označevanje vinskih proizvodov, ki so upravičeni do označbe porekla, lahko vključuje naslednji navedbi: „Denominação de Origem Controlada“ ali „DOC“. [Decreto-Lei no 212/2004, de 23 de Agosto]
Indicação de proveniência regulamentada (I.P.R.)	portugalščina	ZOP (1, 3, 4, 8)	Ime države ali regije ali posebnega kraja ali tradicionalno ime, ki je lahko povezano z geografskim poreklom, ki se uporablja za opis ali opredelitev vinskega proizvoda, če je najmanj 85 % grozdja, iz katerega je pridelan proizvod, potrganega na tem območju, če gre za poseben kraj ali regijo, katerega sloves, posebno kakovost ali druge značilnosti je mogoče pripisati temu geografskemu poreklu ter katerega pridelava poteka na tem opredeljenem geografskem območju ali regiji. [Decreto-Lei no 212/2004, de 23.8.2004]
Vinho doce natural	portugalščina	ZOP (3)	Vino z veliko vsebnostjo sladkorja, pridelano iz pozno potrganega grozdja ali grozdja, okuženega z žlahtno plesnijo. [Portaria no 166/1986, de 26.6.1986]
Vinho generoso	portugalščina	ZOP (3)	Likerska vina, ki se tradicionalno pridelujejo na opredeljenih območjih Douro, Madeira, Setúbal in Carcavelos in se imenujejo vino porto ali portovec, in njegovi prevodi v ostale jezike, vino iz Madeire ali madeira, in njegovi prevodi v ostale jezike, Moscatel de Setúbal ali Setúbal in Carcavelos. [Decreto-Lei no 166/1986, de 26.6.1986]
Vinho regional	portugalščina	ZGO (1)	Označevanje vinskih proizvodov, ki so upravičeni do geografske označbe, lahko vključuje naslednji navedbi: „Vinho Regional“ ali „Vinho da Região de“. [Decreto-Lei no 212/2004, de 23.8.2004]

ROMUNIJA

Vin cu denumire de origine controlată (D.O.C.), dopolnjen z:

—	Cules la maturitate deplină – C.M.D.

—	Cules târziu – C.T.

—	Cules la înnobilarea boabelor – C.I.B.

romunščina

ZOP

(1, 3, 8, 15, 16)

Vina z označbo porekla so vina, pridelana iz grozdja, pridobljenega na opredeljenih območjih, ki so opredeljena s podnebjem, zemljo in izpostavljenostjo pogojem, ki ugodno vplivajo na kakovost trgatve, ter upoštevajo naslednje zahteve:

(a)	grozdje, iz katerega je pridelano vino, prihaja izključno iz zadevnega opredeljenega območja;

(b)	pridelava poteka na zadevnem geografskem območju;

(c)	kakovost in značilnosti vina so bistveno ali izključno posledica posebnega geografskega okolja z njegovimi lastnimi naravnimi in človeškimi dejavniki;

(d)	vina so pridobljena iz vinskih sort, ki sodijo k vrsti Vitis vinifera.

V skladu s fazo zorenja grozdja in njegovimi kakovostnimi lastnostmi ob trgatvi, so vina z označbo porekla opredeljena na naslednji način:

(a)	DOC – CMD – vino z označbo porekla, pridobljeno iz popolnoma zrelega potrganega grozdja;

(b)	DOC – CT – vino z označbo porekla, pridobljeno iz grozdja pozna trgatve;

(c)	DOC – CIB – vino z označbo porekla, pridobljeno ob trgatvi, ko je grozdje oplemeniteno.

Vin spumant cu denumire de origine controlată (D.O.C.)

romunščina

ZOP

(5, 6)

Peneča vina z zaščiteno označbo porekla so pridelana iz sort, ki so priporočene za tovrstno pridelavo, gojenih v opredeljenih vinogradih, kjer se vino prideluje kot surovina in celotna pridelava do trženja poteka samo na odobrenem območju.

Vin cu indicație geografică

romunščina

ZGO

(1, 4, 9, 15, 16)

Vina z geografsko označbo so pridelana iz grozdja, potrganega v določenih vinogradih na opredeljenih območjih, in izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)	posedujejo posebno kakovost, sloves ali značilnosti, ki jih je mogoče pripisati zadevnemu geografskemu poreklu;

(b)	najmanj 85 % grozdja, uporabljenega za pridelavo vina, izvira izključno iz tega geografskega območja;

(c)	pridelava poteka na tem geografskem območju;

(d)	vina so pridobljena iz sort vinske trte, ki sodijo k vrsti Vitis vinifera ali nastanejo s križanjem te vrste z drugimi vrstami roda Vitis.

Dejanski volumenski delež alkohola mora biti najmanj 9,5 % za vina, pridelana v vinorodni coni B, in najmanj 10,0 % za vina iz vinorodnih con CI in CII. Skupni volumenski delež alkohola ne sme presegati 15 %.

SLOVENIJA

Kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom (kakovostno vino ZGP), dopolnjen ali ne z označbo Mlado vino

slovenščina

ZOP

(1)

Vino iz popolnoma zrelega grozdja z naravnim deležem alkohola najmanj 8,5 vol. % (9,5 vol. % v coni CII) in največjim donosom 8 000 l/ha. Analitična in organoleptična ocena je obvezna.

Kakovostno peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom (Kakovostno vino ZGP)

slovenščina

ZOP

(1)

Vino, pridobljeno s prvim in drugim alkoholnim vrenjem, z dejanskim deležem alkohola najmanj 10 %, pri čemer je skupni delež alkohola v cuveeju najmanj 9 vol. %.

Penina

slovenščina

Vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem (vino PTP)

slovenščina

ZOP

(1)

Pogoji za ta kakovostna vina so določeni s predpisi ministra na podlagi podrobnega strokovnega poročila (npr. sorte, vsebnost alkohola, donos itd.)

Renome

slovenščina

Vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom (vrhunsko vino ZGP), dopolnjen ali ne z:

—	Pozna trgatev

—

Izbor

—	Jagodni izbor

—	Suhi jagodni izbor

—	Ledeno vino

—	Arhivsko vino (Arhiva)

—	Slamno vino (vino iz sušenega grozdja)

slovenščina

ZOP

(1)

Vino iz popolnoma zrelega grozdja z naravno vsebnostjo sladkorja najmanj 83o oekslov in največjim donosom 8 000 l/ha. Obogatitev, dosladkanje, dokisanje in razkisanje ni dovoljeno. Analitična in organoleptična ocena je obvezna.

Pozna trgatev: iz prezrelega in/ali s plesnijo botrytis okuženega grozdja z naravno vsebnostjo sladkorja najmanj 92o oekslov;

Izbor: iz prezrelega in s plesnijo botrytis okuženega grozdja z naravno vsebnostjo sladkorja najmanj 108ooekslov;

Jagodni izbor: iz prezrelega in s plesnijo botrytis okuženega grozdja z naravno vsebnostjo sladkorja najmanj 128ooekslov;

Suhi jagodni izbor: iz prezrelega in s plesnijo botrytis okuženega grozdja z naravno vsebnostjo sladkorja najmanj 154o oekslov;

Ledeno vino: grozdje mora biti med trgatvijo in stiskanjem naravno zmrznjeno in imeti vsebnost sladkorja najmanj 128o oekslov;

Arhivsko vino (arhiva): starano vino iz popolnoma zrelega grozdja z naravno vsebnostjo sladkorja najmanj 83o oekslov;

Slamno vino (vino iz sušenega grozdja): grozdje mora biti pred stiskanjem skladiščeno in naravno sušeno na slami ali trsju.

Vrhunsko peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom (Vrhunsko peneče vino ZGP)

slovenščina

ZOP

(1)

Vino, pridobljeno s prvim in drugim alkoholnim vrenjem, z dejanskim deležem alkohola najmanj 10,5 vol. %, pri čemer je skupni delež alkohola v cuveeju najmanj 9,5 vol. %

Penina

slovenščina

Deželno vino s priznano geografsko oznako (Deželno vino PGO), dopolnjen ali ne z Mlado vino

slovenščina

ZGO

(1)

Vino iz popolnoma zrelega grozdja z naravnim deležem alkohola najmanj 8,5 vol. % in največjim donosom 12 000 l/ha. Analitična in organoleptična ocena je obvezna.

SLOVAŠKA

Akostné víno

slovaščina

ZOP

(1)

Vino, ki ga je inštitut za nadzor kakovosti opredelil kot kakovostno sortno vino ali vino z oznako kakovosti, pridelano iz grozdja z naravno vsebnostjo sladkorja najmanj 16o NM, največji hektarski donos ni presežen in vino izpolnjuje zahteve glede kakovosti, določene s posebno uredbo.

Akostné víno s prívlastkom, dopolnjen z:

—

Kabinetné

—	Neskorý zber

—	Výber z hrozna

—	Bobuľovývýber

—	Hrozienkový výber

—	Cibébový výber

—	L'adový zber

—	Slamové víno

slovaščina

ZOP

(1)

Vino, ki ga je zavod za nadzor kakovosti opredelil kot kakovostno vino z oznako, izpolnjuje zahteve glede kakovosti, določene s posebno uredbo, največji hektarski donos ni presežen, sorto vinske trte, poreklo grozdja, njegovo naravno vsebnost sladkorja, težo in zdravstveno stanje pred predelavo potrdi zaposleni zavoda za nadzor kakovosti, upoštevani sta prepoved povečanja naravnega volumenskega deleža alkohola in prilagoditev ostanka sladkorja.

Akostné víno s prívlastkom je razdeljeno na:

—	kabinetné víno, pridobljeno iz popolnoma zrelega grozdja z naravno vsebnostjo sladkorja najmanj 19o NM,

—	neskorý zber, pridobljeno iz popolnoma zrelega grozdja z naravno vsebnostjo sladkorja najmanj 21o NM,

—	výber z hrozna, pridobljeno iz popolnoma zrelega grozdja z naravno vsebnostjo sladkorja najmanj 23o NM, dobljenega iz skrbno izbranih grozdov,

—	bobuľový výber, pridobljeno iz ročno izbranih prezrelih grozdov, iz katerih so bile ročno odstranjene nezrele in poškodovane jagode, z naravno vsebnostjo sladkorja najmanj 26o NM,

—	hrozienkový výber, pridobljeno iz ročno izbranih prezrelih grozdnih jagod z vsebnostjo sladkorja najmanj 28o NM,

—	cibébový výber, pridobljeno iz ročno izbranih prezrelih grozdnih jagod, oplemenitenih s plesnijo Botrytis cinerea Persoon, za naravno vsebnostjo sladkorja najmanj 28o NM,

—	ľadové víno, pridobljeno iz grozdja, potrganega pri temperaturi minus 7 oC in manj, pri čemer grozdje med trgatvijo in predelavo ostane zmrznjeno, dobljeni mošt pa ima naravno vsebnost sladkorja najmanj 27o NM,

—	slamové víno, pridobljeno iz dobro zrelega grozdja, ki je bilo pred predelavo skladiščeno na podlagi iz slame ali trsja, lahko tudi obešeno na vrvi, najmanj tri mesece, naravna vsebnost sladkorja v dobljenem moštu pa je bila najmanj 27o NM.

Esencia

slovaščina

ZOP

(1)

Vino, pridelano s počasno fermentacijo mošta, dobljenega iz ločeno izbranih cibeb iz opredeljenega vinograda na vinorodnem območju Tokajská vinohradnícka oblasť. Esenca vsebuje najmanj 450 g/l naravnega sladkorja in 50 g/l ekstrakta brez sladkorja. Zori najmanj tri leta, od tega najmanj dve leti v lesenem sodu.

Forditáš

slovaščina

ZOP

(1)

Vino, pridelano z alkoholnim vrenjem mošta ali vina istega letnika iz opredeljenega vinograda, ki leži na grozdnih tropinah iz cibeb. Zori najmanj dve leti, od tega najmanj eno leto v lesenem sodu.

Mášláš

slovaščina

ZOP

(1)

Vino, pridelano z alkoholnim vrenjem mošta ali vina istega letnika iz opredeljenega vinograda na vinorodnem območju Tokajská vinohradnícka oblasť, ki se prilije fermentirani usedlini vina Samorodné ali Výber. Zori najmanj dve leti, od tega najmanj eno leto v lesenem sodu.

Pestovateľský sekt (3)

slovaščina

ZOP

(4)

Osnovni pogoji pridelave so izpolnjeni s pogojem za pridelavo kakovostnih penečih vin in, če zadnjo fazo postopka pridelave penečega vina izvede vinogradnik iz vinograda, iz katerega izvira grozdje, uporabljeno za pridelavo. Posamezne sestavine cuvéeja sekta pestovateľský sekt morajo biti iz istega vinorodnega območja.

Samorodné

slovaščina

ZOP

(1)

Vino, pridelano z alkoholnim vrenjem iz vinske sorte Tokaj iz opredeljenega vinograda na vinorodnem območju Tokajská vinohradnícka oblasť, če pogoji za masovno pridelavo cibeb niso ugodni. Vino je lahko dano v promet šele po dveh letih zorenja, od tega najmanj eno leto v lesenem sodu

Sekt vinohradníckej oblasti (3)

slovaščina

ZOP

(4)

Peneče vino, dobljeno s primarno ali sekundarno fermentacijo kakovostnega vina iz grozdja, gojenega na vinorodnih površinah vinorodnih območij in izključno na vinorodnem območju, kjer se goji grozdje za njegovo pridelavo, ali na območjih v neposredni bližini, pri čemer so s pogojem za kakovostna peneča vina izpolnjeni osnovni pogoji pridelave.

