31.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 30/1

(1)

Reforme skupne kmetijske politike (SKP), dogovorjene v letih 2003 in 2004, so predvidevale predložitev poročil, s pomočjo katerih naj bi se ocenila njihova učinkovitost in predvsem njihov vpliv na doseganje zastavljenih ciljev ter analizirali njihovi učinki na ustreznih trgih. V zvezi s tem je Komisija 20. novembra 2007 predložila Sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Priprava na pregled ‚zdravstvenega stanja‘ reforme SKP“. Upoštevati bi bilo treba to sporočilo in nadaljnje razprave Evropskega parlamenta, Sveta, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij o njegovih glavnih prvinah, kakor tudi številna mnenja iz posvetovanja z javnostjo.

(2)

Določbe SKP o javni intervenciji bi bilo treba poenostaviti in prilagoditi z razširitvijo razpisnega postopka, da bi se dosegel kolikor se da usklajen pristop. Zlasti zaradi spoštovanja največjih količin in količinskih omejitev za žita, maslo in posneto mleko v prahu, bi bilo potrebno hitro ukrepanje. Da bi to zagotovili in ker se pri zaključku odkupa pri točno določeni ceni, sprejetju koeficientov dodelitve in prehodu na razpisni postopek v primeru navadne pšenice ne izvaja diskrecijska pravica, bi moralo biti Komisiji omogočeno hitro ukrepanje brez pomoči odbora.

(3)

Sistem intervencije za žita bi bilo treba prilagoditi, da se zagotovita konkurenčnost in tržna naravnanost v tem sektorju, hkrati pa bi bilo treba intervencijo ohraniti v vlogi varnostne mreže v primeru motenj na trgu in zaradi lažjega prilagajanja kmetov na tržne pogoje. Ob sprejetju Uredbe Sveta (ES) št. 735/2007 (4), ki je reformirala sistem intervencije za koruzo, je začela Komisija preučevati sistem intervencije za žito na podlagi analize, ki je razkrila določeno stopnjo tveganja za dodatno intervencijo za ječmen, če bi bile cene nizke. Obeti za žita pa so se od tedaj bistveno spremenili; zanje je značilno ugodno cenovno okolje na svetovnem trgu, ki je posledica naraščajočega povpraševanja v svetu in nizke svetovne zaloge žit. V tem okviru bi bilo treba ukiniti intervencije za druga krmna žita. To bi omogočilo intervencijo, ne da bi ta imela negativne posledice za trg za žita kot celoto. Ugodna napoved za sektor žit prav tako velja za trdo pšenico. To pomeni, da so intervencijski odkupi trde pšenice zaenkrat izgubili svoj pomen, saj so tržne cene znatno višje od intervencijskih cen. Intervencijski odkupi torej zaenkrat niso več potrebni in intervencije bi bilo treba ukiniti. Ker bi morala biti intervencija za žita bolj varnostna mreža kot pa element, ki vpliva na oblikovanje cen, različna obdobja žetve v državah članicah, s katerimi se dejansko začnejo tržna leta, niso več pomembna, ker cene ne ustrezajo več ravnem intervencije skupaj z mesečnimi povečanji. Zaradi poenostavitve bi bilo treba datume za intervencije za žita uskladiti v celotni Skupnosti.

(4)

Od reforme SKP leta 2003 se je konkurenčnost sektorja riža povečala zaradi stabilne proizvodnje, zmanjševanja zalog zaradi naraščajočega povpraševanja v Skupnosti in na svetovnem trgu ter zaradi pričakovanih cen znatno nad intervencijsko ceno. Intervencijski odkupi za riž torej zaenkrat niso več potrebni in intervencije bi bilo treba ukiniti.

(5)

Proizvodnja in poraba svinjskega mesa bosta predvidoma srednjeročno naraščala, čeprav počasneje kot v preteklem desetletju zaradi konkurence perutninskega mesa in višjih cen krme. Pričakuje se, da bodo cene svinjskega mesa ostale znatno višje od intervencijskih cen. Intervencijski odkup za svinjsko meso ni bil uporabljen že mnogo let in zaradi razmer in obetov na trgu bi bilo treba možnost intervencijskega odkupa zato ukiniti.

(6)

Glede na sedanje razmere in obete na trgu je mogoče pričakovati, da se intervencija za prašičje meso, trdo pšenico in riž v letu 2009 v nobenem primeru ne bo uporabljala, zato bi bilo treba intervencijo za te proizvode spremeniti oziroma ukiniti od tržnega leta 2009/2010 naprej. Da se kmetom omogoči, da se prilagodijo, bi se morale spremembe za druga žita uporabljati od tržnega leta 2010/2011 naprej.

