ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

2. Za namene te direktive razlikujemo naslednje kategorije uporabe neavtomatskih tehtnic:

1. Države članice morajo ukreniti vse potrebno, da zagotovijo, da bodo dane na trg samo tiste tehtnice, ki izpolnjujejo zahteve te direktive.

2. Države članice sprejmejo vse potrebno za zagotovitev, da se tehtnice začnejo uporabljati le za uporabo iz točke (a) člena 1(2), razen če ustrezajo zahtevam te direktive in če imajo, ustrezno temu, znak skladnosti „CE“, določen v členu 11.

Tehtnice, ki se uporabljajo za namene iz točke (a) člena 1(2), morajo zadovoljiti bistvene zahteve iz Priloge I.

V primerih, da tehtnica vključuje ali je priključena na naprave, ki se ne uporabljajo v namene iz točke (a) člena 1(2), take naprave niso predmet navedenih bistvenih zahtev.

1. Države članice tehtnicam, ki izpolnjujejo zahteve te direktive, ne smejo ovirati dajanja na trg.

2. Države članice tehtnicam, ki izpolnjujejo zahteve te direktive, ne smejo ovirati dajanja v uporabo za namene iz točke (a) člena 1(2).

1. Države članice štejejo za skladne z bistvenimi zahtevami iz Priloge I tiste tehtnice, ki ustrezajo nacionalnim standardom, s katerimi se izvajajo usklajeni standardi, ki izpolnjujejo te zahteve.

2. Komisija podatke o usklajenih standardih iz odstavka 1 objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Če država članica ali Komisija meni, da usklajeni standardi iz člena 6(1) ne izpolnjujejo v celoti bistvenih zahtev, določenih v Prilogi I, Komisija ali ta država članica zadevo predloži Stalnemu odboru, ustanovljenem s členom 5 Direktive 98/34/ES (v nadaljevanju „odbor“), in navede svoje razloge za tako dejanje.

V luči mnenja odbora Komisija obvesti države članice, ali je potrebno usklajene standarde umakniti iz publikacij iz člena 6(2).

1. Če neka država članica meni, da tehtnice, ki nosijo znak skladnosti „CE“ iz točk 2, 3 in 4 Priloge II, ne izpolnjujejo zahtev te direktive, če so pravilno nameščene in uporabljene v namene, za katere so namenjene, ukrene vse potrebno, da te tehtnice umakne s trga ali prepove oziroma omeji njihovo uporabo in/ali dajanje na trg.

Ta država članica nemudoma obvesti Komisijo o takih ukrepih in navede razloge za svojo odločitev, še posebej, ali je neustreznost posledica:

Po takem posvetu Komisija nemudoma obvesti državo članico, ki je ukrepala, o izidu posveta. Če ugotovi, da je ukrep upravičen, o tem nemudoma obvesti ostale države članice.

Če je odločitev pripisana pomanjkljivostim v standardih, Komisija potem, ko se je posvetovala z zadevnimi strankami, v roku dveh mesecev prinese zadevo pred odbor, če država članica, ki je ukrepe sprejela, namerava le-te obdržati, in nato sproži postopke iz člena 7.

3. Če tehtnica, ki ni ustrezna, nosi znak skladnosti „CE“, pristojna država članica ustrezno ukrepa proti tistemu, ki je ta znak pritrdil, in o tem obvesti Komisijo in ostale države članice.

4. Komisija poskrbi za to, da so države članice obveščene o poteku in izidu tega postopka.

1. Skladnost tehtnic z bistvenimi zahtevami iz Priloge I je mogoče potrditi po enem od naslednjih postopkov, ki ga izbere vložnik:

2. Dokumenti in korespondenca, ki se nanašajo na postopke iz odstavka 1, so sestavljeni v enem od uradnih jezikov držav članic, v katerih naj bi bili navedeni postopki izvedeni, ali pa v jeziku, ki ga je sprejel priglašeni organ v skladu s členom 10(1).

3. Kadar tehtnice obravnavajo druge direktive, ki zajemajo druge vidike in prav tako predvidevajo pritrditev znaka skladnosti „CE“, ta znak kaže, da za zadevne tehtnice velja tudi domneva skladnost z določbami teh drugih direktiv.

Kadar ena ali več teh direktiv, ki se uporabljajo za tehtnice, proizvajalcu med prehodnim obdobjem dovoljuje izbiro, katere ureditve bo uporabil, znak skladnosti „CE“ kaže skladnost samo z direktivami, ki jih je uporabil proizvajalec. Tedaj je treba podrobnosti iz uporabljenih direktiv, objavljenih v Uradnem listu Evropske unije, navesti v dokumentih, obvestilih ali navodilih, ki jih zahtevajo direktive in morajo biti priloženi k tem tehtnicam.

1. Države članice uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o organih, ki so jih imenovale za opravljanje postopkov iz člena 9, skupaj s posebnimi nalogami, za izvedbo katerih so bili ti organi imenovani, in identifikacijskimi številkami, ki jim jih je predhodno dodelila Komisija.

Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi seznam priglašenih organov in njihove identifikacijske številke in naloge, za katere so bili priglašeni. Komisija zagotovi sprotno dopolnjevanje seznama.