Výber (3)(4)(5)(6) putňový

slovaščina

ZOP

(1)

Vino, pridelano z alkoholnim vrenjem po polivanju cibeb z moštom z vsebnostjo sladkorja najmanj 21o NM iz opredeljenega vinograda na vinorodnem območju Tokajská vinohradnícka oblasť ali z vinom enake kakovosti in istim letnikom iz opredeljenega vinograda na vinorodnem območju Tokajská vinohradnícka oblasť. Glede na količino dodanih cibeb se Tokajský výber deli na 3 do 6 putňový. Výber zori najmanj tri leta, od tega najmanj dve leti v lesenem sodu.

Výberová esencia

slovaščina

ZOP

(1)

Vino, pridelano z alkoholnim vrenjem cibeb. Med trgatvijo so grozdne jagode izbrane ločeno in se takoj po predelavi polijejo z moštom iz opredeljenega vinograda na vinorodnem območju Tokajská vinohradnícka oblasť ali z vinom istega letnika, ki vsebuje najmanj 180 g/l naravnega sladkorja in 45 g/l ekstrakta brez sladkorja. Zori najmanj tri leta, od tega najmanj dve leti v lesenem sodu.

ZDRUŽENO KRALJESTVO

quality (sparkling) wine

angleščina

ZOP

(1, 4)

Vino ali peneče vino, ki je pridelano v Angliji in Walesu v skladu s predpisi, določenimi v nacionalni zakonodaji teh držav. Vina, ki se tržijo kot „kakovostno vino“ so prestala organoleptično in analitično oceno. Njegova posebna narava in značilnosti izhajajo iz območja pridelave, kakovosti uporabljenega grozdja ter usposobljenosti pridelovalca in vinarja.

Regional (sparkling) wine

angleščina

ZGO

(1, 4)

Vino ali peneče vino, ki je pridelano v Angliji in Walesu v skladu s predpisi, določenimi v nacionalni zakonodaji teh držav. „Regionalno vino“ je prestalo organoleptično in analitično oceno. Njegova narava in značilnosti izhajajo iz območja pridelave, uporabljenega grozdja ter usposobljenosti pridelovalca in vinarja.

DEL B — Tradicionalni izrazi iz člena 54(1)(b) Uredbe (ES) št. 479/2008

BOLGARIJA

Колекционно (collection)	bolgarščina	ZOP (1)	Vino, ki izpolnjuje pogoje za označbo „special reserve“ in zori v steklenicah najmanj eno leto ter katerega količina ne presega polovice celotne serije „special reserve“.
Ново (young)	bolgarščina	ZOP/ZGO (1)	Vino je bilo v celoti pridelano iz grozdja ene trgatve in je bilo ustekleničeno do konca leta. Do 1. marca naslednjega leta se lahko prodaja z označbo „new“. V tem primeru mora biti na etiketah obvezno navedena označba „rok prodaje – 1. marec 606/2009“. Po preteku zgoraj navedenega roka vina ni mogoče tržiti in predstavljati kot „novo“ in količine vina, preostale v trgovski mreži, se po 31. marcu zadevnega leta v skladu z zahtevami odloka obvezno opremijo z novimi etiketami.
Премиум (premium)	bolgarščina	ZGO (1)	Vino pridelano iz ene sorte grozdja z najvišjo kakovostjo celotne letine. Pridelana količina ne presega ene desetine celotne letine.
Премиум оук, или първо зареждане в бъчва (premium oak)	bolgarščina	ZOP (1)	Vino, ki zori v novih hrastovih sodih s prostornino do 500 l.
Премиум резерва (premium reserve)	bolgarščina	ZGO (1)	Vino, pridelano iz ene sorte grozdja, predstavlja ohranjeno količino najboljšega pridelka celotne trgatve.
Резерва (reserve)	bolgarščina	ZOP/ZGO (1)	Vino, pridelano iz ene sorte grozdja, ki zori najmanj eno leto od novembra v letu trgatve.
Розенталер (Rosenthaler)	bolgarščina	ZOP (1)	Vino, pridelano iz priporočenih sort grozdja z vsebnostjo sladkorja najmanj 22 masnih odstotkov. Vino ima delež alkohola najmanj 11 o. Njegove značilnosti so predvsem posledica dodajanja grozdja, mošta ali zgoščenega grozdnega mošta najmanj 30 dni pred odpremo.
Специална селекция (special selection)	bolgarščina	ZOP (1)	Vino, pridelano iz ene sorte grozdja ali mešanica, ki zori najmanj dve leti po datumu izteka, navedenem v specifikaciji proizvoda.
Специална резерва (special reserve)	bolgarščina	ZOP (1)	Vino, pridelano iz ene sorte grozdja, ali mešanica, ki zori v hrastovih sodih najmanj eno leto po datumu izteka, navedenem v specifikaciji proizvoda.

ČEŠKA REPUBLIKA

Archivní víno	češčina	ZOP (1)	Vino, dano na trg najmanj tri leta po letu trgatve.
Burčák	češčina	ZOP (1)	Delno fermentiran grozdni mošt, kjer je dejanska vsebnost alkohola večja od volumenskega odstotka in manjša od treh petin celotne vsebnosti alkohola.
Klaret	češčina	ZOP (1)	Vino, pridelano iz črnega grozdja brez fermentacije na drožeh.
Košer, Košer víno	češčina	ZOP (1)	Vino, ki je bilo pridelano z liturgično metodo v smislu pravil judovske kongregacije.
Labín	češčina	ZGO (1)	Vino iz črnega grozdja, ki je bilo pridelano brez fermentacija na drožeh v češki vinski regiji.
Mladé víno	češčina	ZOP (1)	Vino, namenjeno za uporabo s strani končnih uporabnikov najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem je bilo potrgano grozdje, uporabljeno za to vino.
Mešní víno	češčina	ZOP (1)	Vino, ki je bilo pridelano z liturgično metodo in izpolnjuje pogoje za uporabo med liturgičnimi dejanji v okviru maše v katoliški cerkvi.
Panenské víno, Panenská sklizeň	češčina	ZOP (1)	Vino izvira iz prve trgatve vinograda; za prvo trgatev vinograda se šteje trgatev, opravljeno v tretjem letu zasaditve vinograda.
Pěstitelský sekt (4)	češčina	ZOP (4)	Peneče vino, ki ga je klasificiral češki inšpekcijski organ za kmetijstvo in prehrano in ki izpolnjuje zahteve predpisov Evropske skupnosti za kakovostno peneče vino, pridelano v določeni regiji iz grozdja iz vinogradnikovega vinograda.
Pozdní sběr	češčina	ZOP (1)	Vino, ki ga je klasificiral češki inšpekcijski organ za kmetijstvo in prehrano, pridelano iz grozdja, potrganega v določenem vinogradu na zadevnem območju, hektarski donos ni bil presežen, grozdje, iz kaerega je bilo vino pridelano, je doseglo vsebnost sladkorja najmanj 21o NM, trgatev in pridelava vina, z izjemo stekleničenja, sta bili izvedeni v zadevni vinski regiji, vino izpolnjuje zahteve glede kakovosti, določene z izvedbenim pravnim predpisom.
Premium	češčina	ZOP (1)	Vino z značilnostmi sortiranja – izbira grozdja, izbira jagod ali izbira sušenih jagod – je bilo pridelano iz grozdja, od katerega je bilo najmanj 30 % okuženega z žlahtno plesnijo Botrytis cinerea P.
Rezerva	češčina	ZOP (1)	Vino, starano najmanj 24 mesecev v lesenem sodu in nato v steklenici, medtem ko najmanj 12 mesecev za rdeče vino in 6 mesecev za belo vino ali rosé.
Růžák, Ryšák	češčina	ZOP (1)	Vino, pridelano iz mešanice grozdja ali grozdnega mošta iz belega, po potrebi rdečega ali črnega grozdja.
Zrálo na kvasnicích, Krášleno na kvasnicích, Školeno na kvasnicích	češčina	ZOP (1)	Vino je med pridelavo najmanj šest mesecev ležalo na vinskih drožeh.

NEMČIJA

Affentaler	nemščina	ZOP (1)	Izraz za poreklo kakovostnega rdečega vina in vina Prädikatswein iz sorte vinske trte Blauer Spätburgunder iz območji Altschweier, Bühl, Eisental in Neusatz mesta Bühl, Bühlertal ter iz območja Neuweier mesta Baden-Baden.
Badisch Rotgold	nemščina	ZOP (1)	Vino, pridelano s tipiziranjem (mešanjem) belega grozdja, tudi zdrozganega, z rdečim grozdjem, ki izvira iz opredeljene vinorodne cone Baden.
Classic (Klassic)	nemščina	ZOP (1)	Rdeče vino ali kakovostno belo vino, izdelano izključno iz grozdja klasičnih sort vinske trte, značilnih za regijo; najmanjši naravni volumenski delež alkohola v moštu, ki se uporablja pri pridelavi, je najmanj 1 % večji od najmanjšega naravnega deleža alkohola, predpisanega za vinorodno cono, v kateri je bilo grozdje potrgano; skupni volumenski delež alkohola je najmanj 11,5 %; vsebnost ostanka sladkorja ne presega 15 g/l in ne presega dvakratne skupne vsebnosti kisline; navedba posamezne sorte vinske trte, navedba letnika, vendar brez navedbe okusa.
Ehrentrudis	nemščina	ZOP (1)	Navedba porekla za kakovostno in vrhunsko vino vrste vina rosé iz sorte vinske trte Blauer Spätburgunder iz območja Tuniberg.
Federweisser	nemščina	ZOP/ZGO (1)	Delno fermentiran grozdni mošt iz Nemčije z geografsko označbo ali iz ostalih držav EU; geografske označbe prevzete iz vinorodne cone „vin de pays“; „Federweißer“: je najpogostejša označba za delno fermentiran grozdni mošt z vidika regionalne raznolikosti označb.
Hock	nemščina	ZOP (1)	Belo vino z geografsko označbo iz vinorodne cone Rhine z vsebnostjo ostanka sladkorja v obsegu „srednje sladko“; zgodovina izraza: Hock je tradicionalna angloameriška označba za vino Rhine in izvira iz kraja z imenom „Hochheim“ (v vinorodni coni Main, Rheingau).
Liebfrau(en)milch	nemščina	ZOP (1)	Tradicionalno ime kakovostnega belega nemškega vina, ki vsebuje najmanj 70 odstotkov mešanice vin Riesling, Silvaner, Müller-Thurgau ali Kerner iz regij Nahe, Rheingau, Rheinhessen ali Pfalz. Vsebnost ostanka sladkorja je v obsegu „srednje sladko“, skoraj izključno izdelano za izvoz.
Riesling-Hochgewächs (5)	nemščina	ZOP (1)	Kakovostno belo vino, pridelano izključno iz grozdja sorte Riesling, naravni volumenski delež alkohola v moštu, uporabljenem za pridelavo, je najmanj 1,5 % višji od najmanjšega naravnega deleža alkohola, predpisanega za posamezno vinorodno cono ali njen del, kjer je bilo grozdje potrgano, in je na preskusu kakovosti doseglo številko kakovosti najmanj 3,0.
Schillerwein	nemščina	ZOP (1)	Vino iz opredeljene vinorodne cone Württemberg; kakovostno vino bledo do svetlo rdeče barve, pridelano s tipiziranjem (mešanjem) belega grozdja, tudi zdrozganega, z rdečim grozdjem, tudi zdrozganim. „Schillersekt b.A.“ ali „Schillerperlwein b.A.“ je dovoljeno, če je Schillerwein osnovno vino.
Weissherbst	nemščina	ZOP (1)	Kakovostno vino, pridelano v opredeljeni vinorodni coni, ali Prädikatswein (vino s posebnimi lastnostmi), ki je pridelano iz ene sorte rdečega grozdja in iz najmanj 95 odstotkov grozdnega mošta; v zvezi z označbo Weißherbst mora biti navedena sorta grozdja v enaki vrsti pisave, velikosti in barvi; lahko se uporablja tudi za domače kakovostno peneče vino, pridelano iz vina, ki ima lahko označbo „Weißherbst“.