(7)

Za srednjeročno napoved za sektor mleka in mlečnih proizvodov je značilno stalno povečevanje povpraševanja v Skupnosti po proizvodih z visoko dodano vrednostjo; znatno povečanje svetovnega povpraševanja po mleku in mlečnih izdelkih, ki ga spodbujata rast dohodkov in prebivalstva v mnogih delih sveta, in naraščajoča naklonjenost potrošnikov mleku in mlečnim proizvodom.

(8)

Skupna proizvodnja mleka v Skupnosti je omejena z zgornjimi vrednostmi mlečnih kvot, zato se predvideva, da bo na srednji rok postopoma, čeprav zmerno, upadala, saj bo stalno prestrukturiranje v državah članicah, ki niso bile članice Skupnosti pred 1. majem 2004, privedlo do upada proizvodnje mleka za samooskrbo, medtem ko rast proizvodnje ostaja omejena zaradi kvot. Hkrati se bo v obdobju napovedi količina mleka, dobavljenega mlekarnam za predelavo, predvidoma še naprej povečevala. Sistem mlečnih kvot torej glede na močno notranje in zunanje povpraševanje omejuje širitev proizvodnje, kar je v nasprotju s stanjem, ko so bile kvote uvedene kot odgovor na prekomerno proizvodnjo. V takih tržnih razmerah kvote zmanjšujejo tržno naravnanost, ker izkrivljajo odzivanje kmetov na cenovne signale, z upočasnjevanjem prestrukturiranja pa preprečujejo izboljšanje učinkovitosti v sektorju. Kvote naj bi nehali določati leta 2015. Treba bi bilo opraviti ustrezne postopne prilagoditve, da bi omogočili nemoten prehod in se tako izognili pretiranemu prilagajanju po prenehanju določanja kvot. Zato bi bilo treba predvideti postopno opuščanje mlečnih kvot z letnimi povečanji v višini 1 % na tržno leto med leti 2009/2010 do 2013/2014. Iz istih razlogov bi bilo treba izvesti tudi druge spremembe, da bi sistem mlečnih kvot postal prožnejši kar zadeva prilagoditev vsebnosti maščobe, in sicer tako, da se odpravi prilagoditev iz člena 80(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (5), kar zadeva predpise o neaktivnosti kvot pa poveča odstotni delež v členu 72(2) navedene uredbe, ki naj bi ga proizvajalec uporabljal v 12-mesečnem obdobju, s čimer se olajša ponovna dodelitev neporabljene kvote. V okviru prestrukturiranja sektorja bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da do 31. marca 2014 v določenem obsegu odobrijo dodatno nacionalno pomoč. Povečanje kvot, ki je bilo sprejeto z Uredbo Sveta (ES) št. 248/2008 z dne 17. marca 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1234/2007 glede nacionalnih kvot za mleko (6), in 1-odstotno letno povečanje, skupaj z drugimi spremembami, ki zmanjšujejo verjetnost nastanka presežnih dajatev, pomenijo, da bi le Italiji grozilo plačilo dajatve na osnovi sedanjih vzorcev proizvodnje, če bi se od leta 2009/2010 do 2013/2014 uporabljalo 1-odstotno letno povečanje. Zato bi moralo biti ob upoštevanju sedanjih vzorcev proizvodnje v vseh državah članicah opravljeno enkratno povečanje kvote za Italijo, da bi se izognili temu tveganju. Da bi v vseh državah članicah zaradi povečanja kvot zagotovili nadzorovan in nemoten prehod, bi bilo treba okrepiti sistem presežnih dajatev za naslednji dve leti in ga določiti na ravni, katere učinek bi bil odvračilen. V primerih, ko bi povečanje oddaj mleka bistveno preseglo kvote za leto 2008/2009, bi bilo treba zaračunati dodatno dajatev.

(9)

Trg s sirom se nenehno širi s povečanim povpraševanjem znotraj in izven Skupnosti. Na splošno so zato cene za sir že nekaj časa nespremenjene in nanje ni bistveno vplivalo znižanje institucionalnih cen za nepakirane proizvode (maslo in posneto mleko v prahu). Tako z ekonomskega vidika kot z vidika tržnega upravljanja trajna in neobvezna pomoč za zasebno skladiščenje takega proizvoda visoke vrednosti, kot je sir, katerega ceno določa trg, ni več upravičena in bi jo bilo treba zato ukiniti.