GRČIJA

Αγρέπαυλη (Agrepavlis)	grščina	ZOP/ZGO (1, 3, 4, 8, 11, 15, 16)	Vina, pridelana iz grozdja, potrganega v vinogradih na posestvu, kjer se nahaja objekt, označen kot „Agrepavlis“, in pridelava vina poteka na tem posestvu.
Αμπέλι (Ampeli)	grščina	ZOP/ZGO (1, 3, 4, 8, 11, 15, 16)	Vina, pridelana izključno iz grozdja, potrganega v vinogradih na posestvu, in pridelava vina poteka na tem posestvu.
Αμπελώνας(ες) (Ampelonas (-ès))	grščina	ZOP/ZGO (1, 3, 4, 8, 11, 15, 16)	Vina, pridelana izključno iz grozdja, potrganega v vinogradih na posestvu, in pridelava vina poteka na tem posestvu.
Αρχοντικό (Archontiko)	grščina	ZOP/ZGO (1, 3, 4, 8, 11, 15, 16)	Vina, pridelana iz grozdja, potrganega v vinogradih na posestvu, kjer se nahaja objekt, označen kot „archontiko“, in pridelava vina poteka na tem posestvu.
Κάβα (Cava)	grščina	ZGO (1, 3, 8, 11, 15, 16)	Vina, ki se starajo pod nadzorovanimi pogoji.
Από διαλεκτούς αμπελώνες (Grand Cru)	grščina	ZOP (3, 15, 16)	Vina, pridelana izključno iz grozdja izbranih vinogradov, s posebej nizkimi hektarskimi donosi.
Ειδικά Επιλεγμένος (Grande réserve)	grščina	ZOP (1, 3, 15, 16)	Izbrana vina, ki se določeno obdobje starajo pod nadzorovanimi pogoji.
Κάστρο (Kastro)	grščina	ZOP/ZGO (1, 3, 4, 8, 11, 15, 16)	Vina, pridelana iz grozdja, potrganega v vinogradih na posestvu, kjer se nahaja objekt ali ruševine zgodovinskega gradu, in pridelava vina poteka na tem posestvu.
Κτήμα (Ktima)	grščina	ZOP/ZGO (1, 3, 4, 8, 11, 15, 16)	Vina, pridelana iz grozdja, potrganega v vinogradih na posestvu, ki se nahaja v ustreznem zaščitenem pridelovalnem območju.
Λιαστός (Liastos)	grščina	ZOP/ZGO (1, 3, 15, 16)	Vina, pridelana iz grozdja, delno posušenega na soncu ali v senci.
Μετόχι (Metochi)	grščina	ZOP/ZGO (1, 3, 4, 8, 11, 15, 16)	Vina, pridelana iz grozdja, potrganega v vinogradih na posestvu, ki se nahaja izven območja samostana, kateremu pripada posestvo.
Μοναστήρι (Monastiri)	grščina	ZOP/ZGO (1, 3, 4, 8, 11, 15, 16)	Vina, pridelana iz grozdja, potrganega v vinogradih, ki pripadajo samostanu.
Νάμα (Nama)	grščina	ZOP/ZGO (1)	Sladka vina, ki se uporabljajo za svet obhajilo.
Νυχτέρι (Nychteri)	grščina	ZOP (1)	Vina z ZOP „Santorini“, pridelana izključno na otokih „Thira“ in „Thiresia“, ki se starajo v sodih najmanj tri mesece.
Ορεινό κτήμα (Orino Ktima)	grščina	ZOP/ZGO (1, 3, 4, 8, 11, 15, 16)	Vina, pridelana iz grozdja, potrganega v vinogradih na posestvu, ki se nahaja na nadmorski višini več kot 500 m.
Ορεινός αμπελώνας (Orinos Ampelonas)	grščina	ZOP/ZGO (1, 3, 4, 8, 11, 15, 16)	Vina, pridelana izključno iz grozdja, gojenega v vinogradih, ki se nahajajo na nadmorski višini več kot 500 m.
Πύργος (Pyrgos)	grščina	ZOP/ZGO (1, 3, 4, 8, 11, 15, 16)	Vina, pridelana iz grozdja, potrganega v vinogradih na posestvu, kjer se nahaja objekt, označen kot „Pyrgos“, in pridelava vina poteka na tem posestvu.
Επιλογή ή Επιλεγμένος (Réserve)	grščina	ZOP (1, 3, 15, 16)	Izbrana vina, ki se določeno obdobje starajo pod nadzorovanimi pogoji.
Παλαιωθείς επιλεγμένος (Vieille réserve)	grščina	ZOP (3, 15, 16)	Izbrana likerska vina, ki se določeno obdobje starajo pod nadzorovanimi pogoji.
Βερντέα (Verntea)	grščina	ZGO (1)	Vino s tradicionalno oznako, pridelano iz grozdja, potrganega v vinogradih otoka Zakynthos, kjer poteka tudi pridelava vina.
Vinsanto	grščina	ZOP (1, 3, 15, 16)	Vino z ZOP „Santorini“, pridelano v kompleksu Santo Erini-Santorini na otokih „Thira“ in „Thirasia“ iz grozdja, sušenega na soncu.

ŠPANIJA

Amontillado

španščina

ZOP

(3)

Likersko vino (Vino generoso) iz suhega vina z ZOP „Jerez-Xérès-Sherry“, „Manzanilla-Sanlúcar de Barrameda“, „Montilla-Moriles“, ostre arome, prazno, prijetnega in polnega okusa, v barvi jantarja ali zlata, s pridobljenim deležem alkohola 16–22o. Starano najmanj dve leti po metodi „criaderas y soleras“ v hrastovih posodah s prostornino največ 1 000 l.

Añejo

španščina

ZOP/ZGO

(1)

Vina, starana najmanj 24 mesecev v hrastovih posodah s prostornino 600 l ali v steklenici.

španščina

ZOP

(3)

Likersko vino z ZOP „Malaga“, starano od tri do pet let.

Chacolí-Txakolina

španščina

ZOP

(1)

Vino z ZOP „Chacolí de Bizkaia-Bizkaiko Txakolina“, „Chacolí de Getaria-Getariako Txakolina“ in „Chacolí de Álava-Arabako Txakolina“, v osnovi izdelano iz sort Ondarrabi Zuri in Ondarrabi Beltza. Vino s pridobljenim deležem alkohola najmanj 9,5 vol. % (11 vol. % za belo vino, fermentirano v sodu), največ 0,8 mg/l hlapne kisline in največ 180 mg/l žveplovega dioksida (140 mg/l za rdeča vina).

Clásico

španščina

ZOP

(3, 16)

Vina z vsebnostjo ostanka sladkorja več kot 45 g/l.

Čile

Cream

angleščina

ZOP

(3)

Likersko vino z ZOP „Jerez-Xérès-Sherry“, „Manzanilla-Sanlúcar de Barrameda“, „Montilla-Moriles“, „Málaga“ in „Condado de Huelva“ z vsebnostjo sladkorja najmanj 60 g/l, rumeno do rdečkasto rjave barve. Starano najmanj dve leti po metodi „criaderas y soleras“ ali z metodo „añadas“ v hrastovih posodah.

Criadera

španščina

ZOP

(3)

Likersko vino z ZOP „Jerez-Xérès-Sherry“, „Manzanilla-Sanlúcar de Barrameda“, „Montilla-Moriles“, „Málaga“ in „Condado de Huelva“, starano po metodi „criaderas y soleras“, ki je tradicionalna na tem območju.

Criaderas y Soleras

španščina

ZOP

(3)

Likersko vino z ZOP „Jerez-Xérès-Sherry“, „Manzanilla-Sanlúcar de Barrameda“, „Montilla-Moriles“, „Málaga“ in „Condado de Huelva“, pridelano z uporabo hrastovih sodov, zloženih en vrh drugega v nivoje, imenovane „criaderas“, pri čemer je vino zadnjega letnika na najvišjem nivoju sistema, nato pa v daljšem obdobju z delnim in zaporednim prehajanjem preide vse nivoje oziroma „criaderas“, dokler ne doseže zadnjega nivoja, imenovanega „solera“, kjer se proces staranja zaključi.

Crianza

španščina

ZOP

(1)

Vina, ki ne sodijo med peneča vina, vina biser ali likerska vina in izpolnjujejo naslednje pogoje:

—	za rdeča vina je predpisano obdobje staranja najmanj 24 mesecev, od tega najmanj 6 mesecev v hrastovih sodih z največjo prostornino 330 l.

—	za bela in rosé vina je predpisano obdobje staranja najmanj 18 mesecev, od tega najmanj 6 mesecev v hrastovih sodih z enako največjo prostornino.

Dorado

španščina

ZOP

(3)

Likerska vina z ZOP „Rueda“ in „Malaga“ s procesom staranja.

Fino

španščina

ZOP

(3)

Likersko vino (vino generoso) z ZOP „Jerez-Xérès-Sherry“ in „Manzanilla Sanlúcar de Barrameda“, „Montilla Moriles“ z naslednjimi lastnostmi: slamnate barve, suho, rahlo trpko, nežnega in prijetnega okusa. Starano pod slojem „flor“ najmanj dve leti po metodi „criaderas y soleras“ v hrastovih posodah z največjo prostornino 1 000 l.

Fondillón

španščina

ZOP

(16)

Vino z ZOP „Alicante“, izdelano iz bolj zrelega grozdja sorte Monastrell z izjemnim zdravstvenim in kakovostnim stanjem. Med fermentacijo se uporablja izključno v domovini pridelan kvas, pridobljeni delež alkohola (najmanj 16 vol. %) pa je v celoti naraven. Starano v hrastovih posodah najmanj deset let.

Gran reserva

španščina

ZOP

(1)

Vina, ki ne sodijo med peneča vina, biser vina ali likerska vina in izpolnjujejo naslednje pogoje:

—	za rdeča vina je predpisano obdobje staranja najmanj 60 mesecev, od tega najmanj 18 mesecev v hrastovih sodih z največjo prostornino 330 l in preostali čas v steklenici.

—	za bela in rosé vina je predpisano obdobje staranja najmanj 48 mesecev, od tega najmanj 6 mesecev v hrastovih sodih z enako največjo prostornino in preostali čas v steklenici.

španščina

ZOP

(4)

Najkrajše obdobje staranja za peneča vina z ZOP „Cava“ je 30 mesecev – od „tiraje“ do „degüelle“.

Lágrima

španščina

ZOP

(3)

Sladko vino z ZOP „Málaga“, pri izdelavi katerega mošt po drozganju grodja brez mehaničnega pritiska odteka. Starati se mora najmanj dve leti po metodi „criaderas y soleras“ ali po eni od metod letnikov trgatve v hrastovi posodi z največjo prostornino 1 000 l.

Noble

španščina

ZOP/ZGO

(1)

Vina, starana v skupnem obdobju najmanj 18 mesecev v hrastovih sodih z največjo prostornino 600 l ali v steklenici.

španščina

ZOP

(3)

Likerska vina z ZOP „Málaga“, starana dve leti do tri leta.

Oloroso

španščina

ZOP

(3)

Likersko vino (vino generoso) z ZOP „Jerez-Xérès-Sherry“ in „Manzanilla Sanlúcar de Barrameda“, „Montilla Moriles“ z naslednjimi lastnostmi: bogato, polno in blago, aromatično, energetsko, suho ali nekoliko sladko vino, v barvi, podobni mahagonovcu, s pridobljenim deležem alkohola med 16 in 22o. Starano najmanj dve leti po metodi „criaderas y soleras“ v hrastovi posodi z največjo prostornino 1 000 l.

Pajarete

španščina

ZOP

(3)

Sladka ali polsladka vina z ZOP „Málaga“, starana najmanj dve leti po metodi „criaderas y soleras“ali metodi „añadas“ v hrastovi posodi z največjo prostornino 1 000 l.

Pálido

španščina

ZOP

(3)

Likersko vino (vino generoso) z ZOP „Condado de Huelva“, starano več kot tri leta po biološkem procesu staranja, s pridobljenim deležem alkohola od 15 do 17 vol. %.

španščina

ZOP

(3)

Likersko vino z ZOP „Rueda“, starano najmanj štiri leta, od tega zadnja tri leta v hrastovih sodih.

španščina

ZOP

(3)

Vino z ZOP „Málaga“ iz sort Pedro Ximenez in/ali Moscatel brez dodatka „arrope“ (prekuhan mošt) in brez procesa staranja.

Palo Cortado

španščina

ZOP

(3)

Likersko vino (vino generoso) z ZOP „Jerez-Xérès-Sherry“, „Manzanilla Sanlúcar de Barrameda“ in „Montilla Moriles“, katerega organoleptične lastnosti zajemajo aromo amontillada ter okus in barvo, ki sta podobna vinu oloroso, s pridobljenoim deležem alkohola od 16 do 22 odstotkov. Starano v dveh fazah: prva je biološka – pod slojem „flor“, druga pa oksidacijska.

Primero de Cosecha

španščina

ZOP

(1)

Vino z ZOP „Valencia“, potrgano v prvih desetih dneh obdobja trgatve in ustekleničeno v roku naslednjih 30 dni za dokončanje pridelave, pri čemer je obvezna navedba obdobja trgatve na etiketi.

Rancio

španščina

ZOP

(1, 3)

Vina, ki so v procesu staranja opazno oksidirala zaradi nenadne spremembe v temperaturi ob prisotnosti zraka ali v leseni ali kristalni embalaži.

Raya

španščina

ZOP

(3)

Likersko vino (vino generoso) z ZOP „Montilla Moriles“ z lastnostmi, podobnimi lastnostim vin „Oloroso“, vendar z manj okusa in vonja. Starano najmanj dve leti po metodi „criaderas y soleras“ v hrastovi posodi z največjo prostornino 1 000 l.

Reserva

španščina

ZOP

(1)

Vina, ki ne sodijo med peneča vina, biser vina ali likerska vina in izpolnjujejo naslednje pogoje:

—	za rdeča vina je predpisano obdobje staranja najmanj 36 mesecev, od tega najmanj 12 mesecev v hrastovih sodih z največjo prostornino 330 l in preostali čas v steklenici.