(10)

V okviru reforme mlečnega sektorja in sedanjega stanja na trgu pomoč za posneto mleko v prahu, ki se uporablja kot živalska krma, in posneto mleko za proizvodnjo kazeina trenutno ni potrebna. Če pa bi prišlo oziroma bi lahko prišlo do kopičenja presežkov mlečnih izdelkov, kar bi ali bi lahko ustvarilo resno neravnovesje na trgu, bi ta še vedno lahko imela določeno vlogo. Odločitev pa bi morala sprejeti Komisija bolj na podlagi preudarne tržne analize kot pa obveznosti, da se vsako leto uporabi shema. Vendar bi bilo treba shemo uporabljati neobvezno. Če bi shemo uporabili, bi se morala pomoč določiti vnaprej ali z razpisom.

(11)

Pomoč za odkup masla za slaščice in sladoled in za neposredno porabo se je zmanjšala v skladu z znižanjem intervencijske cene za maslo od leta 2004 in je tako bila enaka nič, preden so bili razpisi začasno ustavljeni zaradi ugodnih razmer na trgu. Sheme za pomoč za odkup niso več potrebne kot podpora trgu na ravni intervencijskih cen in bi jih bilo treba zato ukiniti.

(12)

Kot pri reformi SKP leta 2003 je za izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva Skupnosti in spodbujanje tržno naravnanega in trajnostnega kmetijstva treba nadaljevati s prehodom s proizvodne podpore na podporo proizvajalcem, in sicer z ukinitvijo obstoječih pomoči po Uredbi o enotni SUT za posušeno krmo, lan, konopljo in krompirjev škrob in z vključitvijo podpore za te proizvode v sistem nevezane dohodkovne podpore za vsako kmetijo. Kot že pri reformi SKP leta 2003 bo – čeprav se zaradi nevezane pomoči, izplačane kmetom, dejansko izplačani zneski ne bodo spremenili – znatno povečala učinkovitost dohodkovne podpore.

(13)

Pomoč proizvodnji lanenih vlaken in vlaken konoplje bi sedaj morala postati nevezana. Da se omogoči industriji lana in konoplje prilagoditev, bi bilo treba to podporo v shemo enotnega plačila vključiti v prehodnem obdobju. Zato bi bilo treba zagotoviti pomoč za dolga lanena vlakna in kratka lanena vlakna ter vlakna konoplje do 1. julija 2012. Ohranjanje pomoči za kratka lanena vlakna in vlakna konoplje pomeni, da bi bilo treba zmanjšati pomoč za dolga lanena vlakna, da bi s tem vzpostavili ravnotežje pomoči v sektorju. Da pa bi spoštovali upravičena pričakovanja pridelovalcev, bi bilo treba to zmanjšanje uvesti šele od tržnega leta 2010/2011 naprej.

(14)

Sistem za posušeno krmo je bil reformiran leta 2003, ko je bil del pomoči dodeljen industriji, preostali del pa je bil ločen od proizvodnje in vključen v shemo enotnega plačila. Glede na splošni razvoj k večji tržni naravnanosti, sedanje izglede na trgih za krmo in stročnice ter predvsem negativni vpliv, ki ga je v zadnjem času imela proizvodnja sušene krme na okolje, bi bilo treba prehod na popolno proizvodno nevezanost za celoten sektor zato dokončati z ločevanjem preostale pomoči od dejavnosti. Da bi ublažili učinke prenehanja izplačevanja pomoči industriji, bi bilo treba ustrezno prilagoditi cene, plačane proizvajalcem surovin, ki bodo sami upravičeni do prejema večjih neposrednih plačil zaradi ločitve pomoči od proizvodnje. Sektor je v postopku prestrukturiranja od reforme leta 2003, kljub temu pa bi bilo treba predvideti prehodno obdobje do 1. aprila 2012, da se sektorju omogoči, da se prilagodi.

(15)

Sistem, določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1868/94 z dne 27. julija 1994 o vzpostavitvi sistema kvot v zvezi s proizvodnjo krompirjevega škroba (7), ne bo več potreben, potem ko bodo ukinjene s tem povezane pomoči, določene v Uredbi Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o uvedbi skupnih pravil za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (8). Pomoč proizvajalcem je bila deloma ločena od proizvodnje v letu 2003 in to pomoč bi bilo treba sedaj popolnoma ločiti od proizvodnje, čeprav bi bilo treba zagotoviti prehodno obdobje do 1. julija 2012, da se kmetom omogoči, da prilagodijo svoje dobavne obveznosti shemi pomoči za krompirjev škrob. Veljavnost ustreznih najnižjih cen bi bilo treba zaradi tega podaljšati za enako obdobje. Po tem bi bilo treba sistem kvot za neposredna plačila odpraviti, hkrati s popolno vključitvijo navedenega neposrednega plačila v shemo enotnega plačila. V vmesnem času bi bilo treba zadevne določbe – tako kot druge pomoči in sheme kvot – vključiti v Uredbo o enotni SUT.

(16)

Zaradi razvoja na domačih in mednarodnih trgih za žita in škrob nadomestilo za proizvodnjo škroba ni več ustrezno glede na svoje prvotne cilje in bi ga bilo treba zato ukiniti. Zaradi razmer na trgu in obetov je pomoč že nekaj časa enaka nič in pričakuje se, da se bo to nadaljevalo, kar pomeni, da je mogoča hitra ukinitev brez negativnih posledic za sektor.

(17)

Organizacije proizvajalcev imajo lahko koristno vlogo pri združevanju ponudbe v sektorjih, v katerih obstaja neravnovesje v koncentraciji proizvajalcev in kupcev. Državam članicam bi zato moralo biti omogočeno, da priznajo organizacije proizvajalcev v vseh sektorjih na vseh ravneh Skupnosti.

(18)

Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (9) predvideva, da lahko države članice zadržijo določen odstotek deleža nacionalnih zgornjih mej, ki pripadajo plačilom na površino za hmelj, in ta sredstva porabijo za financiranje določenih dejavnosti priznanih organizacij proizvajalcev. Navedena uredba se razveljavi in v Uredbi (ES) št. 73/2009 so plačila na površino za hmelj od 1. januarja 2010 nevezana, kar pomeni, da se bo zadnje plačilo organizacijam proizvajalcev v skladu s staro določbo izvedlo leta 2010. Da bi lahko organizacije proizvajalcev hmelja tudi v prihodnje opravljale svoje dejavnosti kot doslej, bi bilo treba v posebni določbi predvideti, da se v zadevnih državah za te dejavnosti uporabijo ustrezni zneski z učinkom od 1. januarja 2011.

(19)

V Uredbi o enotni SUT je predvideno, da se zneski, ki so zadržani od pomoči za oljčne nasade v skladu s členom 110i(4) Uredbe (ES) št. 1782/2003, uporabijo za financiranje programov dela organizacije izvajalcev. Uredba (ES) št. 1782/2003 se razveljavi. Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba določiti posebne določbe za določitev višine zneskov, ki jih zadevne države članice uporabijo za delovne programe.

(20)

Zaradi pravne varnosti in enostavnosti je primerno razjasniti in uskladiti določbe o neuporabi členov 87, 88 in 89 Pogodbe za plačila, ki jih izvedejo države članice v skladu z Uredbo 1234/2007 ali Uredbo Sveta (ES) št. 247/2006 z dne 30. januarja 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (10), Uredbo Sveta (ES) št. 320/2006 z dne 20. februarja 2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti (11), Uredbo Sveta (ES) št. 1405/2006 z dne 18. septembra 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov (12), Uredbo Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (13) in Uredbo Sveta (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008 o skupni ureditvi trga za vino (14). V tem smislu bi bilo treba določbe navedenih uredb, ki bi sicer ali bi lahko v določenih okoliščinah spadale med državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe, izključiti iz uporabe pravil o državni pomoči. Zadevne določbe zajemajo ustrezne pogoje za dodelitev podpore, da se prepreči neupravičeno izkrivljanje konkurence.

(21)

Uredbe (ES) št. 247/2006, (ES) št. 320/2006, (ES) št. 1405/2006, (ES) št. 1234/2007, (ES) št. 3/2008 in (ES) št. 479/2008 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti.