—	za bela in rosé vina je predpisano obdobje staranja najmanj 24 mesecev, od tega najmanj šest mesecev v hrastovih sodih z enako največjo prostornino in preostali čas v steklenici.

Čile

Sobremadre

španščina

ZOP

(1)

Bela vina „Vinos de Madrid“, ki zaradi posebne izdelave vsebujejo ogljikov dioksid pred lastno fermentacijo mošta z „madres“ (olupljen in stisnjen grozd).

Solera

španščina

ZOP

(3)

Likersko vino z ZOP „Jerez-Xérès-Sherry“, „Manzanilla-Sanlúcar de Barrameda“, „Montilla-Moriles“, „Málaga“ in „Condado de Huelva“, starano po metodi „criaderas y soleras“.

Superior

španščina

ZOP

(1)

Vina, pridobljena iz najmanj 85 % zaželenih sort iz ustreznih opredeljenih območij.

Čile

Južna Afrika

Trasañejo

španščina

ZOP

(3)

Likerska vina z ZOP „Málaga“, starana več kot pet let.

Vino Maestro

španščina

ZOP

(3)

Vino z ZOP „Málaga“, ki izhaja iz zelo nepopolne fermentacije, ker je pred začetkom dodan mošt s 7 % vinskega alkohola. Zato je fermentacija zelo počasna in se ustavi, ko je vsebnost alkohola od 15 do 16o, pri čemer ostane 160 do 200 g/l nefermentiranega sladkorja. Starano najmanj dve leti po metodi „criaderas y soleras“ ali metodi „añadas“ v hrastovi posodi z največjo prostornino 1 000 l.

Vendimia Inicial

španščina

ZOP

(1)

Vino „Utiel–Requena“, izdelano iz grozdja, ki je potrgano v prvih desetih dneh obdobja trgatve in ima koncentracijo alkohola med 10 in 11,5 volumenskih odstotkov, zahvaljujoč mladosti ima posebne lastnosti, med katere lahko štejemo rahlo sproščanje ogljikovega dioksida.

Viejo

španščina

ZOP/ZGO

(1)

Vino, starano 36 mesecev, oksidirano predvsem zaradi učinka svetlobe, kisika, toplote ali sočasnega delovanja teh dejavnikov.

španščina

ZOP

(3)

Likersko vino (vino generoso) z ZOP Condado de Huelva z naslednjimi lastnostmi: precej bogato, polno in pitno, aromatično, energetsko, suho ali nekoliko sladko vino, v barvi, podobni mahagonovcu, s pridobljenim deležem alkohola med 15 in 22o. Starano najmanj dve leti po metodi „criaderas y soleras“ v hrastovi posodi z največjo prostornino 1 000 l.

Vino de Tea

španščina

ZOP

(1)

Vino severnega podobmočja z ZOP „La Palma“, starano v leseni embalaži iz borovca Pinus canariensis („Tea“) največ šest mesecev. Pridobljeni delež alkohola je med 11 in 14,5 vol. % za bela vina., med 11 in 13 vol. % za vina „rosé“ ter med 12 in 14 vol. % za rdeča vina.

FRANCIJA

Ambré	francoščina	ZOP (3)	Člen 7 Uredbe z dne 29. decembra 1997: ZOP „Rivesaltes“: za pridobitev naziva kontrolirana oznaka porekla „Rivesaltes“ z navedbo „ambré“ morajo biti bela vina pridelana na posesti v oksidativnem okolju do 1. septembra drugega leta, ki sledi letu trgatve.
Clairet	francoščina	ZOP (1)	ZOP „Bourgogne“, Bordeaux: bledo rdeče vino ali vino rosé.
Claret	francoščina	ZOP (1)	ZOP „Bordeaux“: izraz, ki označuje bledo rdeče vino.
Tuilé	francoščina	ZOP (3)	Člen 7 Uredbe z dne 29. decembra 1997: za pridobitev naziva kontrolirana oznaka porekla „Rivesaltes“ z navedbo „tuilé“ morajo biti rdeča vina, pridelana na posesti v oksidativnem okolju do 1. septembra drugega leta, ki sledi letu trgatve.
Vin jaune	francoščina	ZOP (1)	ZOP „Arbois“, „Côtes du Jura“, „L'Etoile“, „Château-Châlon“: vinski proizvodi, pridelani izključno iz sort grozdja, določenih v nacionalni zakonodaji: počasna fermentacija, staranje v hrastovem sodu brez dodatkov najmanj šest let.
Château	francoščina	ZOP (1, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 15, 16)	Zgodovinski izraz, povezan z vrsto območja in vrsto vina ter namenjen poimenovanju vin, ki izvirajo s posestva, ki resnično obstaja ali je natančno tako poimenovano.	Čile
Clos	francoščina	ZOP (1, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 15, 16)		Čile
Cru artisan	francoščina	ZOP (1)	ZOP „Médoc“, „Haut-Médoc“, „Margaux“, „Moulis“, „Listrac“, „St Julien“, „Pauillac“, „St Estèphe“: izraz, povezan s kakovostjo vina, z njegovo zgodovino in vrsto območja, ki se navezuje na hierarhijo med vini iz določenega posestva.
Cru bourgeois	francoščina	ZOP (1)	ZOP „Médoc“, „Haut-Médoc“, „Margaux“, „Moulis“, „Listrac“, „Saint Julien“, „Pauillac“, „Saint Estèphe“: izraz, povezan s kakovostjo vina, z njegovo zgodovino in vrsto območja, ki ustvarja hierarhijo kakovosti med vini iz določenega posestva.	Čile
Cru classé, dopolnjen ali ne z Grand, Premier Grand, Deuxième, Troisième, Quatrième, Cinquième	francoščina	ZOP (1)	ZOP „Barsac“, „Côtes de Provence“, „Graves“, „Saint-Emilion grand cru“, „Médoc“, „Haut-Médoc“, „Margaux“, „Pessac-Leognan“, „Saint Julien“, „Pauillac“, „Saint Estèphe“, „Sauternes“: izraz, povezan s kakovostjo vina, z njegovo zgodovino in vrsto območja, ki ustvarja hierarhijo kakovosti med vini iz določenega posestva.
Edelzwicker	nemščina	ZOP (1)	Vina z ZOP „Alsace“ iz ene ali več sort grozdja, kot je določeno v specifikacijah.
Grand Cru	francoščina	ZOP (1, 4)	Izraz, povezan s kakovostjo vina, namenjen poimenovanju vin z zaščitenimi označbami porekla, opredeljenimi z Uredbo, in kadar gre za kolektivno rabo tega izraza z vključitvijo v označbo porekla.	Čile Švica Tunizija
Hors d’âge	francoščina	ZOP (3)	ZOP „Rivesaltes“, „Banyuls“: izraza se lahko uporabljata za vina, ki so zorela najmanj pet let po njihovi izdelavi.
Passe-tout-grains	francoščina	ZOP (1)	ZOP „Bourgogne“ iz dveh sort grozdja, kot je določeno v specifikacijah.
Premier Cru	francoščina	ZOP (1)	Izraz, povezan s kakovostjo vina, namenjen poimenovanju vin z zaščitenimi označbami porekla, opredeljenimi z Uredbo, in kadar gre za kolektivno rabo izraza z vključitvijo v označbo porekla.	Tunizija
Primeur	francoščina	ZOP (1)	Vina, pri katerih kot datum trženja za potrošnike velja tretji četrtek v novembru leta pridelave.
Primeur	francoščina	ZGO (1)	Vina, pri katerih kot datum trženja za potrošnike velja tretji četrtek v oktobru leta pridelave.
Rancio	francoščina	ZOP (1, 3)	ZOP „Grand Roussillon“, „Rivesaltes“, „Rasteau“, „Banyuls“, „Maury“, „Clairette du Languedoc“: izraz, povezan z vrsto vina in določeno metodo pridelave vina, namenjen poimenovanju nekaterih kakovostnih vin, plod njihove starosti in pogojev vezanih za ozemlje.
Sélection de grains nobles	francoščina	ZOP (1)	ZOP „Alsace“, „Alsace Grand cru“, „Condrieu“, „Monbazillac“, „Graves supérieures“, „Bonnezeaux“, „Jurançon“, „Cérons“, „Quarts de Chaume“, „Sauternes“, „Loupiac“, „Côteaux du Layon“, „Barsac“, „Sainte Croix du Mont“, „Côteaux de l'Aubance“, „Cadillac“: vina, obvezno pridelana iz ročno potrganega grozdja s postopnim izbiranjem. Cilj je izbiranje prezrelega grozdja, ki ga je prizadela žlahtna plesen ali se je zgostilo že na trti.
Sur lie	francoščina	ZOP (1)	ZOP „Muscadet“, „Muscadet Coteaux de la Loire“, „Muscadet-Côtes de Grandlieu“, „Muscadet-Sèvre et Maine“, „Gros Plant du Pays Nantais“: vino z določenimi specifikacijami (kot sta donos in delež alkohola), ki ostane na drožeh vse do 1. marca leta, ki sledi letu trgatve.
Sur lie	francoščina	ZGO (1)	ZOP „Vin de pays d'Oc“, „Vin de pays des Sables du Golfe du Lion“: vino z določenimi specifikacijami, ki ostane v velikem sodu manj kot eno leto ali sodu in do stekleničenja ostane na svojih drožeh.
Vendanges tardives	francoščina	ZOP (1)	ZOP „Alsace“, „Alsace Grand Cru“, „Jurançon“: izraz, povezan z vrsto vina in določeno metodo pridelave, namenjen poimenovanju vin, ki so izdelana iz prezrelega grozdja, ob upoštevanju opredeljenih pogojev glede gostote in deleža alkohola.
Villages	francoščina	ZOP (1)	ZOP „Anjou“, „Beaujolais“, „Côte de Beaune“, „Côte de Nuits“, „Côtes du Rhône“, „Côtes du Roussillon“, „Mâcon“: izraz, povezan s kakovostjo vina, namenjen poimenovanju vin z označbami porekla, opredeljenimi z Uredbo, in kadar gre za kolektivno rabo izraza z vključitvijo v označbo porekla.
Vin de paille	francoščina	ZOP (1)	ZOP „Arbois“, „Côtes du Jura“, „L'Etoile“, „Hermitage“: izraz, povezan z metodo pridelave, ki jo sestavljata izbira grozdja iz sort, opredeljenih z nacionalno zakonodajo, in najmanj šest tednov sušenja na slami, rešetkah ali na stojalih. Staranje traja najmanj tri leta od datuma stiskanja, vključno z zorenjem pod lesom najmanj 18 mesecev.

ITALIJA

Alberata ali vigneti ad alberata

italijanščina

ZOP

(1)

Poseben izraz, povezan z vinom vrste „Aversa“. Nanaša se na zelo staro tradicijo gojenja trte, iz katere je proizvod pridobljen.

Amarone

italijanščina

ZOP

(1)

Edinstven zgodovinski izraz, povezan z metodo pridelave vin vrste „Valpolicella“. Že od antike dalje se uporablja za prepoznavanje porekla vina, pridelanega po posebni metodi pridelave iz sušenega grozdja, ki temelji na popolni fermentaciji sladkorja. Na ta način si lahko razlagamo poreklo imena „Amarone“. Je precej specifičen in znan izraz, ki lahko opredeljuje sam proizvod.

Ambra

italijanščina

ZOP

(3)

Izraz, povezan z metodo pridelave in s posebno, jantarjevo rumeno barvo, bolj ali manj intenzivnega odtenka, vina vrste „Marsala“. Njegova posebna barva je rezultat dolgotrajne metode pridelave, ki vključuje staranje in prečiščevanje – postopka, ki zahtevata precejšnjo zmankšanje oksidacije polifenolov in barvil.

Ambrato

italijanščina

ZOP

(1, 3)

Izraz, povezan z metodo pridelave in s posebno jantarjevo barvo, bolj ali manj intenzivnega odtenka, ki je značilna za vina vrste „Malvasia from Lipari“ in „Vernaccia from Oristano“. Njegova posebna barva je rezultat dolgotrajne metode pridelave, ki vključuje staranje in prečiščevanje – postopka, ki zahtevata precejšnje zmanjšanje oksidacije polifenolov in barvil.

Annoso

italijanščina

ZOP

(1)

Izraz, povezan z vinom vrste „Controguerra“. Nanaša se na posebno metodo pridelave, ki vključuje sušeno grozdje in obvezno najmanj 30-mesečno obdobje staranja v lesenih posodah pred trženjem in uporabo končnega proizvoda.

Apianum

latinščina

ZOP

(1)

Edinstven izraz, namenjen poimenovanju vina „Fiano di Avellino“. To je izraz s klasičnim poreklom. Nanaša se na blagodejne učinke grozdja, saj ga izredno cenijo čebele („api“ v italijanščini).

Auslese

nemščina

ZOP

(1)

Glej tradicionalni izraz „scelto“. Edinstven izraz, namenjen poimenovanju vin „Caldaro“ in „Caldaro Classico – Alto Adige“.

Buttafuoco

italijanščina

ZOP

(1, 6)

Edinstven izraz, povezan izključno s posebno vrsto vina, ki izvira iz vinskega podobmočja „Oltrepò Pavese“. Že dolgo časa se uporablja za opis resnično posebnega proizvoda, ki ima glede na pomen besede sposobnost oddajanja „posebne toplote“.