(22)

Naslednji akti so zastareli in bi jih bilo treba zaradi pravne varnosti razveljaviti: Uredbo Sveta (EGS) št. 1883/78 z dne 2. avgusta 1978 o splošnih pravilih za financiranje intervencij s strani Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Jamstvenega oddelka (15), Uredbo Sveta (EGS) št. 1254/89 z dne 3. maja 1989 o določitvi med drugim za tržno leto 1989/90 nekaterih cen za sladkor in standardne kakovosti pese (16), Uredbo Sveta (EGS) št. 2247/89 z dne 24. julija 1989 o izrednem ukrepu za brezplačno dobavo nekaterih kmetijskih proizvodov Poljski (17), Uredbo Sveta (EGS) št. 2055/93 z dne 19. julija 1993 o dodelitvi posebne referenčne količine določenim proizvajalcem mleka in mlečnih proizvodov (18), in Uredbo Sveta (ES) št. 1182/2005 z dne 18. julija 2005 o sprejetju avtonomnih in prehodnih ukrepov za odprtje tarifne kvote Skupnosti za uvoz živega goveda s poreklom iz Švice (19). Naslednji akti bodo zastareli s 1. majem 2009 in bi se morali zato s tem datumom razveljaviti: Uredba Sveta (ES) št. 2596/97 z dne 18. decembra 1997 o podaljšanju obdobja iz člena 149(1) Akta o pristopu Avstrije, Finske in Švedske (20) in Uredba Sveta (ES) št. 315/2007 z dne 19. marca 2007 o prehodnih ukrepih, ki odstopajo od Uredbe (ES) št. 2597/97 glede konzumnega mleka, proizvedenega v Estoniji (21).

(23)

Ta uredba bi se morala praviloma uporabljati od datuma začetka njene veljavnosti. Da se zagotovi, da določbe te uredbe ne bodo posegale v nekatere pomoči, ki jih je treba izplačati za tržno leto 2008/2009 ali 2009/2010, bi bilo treba določiti kasnejši datum uporabe za tiste določbe, ki neposredno vplivajo na delovanje shem v sektorjih, za katera so tržna leta predvidena. Ta uredba bi se morala v takih primerih uporabljati šele od začetka poznejših tržnih let –

(1)

V odstavku 3 se črta drugi pododstavek.

(2)

Doda se naslednji odstavek:

„4.   Brez poseganja v odstavka 1 in 2 ter z odstopanjem od člena 180 Uredbe (ES) št. 1234/2007 (22) in člena 3 Uredbe (ES) št. 1184/2006 (23) se členi 87, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo za plačila, ki jih države članice v skladu s to uredbo izvedejo po naslovu III odstavka 3 tega člena ter členih 17 in 21 te uredbe.

(1)

Člen 6(6) se nadomesti z naslednjim:

„6.   Države članice ne dodelijo državne pomoči za ukrepe diverzifikacije iz tega člena. Če pa zgornje meje iz tretjega pododstavka odstavka 4 omogočajo dodelitev pomoči za diverzifikacijo v višini 100 %, zadevna država članica prispeva vsaj 20 % upravičenih izdatkov.“

(2)

Doda se naslednji člen:

„Člen 13a

Državne pomoči

Brez poseganja v člen 6(5) te uredbe ter z odstopanjem od člena 180 Uredbe (ES) št. 1234/2007 (22) in člena 3 Uredbe (ES) št. 1184/2006 (23) se členi 87, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo za plačila, ki jih države članice v skladu s to uredbo izvedejo po členih 3, 6, 7, 8, 9 in 11 te uredbe.

(1)

Točka (a) člena 8(1) se nadomesti z naslednjim:

(2)

Odstavek 2 člena 10 se črta.

(3)

Pododdelek II oddelka II poglavja I naslova I dela II se nadomesti z naslednjim:

„Pododdelek II

Začetek odkupa

Člen 11

Obdobja javne intervencije

Javna intervencija je na voljo:

Člen 12

Začetek javne intervencije

1.   V obdobjih iz člena 11 je javna intervencija:

2.   Javno intervencijo za govedino in teletino iz točke (c) odstavka 1 Komisija konča brez pomoči odbora iz člena 195(1), če v reprezentativnem obdobju niso več izpolnjeni pogoji iz navedene točke.

Člen 13

Omejitve intervencije

1.   Javni intervencijski odkup se izvede v okviru naslednjih omejitev:

2.   Za sladkor, skladiščen med tržnim letom v skladu s točko (b) odstavka 1 tega člena, se ne uporablja noben od drugih ukrepov skladiščenja iz členov 32, 52 in 63.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 za proizvode iz točk (a), (c) in (d) navedenega odstavka se lahko Komisija odloči, da javno intervencijo nadaljuje nad količinami iz navedenega odstavka, če tako zahtevajo razmere na trgu in zlasti razvoj tržnih cen.“

(4)

Pododdelek III oddelka II poglavja I naslova I dela II se nadomesti z naslednjim:

„Pododdelek III

Intervencijske cene

Člen 18

Intervencijske cene

1.   Intervencijska cena:

2.   Intervencijske cene in količine za intervencijo določi Komisija z razpisnimi postopki za naslednje proizvode:

V posebnih okoliščinah so lahko razpisni postopki omejeni na določene države članice ali regije države članice ter se intervencijske cene in količine za intervencijo določijo za državo članico ali za regijo države članice na podlagi evidentiranih povprečnih tržnih cen.