Cannellino

italijanščina

ZOP

(1)

Edinstven izraz, povezan z vrsto vin „Frascati“ in njihovo pridelavo. Že dolgo časa se uporablja za opredelitev zgoraj omenjene vrste vina, pridelane po posebni metodi pridelave, ki omogoča pridobitev vina „abboccato“, ki je rahlo sladko in polnega okusa.

Cerasuolo

italijanščina

ZOP

(1)

Tradicionalni in zgodovinski izraz, povezan izključno z vini „Cerasuolo di Vittoria“. Je sestavni del poimenovanja DOCG in predstavlja njegov negeografski vidik. Izraz se nanaša na njegovo pridelavo in barvo. Izraz se tradicionalno uporablja tudi za opis druge vrste vin „Montepulciano d'Abruzzo“, s katero je tesno povezan.

Chiaretto

italijanščina

ZOP/ZGO

(1, 3, 4, 5, 6)

Izraz, povezan z metodo pridelave in barvo, značilno za sorodno vrsto vina iz črnega grozdja.

Ciaret

italijanščina

ZOP

(1)

Edinstven izraz, povezan z vini „Monferrato“ in posebno barvo vina, ime tradicionalno pomeni „rdeča luč“.

Château

francoščina

ZOP

(1, 3, 4, 5, 6, 8, 15, 16)

Izraz, povezan z imenom vinarskega podjetja, če grozdje izvira izključno iz tega podjetja in je tudi vino pridelano v istem podjetju.

Čile

Classico

italijanščina

ZOP

(1, 3, 8, 11, 15, 16)

Izraz, določen z Zakonom št. 164/1992. Namenjen je poimenovanju nepenečih vin najstarejšega območja porekla, ki se mu lahko dodeli avtonomno ZOP.

Čile

Dunkel

nemščina

ZOP

(1)

Izraz, povezan z metodo pridelave in značilno temno barvo ustreznega vina vrste „Trentino“.

Fine

italijanščina

ZOP

(3)

Izraz, povezan izključno z eno od vrst vina „Marsala“. Nanaša se na posebno metodo pridelave, ki vključuje obdobje staranja najmanj eno leto, od tega najmanj 8 mesecev v lesenem sodu.

Fior d’Arancio

italijanščina

ZOP

(1, 6)

Izraz, povezan z dvema vrstama vina „Colli Euganei“: penečim in „passito“ vinom (tj. iz sušenega grozdja). Nanaša se na metodo pridelave in na značilno aromatičnost vina, ki je pridobljeno iz grozdja sorte muškat z natančno metodo pridelave.

Flétri

italijanščina

ZOP

(1)

Izraz, povezan s posebnimi vrstami vina z DOC „Valle d'Aosta“ ali „Vallée d'Aoste“. Nanaša se na metodo pridelave in na značilnosti proizvoda, ki je rezultat natančne metode pridelave iz delno sušenega grozdja.

Garibaldi Dolce (ali GD)

italijanščina

ZOP

(3)

Edinstven zgodovinski izraz, povezan s posebno vrsto vrhunskih vin z DOC „Marsala“. Na začetku se je izraz uporabljal v čast Garibaldiju, ki je vino okusil, ko je pristal v mestecu Marsala. Cenil ga je zaradi njegovih značilnosti, ki izvirajo iz posebne metode pridelave, ki vključuje obdobje staranja najmanj dve leti v lesenih sodih.

Governo all’uso toscano

italijanščina

ZOP/ZGO

(1)

Prvotno je bil izraz vezan na vina z ZOP „Chianti“ in „Chianti Classico“. Kasneje se je njegova uporaba razširila na vina z ZGO „Colli della Toscana Centrale“, ki so pridelana na istem pridelovalnem območju. Nanaša se na posebno toskansko metodo pridelave, ki vključuje dodajanje sušenega grozdja vinu ob koncu zime, kar povzroči dodatno fermentacijo.

Gutturnio

italijanščina

ZOP

(1, 8)

Edinstven zgodovinski izraz, povezan z vrsto vina, ki izvira iz vinskega podobmočja „Colli Piacentini“. Nanaša se na metodo pridelave zgoraj omenjenega rdečega vina – zelo značilnega vina visoke kakovosti. Običajno se je streglo v rimskih srebrnih čašah, imenovanih „Gutturnium“.

Italia Particolare (ali IP)

italijanščina

ZOP

(3)

Edinstven zgodovinski izraz, povezan z vini „Marsala fine“. Na začetku se je vino „Marsala“ pridelovalo izključno za domači trg.

Klassisch/Klassisches Ursprungsgebiet

nemščina

ZOP

(1)

Tradicionalno območje pridelave vina „Caladro“ in „Alto Adige“ (z označbo „Santa Magdalena“ in „Terlano“).

(Glej opredelitev „Classico“).

Kretzer

nemščina

ZOP

(1)

Izraz, povezan z metodo pridelave in značilno rosé barvo.

Izraz se uporablja za ustrezne vrste vina „Alto Adige“, „Trentino“ in „Teroldego rotaliano“.

Lacrima

italijanščina

ZOP

(1)

Izraz, ki je povezan izključno s poimenovanjem vina „Lacrima di Morro d'Alba“ in je sestavni del imena tega vina. Nanaša se na posebno metodo pridelave, po kateri z rahlim stiskanjem grozdja nastane vino visoke kakovosti.

Lacryma Christi

italijanščina

ZOP

(1, 3, 4, 5)

Edinstven zgodovinski izraz, povezan izključno z vini „Vesuvio“. Tradicionalno so ga povezovali z nekaterimi vrstami zgoraj omenjenih vin (tako običajnih kot likerskih/penečih), izdelanih po posebni metodi pridelave, pri kateri z rahlim stiskanjem grozdja nastane vino visoke kakovosti z verskim pomenom.

Lambiccato

italijanščina

ZOP

(1)

Edinstven izraz, povezan z eno od vrst vina „Castel San Lorenzo“. Nanaša se na vrsto vina in na posebno metodo pridelave, pri kateri se uporablja grozdje sorte muškat in ki zahteva maceracijo grozdja pri nadzorovanih temperaturah v posebnih posodah s tradicionalnim imenom „Lambicchi“.

London Particolar (ali LP ali Inghilterra)

italijanščina

ZOP

(3)

Edinstven zgodovinski izraz, povezan z vrstami vina „Marsala Superiore“. To je izraz, oz. kratica, ki se tradicionalno uporablja za opis proizvoda, namenjenega za angleški trg. Uporaba angleškega jezika je prav tako tradicionalna in je določena v specifikaciji proizvoda ter v predpisih za vina „Marsala“. Pravzaprav je splošno znano, da sta se pomen in sloves tega poimenovanja likerskega vina razvila iz dejavnosti pridelovalcev in angleških trgovcev, ki so leta 1773 odkrili Marsalo ter od takrat pridelujejo in tržijo to izjemno vino, kar pripomore k dobri prepoznavnosti povsod po svetu, zlasti v Angliji.

Occhio di Pernice

italijanščina

ZOP

(1)

Izraz, povezan z nekaterimi vrstami vina „Vin Santo“. Nanaša se na metodo pridelave in na značilno barvo. Posebna metoda pridelave, ki temelji na uporabi rdečega grozdja in omogoča pridelavo zelo značilnega vina s posebno barvo, z odtenki od močno do bledo rožnate. Je tudi značilnost barve oči „Pernice“, ptice, po kateri je vino dobilo ime.

Oro

italijanščina

ZOP

(3)

Izraz, povezan z določenimi vini „Marsala“. Nanaša se na značilno barvo in metodo pridelave, ki vključuje prepoved uporabe kuhanega mošta. To omogoča pridelavo vina s posebno vrednostjo in bolj ali manj intenzivnim odtenkom zlate barve.

Passito ali Vino passito ali Vino Passito Liquoroso

italijanščina

ZOP/ZGO

(1, 3, 15, 16)

Izraz, povezan z vrsto proizvoda in ustrezno metodo pridelave. Izrazi „passito“ ali „vino passito“ in „vino passito liquroso“ so namenjeni poimenovanju običajnih ali likerskih vin, pridobljenih s fermentacijo grozdja ob naravnem sušenju ali ob posebnih pogojih v skladu z določbami specifikacije proizvoda. Zakon št. 82/2006 je ta izraz razširil na vina, pridobljena iz prezrelega grozdja.

Ramie

italijanščina

ZOP

(1)

Edinstven izraz, povezan z eno od vrst vina „Pinerolese“. Nanaša se na vrsto proizvoda in ustrezno metodo pridelave, ki temelji na delno sušenem grozdju.

Rebola

italijanščina

ZOP

(1, 15)

Edinstven izraz, povezan z eno od vrst vina „Colli di Rimini“. Nanaša se na metodo pridelave in vrsto proizvoda, z barvno lestvico od zlate do jantarjeve, ki je pridelan iz delno sušenega grozdja.

Recioto

italijanščina

ZOP

(1, 4, 5)

Tradicionalen zgodovinski izraz, tesno povezan s poimenovanjem treh vin z označbo porekla, pridelanih v regiji Veneto: ZOP „Valpolicella“, „Gambellara“ in „Recioto di Soave“, označbe, ki pripadajo pridelovalnim območjem, ki so geografsko in tradicionalno povezana, zlasti v pokrajinah Verona in Vicenza. Izvor imena sega v peto stoletje. V tistem času so pisatelji to vino opredelili kot posebej dragoceno in priznano vino, katerega pridelava je bila omejena na provinco „Verona“ in katerega poimenovanje izvira iz imena „Retia“ – hribovito gorsko območje, ki je nekdaj segalo od območja veronese-trentino vse do meje comasco-valtellinese. Ta izraz se tako že od nekdaj uporablja za poimenovanje vin, pridelanih po metodi, ki zahteva sušenje grozdja.

Riserva

italijanščina

ZOP

(1, 3, 4, 5, 15, 16)

Vina, starana določeno časovno obdobje; najmanj dve leti za rdeča vina in eno leto za bela vina, z nadaljnjim staranjem v sodih, posebej pridelana po specifikacijah proizvoda. Poleg običajnih podatkov mora specifikacija proizvoda vsebovati tudi obvezno navedbo leta trgatve na etiketi kot tudi navodil za ravnanje v primeru mešanja vin različnih let trgatev. ZOP penečih in likerskih vrst vina lahko ta izraz uporablja v skladu s pogoji, določenimi v ustrezni specifikaciji proizvoda in v skladu z zakonodajo Skupnosti.

Rubino

italijanščina

ZOP

(1)

Izraz, povezan z ZOP „Cantavenna“. Nanaša se na celoten postopek in na značilno barvo. Izraz „Rubino“ je poleg tega povezan s posebno vrsto vin z DOC „Teroldego Rotaliano“, „Trentino“ in „Garda Colli Mantovani“ in se nanaša na značilno barvo proizvoda.

italijanščina

ZOP

(3)

Izraz, povezan s posebno vrsto vina „Marsala“. Nanaša se na poseben postopek, ki zahteva prepoved uporabe kuhanega mošta. Poleg tega je to vino rubinaste barve, ki po staranju pridobi odsev jantarjeve barve.

Sangue di Giuda

italijanščina

ZOP

(4, 5, 8)

Edinstven tradicionalen zgodovinski izraz, povezan z vrstami vina, ki se pridelujejo na ozemlju Oltrepò Pavese. Že dolgo časa se uporablja za poimenovanje zelo svojevrstnega rdeče obarvanega vina, sladkega, penečega ali sadnega, okusnega, tj. tako sočnega, da je z vsakim kozarcem bolj varljivo, kot znameniti apostol, po katerem je dobilo ime.

Scelto

italijanščina

ZOP

(1)

Izraz, povezan z vini „Caldaro“, „Caldaro Classico – Alto Adige“ in „Colli del Trasimeno“. Nanaša se na določen proizvod in ustrezno metodo pridelave, ki se začne z izbiro grozdja (od tod ime, ki pomeni „izbrano“).

Sciacchetrà

italijanščina

ZOP

(1)

Tradicionalen zgodovinski izraz, tesno povezan s „Cinque Terre“. Nanaša se na metodo pridelave vina, vključno s stiskanjem in hrambo grozdja. Beseda dobesedno pomeni „stisni in pusti nedotaknjeno“, metodo, ki se uporablja za visoko kakovostna vina.

Sciac-trà

italijanščina

ZOP

(1)

Kot je navedeno zgoraj (Schiacchetrà). V tem primeru lahko razliko pripišemo izrazu za določeno vrsto vina.

Spätlese

nemščina

ZOP/ZGO

(1, 3, 15, 16)

Glej izraz „pozna trgatev“, ki se uporablja pri avtonomni provinci Bolzano.

Soleras

italijanščina

ZOP

(3)

Izraz, povezan s posebno vrsto likerskih vin, imenovano „Marsala“. Nanaša se na proizvod in posebno metodo pridelave, ki vključuje obdobje staranja najmanj pet let v lesenih sodih. Bogatenje kuhanega mošta ali zgoščenega mošta je prepovedano. Rezultat je čist, naraven proizvod, ki ne vsebuje dodatnih sestavin, niti tistih, ki izvirajo iz vina, razen, seveda, alkohola, saj gre za likersko vino.