3.   Najvišja cena odkupa, določena v skladu z razpisnimi postopki iz odstavka 2:

4.   Intervencijske cene iz odstavkov 1, 2 in 3:

5.   Intervencijska cena za sladkor znaša 80 % referenčne cene, določene za tržno leto, ki sledi tržnemu letu, v katerem je bila ponudba predložena. Če pa se kakovost sladkorja, ponujenega plačilni agenciji, razlikuje od standardne kakovosti, opredeljene v točki B Priloge IV, za katero je referenčna cena določena, se intervencijska cena ustrezno zviša ali zniža.“

(5)

V členu 28 se črta točka (b).

(6)

Člen 30 se črta.

(7)

Člen 31 se spremeni:

(8)

Člen 36 se črta.

(9)

Člen 43 se spremeni:

(10)

Člen 46(3) se črta.

(11)

Člen 55 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 55

Sistemi kvot

1.   Sistem kvot se uporablja za naslednje proizvode:

2.   Glede sistemov kvot iz točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena, če proizvajalec preseže ustrezno kvoto in za sladkor ne uporabi presežnih količin iz člena 61, se za take količine plača presežna dajatev v skladu s pogoji iz oddelkov II in III.“

(12)

V členu 72(2) se „70 %“ nadomesti s „85 %“.

(13)

V členu 78(1) se doda naslednji pododstavek:

„Vendar pa se za obdobji dvanajstih mesecev z začetkom 1. aprila 2009 in 1. aprila 2010 presežna dajatev za oddano mleko, ki presega 106 % nacionalne kvote za oddajo, ki se uporablja za obdobje dvanajstih mesecev z začetkom 1. aprila 2008, določi v višini 150 % dajatve iz drugega pododstavka.“

(14)

Člen 80 se spremeni:

(15)

V poglavju III naslova I dela II se vstavi naslednji oddelek IIIa:

„Oddelek IIIa

KVote za krompirjev škrob

Člen 84a

Kvote za krompirjev škrob

1.   Državam članicam, ki proizvajajo krompirjev škrob, se dodelijo kvote za tržno leto, v katerem se uporablja sistem kvot v skladu s členom 204(5) in Prilogo Xa.

2.   Vsaka država članica proizvajalka iz Priloge Xa razdeli svojo kvoto med proizvajalce krompirjevega škroba za uporabo v zadevnih tržnih letih na podlagi podkvot, ki so dodeljene vsakemu proizvajalcu v letu 2007/2008.

3.   Podjetje, ki proizvaja krompirjev škrob, s pridelovalci krompirja ne sklepa pogodb o pridelavi za količino krompirja, iz katerega bi proizvedel količino škroba, ki presega njegovo kvoto iz odstavka 2.

4.   Ves krompirjev škrob, ki presega kvoto iz odstavka 2, se nepredelan izvozi iz Skupnosti pred 1. januarjem po koncu zadevnega tržnega leta. Izvozno nadomestilo se zanj ne izplača.

5.   Ne glede na odstavek 4 lahko podjetje za proizvodnjo krompirjevega škroba v katerem koli tržnem letu dodatno k svoji kvoti za zadevno leto izkoristi največ 5 % svoje kvote za naslednje tržno leto. V takem primeru se kvota za naslednje tržno leto ustrezno zmanjša.

6.   Določbe tega oddelka se ne uporabljajo za krompirjev škrob, ki ga proizvedejo podjetja, za katera ne velja odstavek 2 tega člena in ki kupijo krompir, za katerega pridelovalci ne prejmejo plačila, predvidenega v členu 75 Uredbe (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o uvedbi skupnih pravil za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (24).

(16)

V členu 85 se doda naslednja točka:

(17)

Pododdelek I oddelka I poglavja IV naslova I dela II se črta.