Stravecchio

italijanščina

ZOP

(3)

Izraz, povezan izključno z edinstvenima vrstama vina „Marsala“„Virgin“ in/ali „Soleras“. Nanaša se na posebno metodo pridelave, ki vključuje obdobje staranja najmanj deset let v lesenih sodih.

Strohwein

italijanščina

ZOP/ZGO

(1, 3, 11, 15, 16)

Glej tradicionalni izraz „Passito“.

Pomeni dobesedno „vino iz slame“.

Nanaša se na posebno vino, pridelano v provinci Bolzano, in ustreza metodi pridelave, ki vključuje sušenje grozdja, po trgatvi, na slamnati podlagi v skladu z metodo sušenja, določeno v različnih specifikacijah proizvoda.

Superiore

italijanščina

ZOP

(1, 3, 4, 5, 6, 8, 15, 16)

Vina z značilnostmi visoko kakovostnih vin in vina, katerih predpisi glede pridelave so veliko strožji kot za druga vina. Specifikacije proizvoda določajo naslednje razlike:

(a)	najmanjši naravni delež alkohola v grozdju višji od 0,5° vol.;

(b)	delež alkohola celotne porabe višji od 0,5° vol.

San Marino

Superiore Old Marsala

italijanščina

ZOP

(3)

Izraz, povezan z vrsto vina „Marsala Superiore“. Nanaša se na določen proizvod in posebno metodo pridelave, ki vključuje obdobje staranja najmanj dve leti v lesenih sodih. Je poimenovanje, ki vsebuje tudi angleški izraz, ki se tradicionalno uporablja za poimenovanje likerskega vina in je potrjen tako s specifikacijo proizvoda kot tudi z zakonodajo, ki se nanaša na vina Marsala. Pomen in sloves tega poimenovanja izhajata iz dejavnosti pridelovalcev in angleških trgovcev, ki so leta 1773 odkrili to posebno vino ter ga od takrat pridelujejo in tržijo, kar pripomore k dobri prepoznavnosti povsod po svetu, zlasti v Angliji.

Torchiato

italijanščina

ZOP

(1)

Edinstven izraz, povezan z vini „Colli di Conegliano – Torchiato di Fregona“. Nanaša se na posebne značilnosti proizvoda, pridobljenega po natančni metodi pridelave, ki vključuje mehko stiskanje samega grozdja.

Torcolato

italijanščina

ZOP

(1)

Edinstven izraz, povezan s posebno vrsto vin, imenovano „Berganze“.

Nanaša se na posebne značilnosti proizvoda, pridobljenega po natančni metodi pridelave, ki vključuje uporabo delno sušenega grozdja. Ko je bilo grozdje potrgano, je bilo obešeno na leseno mrežo, čemur je sledilo prepletanje in ponovno obešanje. Takšen je bil postopek sušenja grozdja.

Vecchio

italijanščina

ZOP

(1, 3)

Izraz, povezan z vini „Rosso Barletta“, „Aglianico del Vuture“, „Marsala“ in „Falerno del Massico“. Nanaša se na pogoje staranja ter na z njimi povezan rezultat staranja in prečiščevanje proizvoda.

Vendemmia Tardiva

italijanščina

ZOP/ZGO

(1, 3, 15, 16)

Izraz, povezan s posebno vrsto proizvoda, ki predvideva pozno trgatev. S starostjo grozdja na sami rastlini in povezanim staranjem grozdja v različnih okoljskih in vremenskih pogojih nastane izjemen proizvod, pri katerem sta pomembna vsebnost sladkorja in aroma. Končni proizvod je izjemno vino. Ta vina so opredeljena kot desertna vina ali „meditativna“ vina.

Verdolino

italijanščina

ZOP/ZGO

(1)

Izraz, povezan z metodo pridelave in značilno zeleno barvo.

Vergine

italijanščina

ZOP

(1, 3)

Izraz, povezan z vini „Marsala“. Nanaša se na določen proizvod in posebno metodo pridelave, ki vključuje obdobje staranja najmanj pet let v lesenih sodih in prepoved dodajanja kuhanega ali zgoščenega mošta. To pomeni, da je proizvod čist in naraven ter ne vsebuje dodatnih sestavin, niti tistih, ki izvirajo iz porekla vinske trte, razen deleža alkohola, ki je značilen za likersko vino.

Ta izraz je povezan tudi z vini „Bianco Vergine Valdichiana“. Nanaša se na tradicionalno metodo pridelave, ki vključuje fermentacijo brez grozdnih tropin in katere rezultat je čist in naraven končni proizvod.

Vermiglio

italijanščina

ZOP

(1)

Povezan je z vini „Colli dell’Etruria Centrale“. Nanaša se na posebne kakovostne značilnosti in značilno barvo.

Vino Fiore

italijanščina

ZOP

(1)

Izraz, povezan s posebno metodo pridelave nekaterih belih in rosé vin. Metoda, ki vključuje rahlo stiskanje grozdja, tako da je rezultat značilen nežen okus, ki razvije najboljšo značilnost vina, tj. „cvet“.

Vino Novello ali Novello

italijanščina

ZOP/ZGO

(1, 8)

Izraz je povezan s posebno metodo pridelave in obdobjem pridelave, ki je za trženje in uporabo predviden 6. novembra vsakega leta trgatve grozdja.

Vin Santo ali Vino Santo ali Vinsanto

italijanščina

ZOP

(1)

Tradicionalen zgodovinski izraz, povezan z nekaterimi vini, ki se pridelujejo v regijah Toscana, Marche, Umbria, Emilia Romagna, Veneto in Trentino Alto Adige.

Nanaša se na posebno vrsto vin in ustrezno zapleteno metodo pridelave, ki vključuje hrambo in sušenje grozdja v primernem in zračnem prostoru ter daljše časovno obdobje v tradicionalnem lesenem sodu.

V zvezi z izvorom izraza so bile postavljene številne hipoteze, ki so večinoma vezane na srednji vek. Najbolj zanesljiva se nanaša neposredno na verski vidik vina. To vino je veljalo za precej nenavadno in naj bi imelo čudežne lastnosti.

Pogosto se je uporabljalo pri svetih mašah in s tem je mogoče pojasniti izraz „sveto vino“ (vinsanto).

Izraz se še vedno uporablja in je podrobno opisan v specifikacijah vina z ZOP, ki je zelo znano in cenjeno povsod po svetu.

Vivace

italijanščina

ZOP/ZGO

(1, 8)

Izraz, povezan z metodo pridelave in ustreznim pridobljenim proizvodom. To vino je zaradi vsebovanega ogljikovega dioksida peneče, kar je rezultat edinstvenega in naravnega postopka fermentacije.

CIPER

Αμπελώνας (-ες)

(Ampelonas (-es))

(Vineyard(-s))

grščina

ZOP/ZGO

(1, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 15, 16)

Vino, pridelano iz grozdja, potrganega v vinogradu velikosti najmanj enega hektarja, ki pripada kmetijskemu gospodarstvu. Pridelava vina v celoti poteka na gospodarstvu znotraj okrožja.

WPC – Board act 6/2006

(ES382/2007, L95, 5. 4. 2007)

Κτήμα

(Ktima)

(Domain)

grščina

ZOP/ZGO

(1, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 15, 16)

Vino, pridelano iz grozdja, potrganega v vinogradu velikosti najmanj enega hektarja, ki pripada kmetijskemu gospodarstvu. Pridelava vina v celoti poteka na gospodarstvu.

WPC – Board act 6/2006

(ES382/2007, L95, 5. 4. 2007)

Μοναστήρι

(Monastiri)

(Monastery)

grščina

ZOP/ZGO

(1, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 15, 16)

Vino, pridelano iz grozdja, potrganega v vinogradu velikosti najmanj enega hektarja, ki pripada kmetijskemu gospodarstvu. V istem kmetijskem območju je samostan. Pridelava vina v celoti poteka na gospodarstvu.

WPC – Board act 6/2006

(ES382/2007, L95, 5. 4. 2007)

Μονή

(Moni)

(Monastery)

grščina

ZOP/ZGO

(1, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 15, 16)

LUKSEMBURG

Château

francoščina

ZOP

(1)

Izraz, povezan z imenom gospodarstva, ob predpostavki, da grozdje izvira izključno iz gospodarstva in da pridelava vina poteka na tem gospodarstvu.

Čile

Grand premier cru

francoščina

ZOP

(1)

Vina z nacionalno znamko „Marque nationale“ lahko pridobijo tudi katero od dodatnih oznak kakovosti: „Vin classé“, „Premier cru“ ali „Grand premier cru“, ki se uporabljajo od leta 1959. Te oznake se dodelijo posameznemu vinu po degustaciji, kjer uradni odbor oceni vina po 20-točkovni lestvici:

—	vina, ki so ocenjena z manj kot 12,0 točkami, ne pridobijo uradne oznake in ne smejo omenjati oznake„Marque nationale – appellation contrôlée“,

—	vina, ki so ocenjena z najmanj 12,0 točkami, pridobijo uradno oznako „Marque nationale – appellation contrôlée“,

—	vina, ki so ocenjena z najmanj 14,0 točkami, poleg oznake „Marque nationale – appellation contrôlée“ pridobijo še oznako „Vin classé“,

—	vina, ki so ocenjena z najmanj 16,0 točkami, poleg oznake „Marque nationale – appellation contrôlée“ pridobijo še oznako „Premier cru“,

—	vina, ki so ocenjena z najmanj 18,0 točkami, poleg oznake „Marque nationale – appellation contrôlée“ pridobijo še oznako „Grand premier cru“.

Premier cru

Tunizija

Vin classé

Vendanges tardives

francoščina

ZOP

(1)

Označuje vino pozne trgatve iz ene od sort Auxerrois, Pinot blanc, Pinot gris, Riesling ali Gewürztraminer. Grozdje je potrgano ročno, naravni volumenski delež alkohola je najmanj 95 oekslov za Riesling in 105 oekslov za ostale sorte.

(Uredba Vlade z dne 8. januarja 2001)

Vin de glace

francoščina

ZOP

(1)

Označuje ledeno vino iz ročno potrganega grozdja v zmrznjenem stanju pri temperaturah, enakih ali nižjih od –7 °C. Za vinifikacijo se lahko uporablja samo grozdje sort Pinot blanc, Pinot gris in Riesling, naravni volumenski delež alkohola v moštu pa mora biti najmanj 120 oeklsov.

(Uredba Vlade z dne 8. januarja 2001)

Vin de paille

francoščina

ZOP

(1)

Označuje slamno vino iz ene od sort Auxerrois, Pinot blanc, Pinot gris ali Gewürztraminer. Grozdje je ročno potrgano in se suši na slamnati rogoznici najmanj dva meseca. Slamo se lahko nadomesti s sodobnimi stojali. Naravni volumenski delež alkohola v grozdju mora biti najmanj 130 oekslov.

(Uredba Vlade z dne 8. januarja 2001)

MADŽARSKA

Aszú (3)(4)(5)(6) puttonyos	madžarščina	ZOP (1)	Vino, pridelano z ležanjem mladega vina, mošta ali še ne popolnoma fermentiranega mladega vina na plesnivih (aszú) jagodah, starano najmanj tri leta (dve leti v sodu). Določena sta tudi vsebnost sladkorja in delež vsebine brez sladkorja. Uporablja se samo za ZOP „Tokaji“.
Aszúeszencia	madžarščina	ZOP (1)
Bikavér	madžarščina	ZOP (1)	Rdeče vino iz najmanj treh sort, starano v lesenem sodu najmanj 12 mesecev, dodatne specifikacije so lahko določene z lokalnimi uredbami. Pridelano je lahko samo v kraju Eger (ZOP: „Egri Bikavér“, „Egri Bikavér Superior“) ali Szekszárd (ZOP: „Szekszárdi Bikavér“).
Eszencia	madžarščina	ZOP (1)	Sok iz plesnivih (aszú) jagod, ki samodejno odteka iz sodov, v katerih se grozdje zbira med trgatvijo. Vsebnost ostanka sladkorja: najmanj 450 g/l. Ekstrakt brez sladkorja: najmanj 50 g/l. Uporablja se samo za ZOP „Tokaji“.
Fordítás	madžarščina	ZOP (1)	Vino, pridelano z ležanjem vina na stisnjeni aszú pulpi iste letine, starano najmanj dve leti (eno leto v sodu). Uporablja se samo za ZOP „Tokaji“.
Máslás	madžarščina	ZOP (1)	Vino, pridelano z ležanjem vina na drožeh vina Tokaji Aszú iste letine, starano najmanj dve leti (eno leto v sodu).
Késői szüretelésű bor	madžarščina	ZOP/ZGO (1)	Pozna trgatev. Vsebnost sladkorja v moštu je najmanj 204,5 g/l.
Válogatott szüretelésű bor	madžarščina	ZOP/ZGO (1)	Vino, pridelano iz izbranih jagod. Vsebnost sladkorja v moštu je najmanj 204,5 g/l.
Muzeális bor	madžarščina	ZOP/ZGO (1)	Vino, starano v steklenici najmanj pet let.
Siller	madžarščina	ZOP/ZGO (1)	Rdeče vino, ki ima zaradi kratkega obdobja maceracije zelo svetlo barvo.
Szamorodni	madžarščina	ZOP (1)	Vino, pridelano iz plesnivih (aszú) in iz zdravih jagod, starano najmanj dve leti (eno leto v sodu). Mošt vsebuje najmanj 230,2 gramov sladkorja na liter. Lahko se uporablja samo z ZOP „Tokaji“.

AVSTRIJA

Ausstich	nemščina	ZOP/ZGO (1)	Vino mora biti pridelano iz grozdja ene same letine in mora biti označeno s podatki o merilih za izbor.
Auswahl	nemščina	ZOP/ZGO (1)	Vino mora biti pridelano iz grozdja ene same letine in mora biti označeno s podatki o merilih za izbor.
Bergwein	nemščina	ZOP/ZGO (1)	Vino je pridelano iz grozdja, pridelanega v terasastem ali stopničastem vinogradu z naklonom, večjim od 26 %.
Klassik/Classic	nemščina	ZOP (1)	Vino mora biti pridelano iz grozdja ene same letine in mora biti označeno s podatki o merilih za izbor.
Heuriger	nemščina	ZOP/ZGO (1)	Vino mora biti prodano trgovcu na drobno do konca decembra, ki sledi trgatvi grozdja, in mora biti prodano uporabnikom do konca naslednjega marca.
Gemischter Satz	nemščina	ZOP/ZGO (1)	Vino mora biti mešanica različnih belih in rdečih vinskih sort.
Jubiläumswein	nemščina	ZOP/ZGO (1)	Vino mora biti pridelano iz grozdja ene same letine in mora biti označeno s podatki o merilih za izbor.
Reserve	nemščina	ZOP (1)	Vino mora vsebovati najmanj 13 vol. % alkohola. Za rdeča vina se lahko kontrolna številka kakovostnega vina dodeli šele po 1. novembru, ki sledi letu trgatve; za bela vina pa po 15. marcu, ki sledi letu trgatve.
Schilcher	nemščina	ZOP/ZGO (1)	Vino mora biti pridelano v deželi Steiermark in samo iz grozdja sorte „Blauer Wildbacher“, pridelane v vinorodnem okolišu Steierland.
Sturm	nemščina	ZGO (1)	Delno fermentiran grozdni mošt z vsebnostjo alkohola najmanj 1 vol. %. Sturm mora biti prodan med avgustom in decembrom leta trgatve in mora fermentirati med prodajo.

PORTUGALSKA

Canteiro

portugalščina

ZOP

(3)

Vino je po fermentaciji obogateno in hranjeno v sodu, starano najmanj dve leti, biti mora navedeno na posameznem tekočem računu in ne sme biti ustekleničeno, dokler ne dopolni treh let.

[Portaria no 125/98 de 24.7.1998]

Colheita Seleccionada

portugalščina

ZOP

(1)

Izraz, namenjen poimenovanju vin z geografsko označbo ali označbo porekla, polnjenih v steklenice, s svojevrstnimi organoleptičnimi lastnostmi, z dejanskim deležem alkohola, ki je najmanj 1 vol %. višji od najmanjšega zakonsko določenega deleža, mora biti naveden na posameznem tekočem računu, obvezna pa je tudi navedba letnika.

[Portaria no 924/2004 de 26.7.2004]

Crusted/Crusting

angleščina

ZOP

(3)

Portovec z izjemnimi organoleptičnimi lastnostmi, rdeč in polnega okusa v času polnjenja, z nežno aromo in okusom, pridobljen z mešanjem vin več letnikov, kar omogoča dopolnjevanje organoleptičnih lastnosti, ki povzroča nastajanje usedline (crust) na steni steklenice, kjer poteka del postopka staranja, z dodeljeno pravico za uporabo oznake Zavoda za vinogradništvo in vina Port in Duoro.

[Regulamento no 36/2005 de 18.4.2005]

Escolha

portugalščina

ZOP

(1)

Izraz, namenjen poimenovanju vin z geografsko označbo ali označbo porekla, polnjenih v steklenice, s svojevrstnimi organoleptičnimi lastnostmi, ki mora biti naveden na posameznem tekočem računu.

[Portaria no 924/2004 de 26.7.2004]

Escuro

portugalščina

ZOP

(3)

Vino z izredno močno aromo, ki je rezultat uravnoteženosti med oranžno in rjavkasto barvo, pri čemer prevladuje slednja, ki nastopi zaradi oksidacije vinskih barvil in odtekanja pridobljene snovi iz soda.

[Portaria no 125/98 de 24.7.1998]

Fino

portugalščina

ZOP

(3)

Kakovostno in okusno vino s popolno uravnoteženostjo med svežino kislin, polnostjo okusa in aromo, ki se razvijejo med staranjem v sodu.

[Portaria no 125/98 de 24.7.1998]

Frasqueira

portugalščina

ZOP

(3)

Vino, pri katerem je označba povezana z letom trgatve, proizvod pa mora biti pridobljen iz tradicionalnih sort z obdobjem staranja najmanj 20 let, predstavlja izjemno kakovost ter mora biti navedeno na posameznem tekočem računu, pred in po stekleničenju.

[Portaria no 125/98 de 24.7.1998]

Garrafeira

portugalščina

ZOP/ZGO

(1, 3)

Izraz, namenjen poimenovanju vina z geografsko označbo ali označbo porekla, ki je povezana z letom trgatve, s svojevrstnimi organoleptičnimi lastnostmi, in sicer za rdeča vina obdobje staranja najmanj 30 mesecev, od tega najmanj 12 mesecev v steklenici, za bela in rosé vina pa obdobje staranja najmanj 12 mesecev, od tega najmanj šest mesecev v steklenici; naveden mora biti na posameznem tekočem računu.

[Portaria no 924/2004 de 26.7.2004]

2.	Portovec, ki je po staranju v lesenih sodih polnjen v steklene posode za obdobje najmanj osem let, po katerem bo ustekleničen. [Regulamento no 36/2005 de 18.4.2005]

Lágrima

portugalščina

ZOP

(3)

Portovec z deležem sladkorja, ki ustreza gostoti od 1 034 do 1 084 pri temperaturi 20o C.

[Decreto-Lei no 166/86, de 26.6.1986]

Leve

portugalščina

ZOP

(1, 3)

Izraz, namenjen poimenovanju vina Estremadura Regional, ki ima najmanjši naravni delež alkohola, zahtevan v zadevnem vinorodnem okolišu, dejanski delež alkohola največ 10 vol. %, vezano kislino, izraženo kot vinska kislina, enako ali večjo od 4,5g/l, največji tlak 1 bar, ostali analitski parametri pa so v skladu z vrednostmi, določenimi za vina z geografsko označbo v splošnem.

[Portaria no 1066/2003 de 26.9.2003]

Izraz, namenjen poimenovanju vina Ribatejano Regional, ki ima najmanjši naravni delež alkohola, zahtevan v zadevnem vinorodnem okolišu, dejanski delež alkohola največ 10,5 vol. %, vezano kislino, izraženo kot vinska kislina, enako ali večjo od 4 g/l, največji tlak 1 bar, ostali analitski parametri pa so v skladu z vrednostmi, določenimi za vina z geografsko označbo v splošnem.

[Portaria no 424/2001 de 19.4.2001]

Nobre

portugalščina

ZOP

(1)

Izraz za označbo porekla Dão, ki izpolnjuje pogoje, določene v statutu vinorodnega območja Dão.

[Decreto-Lei no 376/93, de 5.11.1993]

Reserva

portugalščina

ZOP

(1, 3, 4)

Izraz, namenjen poimenovanju vina z geografsko označbo in označbo porekla, polnjenega v steklenice, povezan z letom trgatve, s posebnimi organoleptičnimi lastnostmi, z dejanskim deležem alkohola, ki je najmanj 0,5 vol. % višji od najmanjšega zakonsko določenega deleža, mora biti naveden na posameznem tekočem računu.

2.	Izraz, namenjen poimenovanju kakovostnega penečega vina z geografsko označbo in označbo porekla, ustekleničenega od 12 do 24 mesecev pred metodo ločenja, degoržiranjem ali odstranitvijo drožev.

3.	Izraz, namenjen poimenovanju likerskega vina z geografsko označbo in označbo porekla, polnjenega v steklenice, povezanega z letom trgatve, ki ne more biti trženo z manj kot tremi leti, mora biti naveden na posameznem tekočem računu. [Portaria no 924/2004 de 26.7.2004]

4.	Portovec s posebnimi organoleptičnimi lastnostmi ter kompleksno aromo in okusom, pridobljen z mešanjem vin različnih stopenj zrelosti, kar daje vinu tudi posebne organoleptične lastnosti. [Regulamento no 36/2005 de 18.4.2005]

Velha reserva (ou grande reserva)

portugalščina

ZOP

(1, 3)

Izraz, namenjen poimenovanju kakovostnega penečega vina, penečega vina z geografsko označbo in označbo porekla, ustekleničenega več kot 36 mesecev pred metodo ločenja, degoržiranjem ali odstranitvijo drožev.

[Portaria no 924/2004 de 26.7.2004]

Ruby

angleščina

ZOP

(3)

Portovec, ki je rdeče ali močno rdeče obarvan. To so vina, pri katerih vinar poskuša omejiti razvoj intenzivno rdeče barve ter ohraniti plod in moč mladega vina.

[Regulamento no 36/2005 de 18.4.2005]

Južna Afrika (6)

Solera

portugalščina

ZOP

(3)

Vino, povezano z datumom trgatve, ki je osnova letine, pri čemer se vsako leto ustekleniči količina, ki ne presega 10 % zalog, količina, ki se nadomesti z drugim kakovostnim vinom. Največje dovoljeno število dodatkov je 10, nakar se vse obstoječe vino lahko takoj ustekleniči.

[Portaria no 125/98 de 24.7.1998]

Super reserva

portugalščina

ZOP

(4)

Izraz, namenjen poimenovanju kakovostnega penečega vina, penečega vina z geografsko označbo in označbo porekla, ustekleničenega od 24 do 36 mesecev pred metodo ločenja, degoržiranjem ali odstranitvijo drožev.

[Portaria no 924/2004 de 26.7.2004]

Superior

portugalščina

ZOP

(1, 3)

1.	Izraz, namenjen poimenovanju vina z geografsko označbo in označbo porekla, polnjenega v steklenice, s posebnimi organoleptičnimi lastnostmi, z dejanskim deležem alkohola, ki je najmanj 1 vol. % višji od najmanjšega zakonsko določenega deleža, mora biti naveden na posameznem tekočem računu.

2.	Izraz, namenjen poimenovanju likerskega vina z geografsko označbo in označbo porekla, polnjenega v steklenice, ki se ne sme tržiti z manj kot petimi leti, mora biti naveden na posameznem tekočem računu. [Portaria no 924/2004 de 26.7.2004]

Tawny

angleščina

ZOP

(3)

Rdeči portovec, ki se je staral v lesenem sodu najmanj sedem let. Pridobiva se ga iz različnih vin, ki so se različno dolgo starala v sodih ali kadeh. S starostjo se barva vin počasi razvije v oranžno-rjavo, srednje oranžno-rjavo ali svetlo oranžno-rjavo, z vonjem po suhem sadju in lesu; starejše kot je vino, močnejše so te arome.

[Regulamento no 36/2005 de 18.4.2005]

Južna Afrika (6)

Vintage, dopolnjen ali ne z Late Bottle (LBV) ali Character

angleščina

ZOP

(3)

Portovec z visoko kakovostnimi organoleptičnimi lastnostmi, iz ene same trgatve, rdeče in bogato vino v času odobritve, nežnega vonja in okusa, ki mu je Zavod za vinogradništvo in vina Porto in Duoro dodelil pravico do uporabe označbe. Poimenovanje „Late Bottled Vintage“ ali „LBV“ se začne uporabljati v četrtem letu po letu trgatve, zadnje ustekleničenje pa se lahko izvede do 31. decembra šestega leta po letu trgatve.

[Regulamento no 36/2005 de 18.4.2005]

Vintage

angleščina

ZOP

(3)

Portovec z izjemnimi organoleptičnimi lastnostmi, iz ene same trgatve, rdeče in bogato vino v času odobritve, zelo nežnega vonja in okusa, ki mu je Zavod za vinogradništvo in vina Porto in Duoro dodelil pravico do uporabe označbe in ustreznega datuma. Poimenovanje „Vintage“ se začne uporabljati v drugem letu od leta trgatve, zadnje ustekleničenje pa se lahko izvede do 30. julija tretjega leta od leta trgatve. Trženje se lahko začne šele 1. maja drugega leta po letu trgatve.

[Regulamento no 36/2005 de 18.4.2005]

Južna Afrika (6)

ROMUNIJA

Rezervă

romunščina

ZOP/ZGO

(1)

Vino, starano najmanj šest mesecev v hrastovi posodi in najmanj šest mesecev v steklenici.

Vin de vinotecă

romunščina

ZOP

(1, 15, 16)

Vino, starano najmanj eno leto v hrastovi posodi in najmanj štiri leta v steklenici.

SLOVAŠKA

Mladé víno

slovaščina

ZOP

(1)

Vino mora biti ustekleničeno pred koncem koledarskega leta, ki je bilo leto trgatve grozdja, uporabljenega za pridelavo vina. Vino se lahko da v promet šele prvi ponedeljek v novembru istega leta trgatve.

Archívne víno

slovaščina

ZOP

(1)

Vino, starano najmanj tri leta po trgatvi grozdja, uporabljenega za pridelavo vina.