(18)

Prva dva pododstavka člena 91(1) se nadomestita z naslednjim pododstavkom:

„Pomoč za predelavo slame iz lanu z dolgimi vlakni, gojenega za vlakna, ter iz lanu s kratkimi vlakni in konoplje, gojenega za vlakna, se dodeli za tržna leta 2009/10 do 2011/12 pooblaščenim primarnim predelovalcem na podlagi količine vlaken, ki so bila dejansko pridobljena iz slame, za katero je bila s kmetom sklenjena kupoprodajna pogodba.“

(19)

V členu 92(1) se prvi pododstavek spremeni:

(20)

Odstavek 1 člena 94 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Za dolga lanena vlakna, za katera se lahko dodeli pomoč, se določi maksimalna zajamčena količina 80 878 ton za vsako tržno leto od 2009/10 do 2011/12. Navedena količina se razdeli med določene države članice kot nacionalne zajamčene količine v skladu s točko A.I. Priloge XI.“

(21)

Odstavek 1a člena 94 se nadomesti z naslednjim:

„1a.   Za kratka lanena vlakna in vlakna konoplje, za katera se lahko dodeli pomoč, se določi maksimalna zajamčena količina 147 265 ton za vsako tržno leto od 2009/2010 do 2011/2012. Navedena količina se razdeli med določene države članice v obliki nacionalnih zajamčenih količin v skladu s točko A.II. Priloge XI.“

(22)

V oddelku I poglavja IV naslova I dela II se vstavi naslednji pododdelek:

„Pododdelek III

Krompirjev škrob

Člen 95a

Premija za krompirjev škrob

1.   Premija v višini 22,25 EUR na tono proizvedenega škroba se izplačuje za tržna leta 2009/2010, 2010/2011 in 2011/2012 proizvajalcem krompirjevega škroba za količino krompirjevega škroba do višine kvote iz člena 84a(2), pod pogojem, da so ti plačali pridelovalcem krompirja najnižjo ceno za ves krompir, ki je potreben za proizvodnjo krompirja do višine kvote.

2.   Najnižja cena za krompir, ki je namenjen za proizvodnjo krompirjevega škroba, je 178,31 EUR na tono za zadevna tržna leta.

Cena velja za količino krompirja, dostavljenega tovarni, ki je potreben za proizvodnjo ene tone škroba.

Najnižja cena se prilagodi glede na vsebnost škroba v krompirju.

3.   Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje tega pododdelka.“

(23)

Člen 96 se črta.

(24)

Člena 99 in 100 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 99

Pomoč za posneto mleko in posneto mleko v prahu, namenjeno uporabi za krmo

1.   Če se nakopičijo presežki mlečnih izdelkov ali pa je verjetno, da lahko do njih pride, kar povzroča ali utegne povzročiti resno neravnotežje na trgu, se lahko Komisija odloči za odobritev pomoči za posneto mleko in posneto mleko v prahu, proizvedeno v Skupnosti, namenjeno uporabi za krmo v skladu s pogoji in standardi za izdelke, ki jih določi Komisija. Pomoč se lahko določi vnaprej ali z razpisnimi postopki.

Za namene tega člena se pinjenec in pinjenec v prahu obravnavata kot posneto mleko in posneto mleko v prahu.

2.   Zneske pomoči določi Komisija ob upoštevanju referenčne cene, določene v točki (e)(ii) člena 8(1) za posneto mleko v prahu, ter razvoja razmer na trgu za posneto mleko in posneto mleko v prahu.

Člen 100

Pomoč za posneto mleko, predelano v kazein in kazeinate

1.   Če se nakopičijo presežki mlečnih izdelkov ali pa je verjetno, da do njih lahko pride, kar povzroča ali utegne povzročiti resno neravnotežje na trgu, se lahko Komisija odloči za odobritev pomoči za v Skupnosti pridelano mleko, predelano v kazein in kazeinate, v skladu s pogoji in standardi za tako mleko ter kazein in kazeinate, proizvedene iz njega, ki jih določi Komisija. Pomoč se lahko določi vnaprej ali z razpisnimi postopki.

2.   Pomoč določi Komisija ob upoštevanju razvoja razmer na trgu za posneto mleko v prahu in referenčne cene za posneto mleko v prahu, določene v točki (e)(ii) člena 8(1).

Pomoč se lahko razlikuje glede na to, ali je posneto mleko predelano v kazein in kazeinate, in glede na kakovost teh izdelkov.“

(25)

Člen 101 se črta.