Panenská úroda

slovaščina

ZOP

(1)

Grozdje, uporabljeno za pridelavo, je iz prve trgatve vinograda. Prva trgatev mora biti opravljena v tretjem ali najkasneje četrtem letu po zasaditvi.

SLOVENIJA

Mlado vino

slovenščina

ZGO/ZOP

(1)

Vino, ki se lahko da na trg šele 30 dni po trgatvi in samo do 31. januarja.

Pojasnila:

(1)	ZOP (zaščitena označba porekla) ali ZGO (zaščitena geografska označba), dopolnjena s sklicem na kategorije proizvodov vinske trte iz Priloge IV Uredbe (ES) št. 479/2008.

(2)	Besedilo v poševnem tisku služi samo kot informacija ali razlaga ali oboje in zanj ne veljajo določbe člena 3 te uredbe. Ker je okvirno, ne more v nobenem primeru nadomestiti ustreznih nacionalnih zakonodaj.

(1) Izraz „Qualitätswein mit Prädikat“ je dovoljen v prehodnem obdobju, ki poteče 31 decembra 2010.

(2) Za izraze „Sekt“, „Likörwein“ in „Perlwein“ se ne hateva zaščita.

(3) Za izraz „sekt“ se ne zahteva zaščita.

(4) Za izraz „sekt“ se ne zahteva zaščita.

(5) Za izraza „Riesling“ and „Sekt“ se ne zahteva zaščita.

(6) Izrazi „Ruby“, „Tawny“ in „Vintage“ se uporabljajo v povezavi z južnoafriško geografsko označbo „CAPE“.

Država članica ali tretja država	Izrazi
Avstrija	Burg, Domäne, Eigenbau, Familie, Gutswein, Güterverwaltung, Hof, Hofgut, Kloster, Landgut, Schloss, Stadtgut, Stift, Weinbau, Weingut, Weingärtner, Winzer, Winzermeister
Češka	Sklep, vinařský dům, vinařství
Nemčija	Burg, Domäne, Kloster, Schloss, Stift, Weinbau, Weingärtner, Weingut, Winzer
Francija	Abbaye, Bastide, Campagne, Chapelle, Château, Clos, Commanderie, Cru, Domaine, Mas, Manoir, Mont, Monastère, Monopole, Moulin, Prieuré, Tour
Grčija	Αγρέπαυλη (Agrepavlis), Αμπελι (Ampeli), Aμπελώνας(-ες) (Ampelonas-(es)), Αρχοντικό (Archontiko), Κάστρο (Kastro), Κτήμα (Κtima), Μετόχι (Metochi), Μοναστήρι (Monastiri), Ορεινό Κτήμα (Orino Ktima), Πύργος (Pyrgos)
Italija	abbazia, abtei, ansitz, burg, castello, kloster, rocca, schlofl, stift, torre, villa
Ciper	Αμπελώνας (-ες) (Ampelonas (-es), Κτήμα (Ktima), Μοναστήρι (Monastiri), Μονή (Moni)
Portugalska	Casa, Herdade, Paço, Palácio, Quinta, Solar
Slovaška	Kaštieľ, Kúria, Pivnica, Vinárstvo, Usadlosť
Slovenija	Klet, Kmetija, Posestvo, Vinska klet

—	Izrazi v poševnem tisku:	sklic na sopomenko sorte vinske trte
—	„°“:	ni sopomenke
—	izrazi v krepki pisavi:	stolpec 3: ime sorte vinske trte stolpec 4: država, v kateri ime ustreza sorti, in sklic na sorto
—	izrazi, ki niso v krepki pisavi:	stolpec 3: sopomenka sorte vinske trte stolpec 4: država, ki uporablja sopomenko sorte vinske trte

	Ime zaščitene označbe porekla ali geografske označbe	Ime sorte ali njegova sopomenka	Države, ki smejo uporabljati ime sorte ali eno od njegovih sopomenk (1)
1	Alba (IT)	Albarossa	Italija°
2	Alicante (ES)	Alicante Bouschet	Grčija°, Italija°, Portugalska°, Alžirija°, Tunizija°, Združene države°, Ciper°, Južna Afrika Opomba: Ime „Alicante“ se za označevanje vina ne sme uporabljati samostojno.
3		Alicante Branco	Portugalska°
4		Alicante Henri Bouschet	Francija°, Srbija in Črna gora (6)
5		Alicante	Italija°
6		Alikant Buse	Srbija in Črna gora (4)
7	Avola (IT)	Nero d'Avola	Italija
8	Bohotin (RO)	Busuioacă de Bohotin	Romunija
9	Borba (PT)	Borba	Španija°
10	Bourgogne (FR)	Blauburgunder	Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (13-20-30), Avstrija (18-20), Kanada (20-30), Čile (20-30), Italija (20-30)
11		Blauer Burgunder	Avstrija (10-13), Srbija in Črna gora (17-30), Švica
12		Blauer Frühburgunder	Nemčija (24)
13		Blauer Spätburgunder	Nemčija (30), Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (10-20-30), Avstrija (10-11), Bolgarija (30), Kanada (10-30), Čile (10-30), Romunija (30), Italija (10-30)
14		Burgund Mare	Romunija (35, 27, 39, 41)
15		Burgundac beli	Srbija in Črna gora (34)
16		Burgundac Crni	Hrvaška°
17		Burgundac crni	Srbija in Črna gora (11-30)
18		Burgundac sivi	Hrvaška°, Srbija in Črna gora°
19		Burgundec bel	Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija°
20		Burgundec crn	Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (10-13-30)
21		Burgundec siv	Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija°
22		Early Burgundy	Združene države°
23		Fehér Burgundi, Burgundi	Madžarska (31)
24		Frühburgunder	Nemčija (12), Nizozemska°
25		Grauburgunder	Nemčija, Bolgarija, Madžarska°, Romunija (26)
26		Grauer Burgunder	Kanada, Romunija (25), Nemčija, Avstrija
27		Grossburgunder	Romunija (37, 14, 40, 42)
28		Kisburgundi kék	Madžarska (30)
29		Nagyburgundi	Madžarska°
30		Spätburgunder	Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (10-13-20), Srbija in Črna gora (11-17), Bolgarija (13), Kanada (10-13), Čile, Madžarska (29), Moldavija°, Romunija (13), Italija (10-13), Združeno kraljestvo, Nemčija (13)
31		Weißburgunder	Južna Afrika (33), Kanada, Čile (32), Madžarska (23), Nemčija (32, 33), Avstrija (32), Združeno kraljestvo°, Italija
32		Weißer Burgunder	Nemčija (31, 33), Avstrija (31), Čile (31), Švica°, Slovenija, Italija
33		Weissburgunder	Južna Afrika (31), Nemčija (31, 32), Združeno kraljestvo, Italija
34		Weisser Burgunder	Srbija in Črna gora (15)
35	Calabria (IT)	Calabrese	Italija
36	Cotnari (RO)	Grasă de Cotnari	Romunija
37	Franken (DE)	Blaufränkisch	Češka (39), Avstrija°, Nemčija, Slovenija (Modra frankinja, Frankinja), Madžarska, Romunija (14, 27, 39, 41)
38		Frâncușă	Romunija
39		Frankovka	Češka°(37), Slovaška (40), Romunija (14, 27, 38, 41)
40		Frankovka modrá	Slovaška (39)
41		Kékfrankos	Madžarska, Romunija (37, 14, 27, 39)
42	Friuli (IT)	Friulano	Italija
43	Graciosa	Graciosa	Portugalska°
44	Мелник Melnik	Мелник Melnik	Bolgarija
45	Moravské (CZ)	Cabernet Moravia	Češka°
46		Moravia dulce	Španija°
47		Moravia agria	Španija°
48		Muškat moravský	Češka°, Slovaška
49	Odobești (RO)	Galbenă de Odobești	Romunija
50	Porto (PT)	Portoghese	Italija°
51	Rioja (ES)	Torrontés riojano	Argentina°
52	Sardegna (IT)	Barbera Sarda	Italija
53	Sciacca (IT)	Sciaccarello	Francija

	Ime zaščitene označbe porekla ali geografske označbe	Ime sorte ali njegova sopomenka	Države, ki smejo uporabljati ime sorte ali eno od njegovih sopomenk (1)
1	Mount Athos – Agioritikos (GR)	Agiorgitiko	Grčija°, Ciper°
2	Aglianico del Taburno (IT) Aglianico del Vulture (IT)	Aglianico	Italija°, Grčija°, Malta°
3	Aglianico del Taburno (IT) Aglianico del Vulture (IT)	Aglianicone	Italija°
4	Aleatico di Gradoli (IT) Aleatico di Puglia (IT)	Aleatico	Italija
5	Ansonica Costa dell'Argentario (IT)	Ansonica	Italija
6	Conca de Barbera (ES)	Barbera Bianca	Italija°
7		Barbera	Južna Afrika°, Argentina°, Avstralija°, Hrvaška°, Mehika°, Slovenija°, Urugvaj°, Združene države°, Grčija°, Italija°, Malta°
8		Barbera Sarda	Italija°
9	Malvasia di Castelnuovo Don Bosco (IT) Bosco Eliceo (IT)	Bosco	Italija°
10	Brachetto d'Acqui (IT)	Brachetto	Italija
11	Etyek-Budai (HU)	Budai	Madžarska°
12	Cesanese del Piglio (IT) Cesanese di Olevano Romano (IT) Cesanese di Affile (IT)	Cesanese	Italija
13	Cortese di Gavi (IT) Cortese dell'Alto Monferrato (IT)	Cortese	Italija
14	Duna Borrégió (HU) Dunajskostredský (SK)	Duna gyöngye	Madžarska
15	Duna Borrégió (HU) Dunajskostredský (SK)	Dunaj	Slovaška
16	Côte de Duras (FR)	Durasa	Italija
17	Korinthos-Korinthiakos (GR)	Corinto Nero	Italija°
18	Korinthos-Korinthiakos (GR)	Korinthiaki	Grčija°
19	Fiano di Avellino (IT)	Fiano	Italija
20	Fortana del Taro (IT)	Fortana	Italija
21	Freisa d'Asti (IT) Freisa di Chieri (IT)	Freisa	Italija
22	Greco di Bianco (IT) Greco di Tufo (IT)	Greco	Italija
23	Grignolino d'Asti (IT) Grignolino del Monferrato Casalese (IT)	Grignolino	Italija
24	Izsáki Arany Sáfeher (HU)	Izsáki Sáfeher	Madžarska
25	Lacrima di Morro d'Alba (IT)	Lacrima	Italija
26	Lambrusco Grasparossa di Castelvetro	Lambrusco grasparossa	Italija
27	Lambrusco Grasparossa di Castelvetro	Lambrusco	Italija
28	Lambrusco di Sorbara (IT)
29	Lambrusco Mantovano (IT)
30	Lambrusco Salamino di Santa Corce (IT)
31	Lambrusco Salamino di Santa Corce (IT)	Lambrusco Salamino	Italija
32	Colli Maceratesi	Maceratino	Italija
33	Vino Nobile de Montepulciano (IT)	Montepulciano	Italija°
34	Nebbiolo d'Alba (IT)	Nebbiolo	Italija
35	Colli Bolognesi Classico Pignoletto (IT)	Pignoletto	Italija
36	Primitivo di Manduria	Primitivo	Italija
37	Rheingau (DE) Rheinhessen (DE)	Rajnai rizling	Madžarska (40)
38		Rajnski rizling	Srbija in Črna gora (39-40-45)
39		Renski rizling	Srbija in Črna gora (38-42-45), Slovenija° (44)
40		Rheinriesling	Bolgarija°, Avstrija, Nemčija (42), Madžarska (37), Češka (48), Italija (42), Grčija, Portugalska, Slovenija
41		Rhine Riesling	Južna Afrika°, Avstralija°, Čile (43), Moldavija°, Nova Zelandija°, Ciper, Madžarska°
42		Riesling renano	Nemčija (40), Srbija in Črna gora (38-39-45), Italija (40)
43		Riesling Renano	Čile (41), Malta°
44		Radgonska ranina	Slovenija
45		Rizling rajnski	Srbija in Črna gora (38-39-42)
46		Rizling Rajnski	Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija°, Hrvaška°
47		Rizling rýnsky	Slovaška°
48		Ryzlink rýnský	Češka (40)
49	Rossese di Dolceacqua (IT)	Rossese	Italija
50	Sangiovese di Romagna (IT)	Sangiovese	Italija
51	Štajerska Slovenija	Štajerska belina	Slovenija
52	Teroldego Rotaliano (IT)	Teroldego	Italija
53	Vinho Verde (PT)	Verdea	Italija°
54		Verdeca	Italija
55		Verdelho	Južna Afrika°, Argentina, Avstralija, Nova Zelandija, Združene države, Portugalska
56		Verdelho Roxo	Portugalska°
57		Verdelho Tinto	Portugalska°
58		Verdello	Italija°, Španija°
59		Verdese	Italija°
60		Verdejo	Španija°
61	Verdicchio dei Castelli di Jesi (IT) Verdicchio di Matelica (IT)	Verdicchio	Italija
62	Vermentino di Gallura (IT) Vermentino di Sardegna (IT)	Vermentino	Italija
63	Vernaccia di San Gimignano (IT) Vernaccia di Serrapetrona (IT)	Vernaccia	Italija
64	Zalai borvidék (HU)	Zalagyöngye	Madžarska