(26)

Člen 102(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Države članice lahko poleg pomoči Skupnosti dodelijo nacionalno pomoč za dobavo proizvodov iz odstavka 1 učencem v izobraževalnih ustanovah. Države članice lahko financirajo nacionalno pomoč z dajatvijo v sektorju mleka ali s kakršnim koli drugim prispevkom sektorja mleka.“

(27)

Vstavi se naslednji oddelek:

„Oddelek IIIa

Pomoči v sektorju hmelja

Člen 102a

Pomoči organizacijam proizvajalcev

1.   Skupnost financira plačilo organizacijam proizvajalkam v sektorju hmelja, priznanim v skladu s členom 122, za financiranje ciljev v skladu s tem členom.

2.   Financiranje Skupnosti za plačila organizacijam proizvajalkam znaša letno 2 277 000 EUR za Nemčijo.

3.   Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje tega oddelka.“

(28)

Člen 103 se spremeni:

(29)

Člen 103e(2) se črta.

(30)

Člen 105(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Države članice lahko izplačujejo posebne nacionalne pomoči za zaščito panjev, ki so oslabljeni zaradi strukturnih ali naravnih pogojev, ali v skladu s programi gospodarskega razvoja, razen za tiste, ki so namenjeni za proizvodnjo ali trgovino. Te pomoči morajo države članice priglasiti Komisiji hkrati s predložitvijo čebelarskega programa v skladu s členom 109.“

(31)

Člen 119 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 119

Uporaba kazeina in kazeinatov pri proizvodnji sira

Če se pomoč izplača v skladu s členom 100, lahko Komisija za uporabo kazeina in kazeinatov pri proizvodnji sira zahteva predhodno dovoljenje, ki se izda samo, če je taka uporaba potrebni pogoj za proizvodnjo izdelkov.“

(32)

V členu 122 se doda naslednji odstavek:

„Države članice lahko prav tako priznajo organizacije proizvajalcev, ki jih sestavljajo proizvajalci iz katerega koli sektorja iz člena 1, razen za sektorje iz točke (a) prvega odstavka, pod pogoji, določenimi v točkah (b) in (c) navedenega odstavka.“

(33)

Odstavek 1 člena 124 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Člen 122 in člen 123(1) se uporabljata brez poseganja v priznavanje, za katerega se države članice odločijo na podlagi nacionalne zakonodaje in v skladu z zakonodajo Skupnosti, organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij iz katerega koli sektorja iz člena 1, razen sektorjev iz točke (a) prvega odstavka člena 122 in člena 123(1).“

(34)

Člen 180 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 180

Uporaba členov 87, 88 in 89 Pogodbe

Členi 87, 88 in 89 Pogodbe se uporabljajo v zvezi s proizvodnjo proizvodov iz točk (a) do (k) in točk (m) do (u) člena 1(1) ter iz člena 1(3) te uredbe in trgovino z njimi.

Vendar se členi 87, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo za plačila, ki jih države članice izvedejo po členih 44, 45, 46, 47, 48, 102, 102a, 103, 103a, 103b, 103e, 103ga, 104, 105 in 182 te uredbe v skladu s to uredbo.“

(35)

V členu 182 se doda naslednji odstavek:

„7.   Države članice lahko kmetom v mlečnem sektorju do 31. marca 2014 dodelijo nacionalno pomoč v skupnem letnem znesku v višini do 55 % zgornje meje iz člena 69(4) in (5) Uredbe (ES) št. 73/2009 (11), in sicer ob pomoči Skupnosti, odobreni v skladu s členom 68(1)(b) navedene uredbe. Vendar pa v nobenem primeru skupni znesek podpore Skupnosti v okviru ukrepov iz člena 68(4) navedene uredbe in državne pomoči ne presega zgornje meje iz člena 68(4).“

(36)

V členu 184 se doda naslednja točka:

(37)

V členu 204 se doda naslednji odstavek:

„5.   Za krompirjev škrob se do konca tržnega leta 2011/12 za krompirjev škrob uporablja oddelek IIIa poglavja III naslova I dela II.“

(38)

Točka 1 Priloge IX se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi.

(39)

Besedilo Priloge II k tej uredbi se vstavi kot Priloga Xa.

(40)

Besedilo Priloge III k tej uredbi se vstavi v Prilogo XXII kot točka 20a.

(a)

točke 5 do 8, 12 do 14 in 38 člena 4 uporabljajo od 1. aprila 2009;

(b)

točke 11, 15, 16, 18 do 25, 31, 37 in 39 člena 4 uporabljajo od 1. julija 2009;

(c)

točke 1, 3, 4, in 9(b) člena 4 uporabljajo od:

(d)

točka 27 člena 4 uporablja od 1. januarja 2011;

(e)

točka 17 člena 4 uporablja od 1. aprila 2012.