2. Za imenovanje organov uporabijo države članice minimalna merila iz Priloge V. Za organe, ki izpolnjujejo merila, ki so postavljena v ustreznih usklajenih standardih, se šteje, da zadovoljijo merila iz te priloge.

3. Država članica, ki je imenovala organ, imenovanje prekliče, če ta organ ne izpolnjuje več meril za imenovanje iz odstavka 2. O tem nemudoma obvesti ostale države članice in Komisijo ter umakne priglasitev.

1. Znak skladnosti „CE“ in zahtevani dodatni podatki, ki so opisani v Prilogi IV.1, morajo biti na tehtnicah, za katere je bila ugotovljena skladnost ES, pritrjeni v razločni, lahko čitljivi in neizbrisni obliki.

2. Napisi iz Priloge IV.2 morajo biti na vseh ostalih tehtnicah pritrjeni v razločni, lahko čitljivi in neizbrisni obliki.

3. Pritrjevanje znakov na tehtnice, ki bi s pomensko in oblikovno podobnostjo znaku skladnosti „CE“ lahko zavedli tretje osebe, je prepovedano. Na tehtnicah smejo biti pritrjeni kakršni koli drugi znaki, v kolikor ne zmanjšujejo vidnosti ali čitljivosti znaka skladnosti „CE“.

Če tehtnica, ki se uporablja za enega od namenov iz točke (a) člena 1(2), vključuje ali je priključena na naprave, ki niso predmet ugotavljanja skladnosti iz člena 9, mora vsaka od teh naprav nositi oznako, ki omejuje njeno uporabo, kot je določeno v Prilogi IV.3. Ta oznaka mora biti nameščena na naprave v razločni in neizbrisni obliki.

Države članice ukrenejo vse potrebno, da zagotovijo, da bodo tehtnice, ki nosijo znak skladnosti „CE“, ki potrjuje skladnost z zahtevami te direktive, še naprej v skladu s temi zahtevami.

V vsaki odločitvi, ki je sprejeta na podlagi te direktive in ima za posledico omejitve pri dajanju tehtnic v uporabo, mora biti navedena obrazložitev, na kateri temelji.

Tak sklep je treba nemudoma sporočiti zadevni stranki, ki mora biti istočasno obveščena o pravnih sredstvih, ki so ji na voljo po veljavnih zakonih v zadevnih državah članicah, ter o časovnih rokih, ki so jim podvržena taka pravna sredstva.

Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Direktiva 90/384/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo iz Dela A Priloge VII, se razveljavi brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in začetka uporabe direktiv, ki so določene v Delu B Priloge VII.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VIII.

Ta direktiva začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA I

BISTVENE ZAHTEVE

Uporabljena je terminologija Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (OIML).

Predhodna opomba

Če tehtnica vključuje ali je priključena na več kot eno kazalno ali izpisovalno napravo, ki se uporablja za namene iz točke (a) člena 1(2), tiste naprave, ki ponavljajo rezultate tehtanja in ki ne morejo vplivati na pravilno delovanje tehtnice, niso predmet bistvenih zahtev, če so rezultati tehtanja izpisani ali zabeleženi pravilno in neizbrisno z delom tehtnice, ki izpolnjuje bistvene zahteve in so rezultati dosegljivi obema partnerjema v merjenju. V primeru, da se tehtnice uporabljajo za neposredno prodajo javnosti, pa morajo kazalne in izpisovalne naprave za prodajalca in kupca izpolnjevati bistvene zahteve.

MEROSLOVNE ZAHTEVE

1. Enote mase

Uporabljene enote mase morajo biti zakonite enote v smislu Direktive Sveta 80/181/EGS z dne 20. decembra 1979 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na merske enote (1).

Če ustrezajo temu pogoju, so dovoljene naslednje enote:

—	enote SI: kilogram, mikrogram, miligram, gram, tona,

—	enota imperialnega sistema: troy unča, za tehtanje žlahtnih kovin,

—	druge enote, ki ne spadajo med enote SI: metrični karat za merjenje dragih kamnov.

Za tehtnice, ki uporabljajo zgoraj omenjene enote mase imperialnega sistema, je treba ustrezne bistvene zahteve, ki so določene spodaj, pretvoriti v te enote s pomočjo linearne interpolacije.

2. Razredi točnosti

2.1 Določeni so naslednji razredi točnosti:

posebni

visoki

III

srednji

IIII

navadni

Specifikacije teh razredov so podane v tabeli 1.

Tabela 1

Razredi točnosti

Razred	Preskusni razdelek (e)		Najmanjša zmogljivost	Število preskusnih razdelkov FOR-L_2009122SL.01001101.notes.0001.xml.jpg
Razred	Preskusni razdelek (e)		najmanjša vrednost	najmanjša vrednost	največja vrednost
I	0,001	g ≤ e	100 e	50 000	—
II	0,001	g ≤ e ≤ 0,05 g	20 e	100	100 000
II	0,1	g ≤ e	50 e	5 000	100 000
III	0,1	g ≤ e ≤ 2 g	20 e	100	10 000
III	5	g ≤ e	20 e	500	10 000
IIII	5	g ≤ e	10 e	100	1 000

Pri tehtnicah razredov II in III se za ugotavljanje prenosne tarife najmanjša zmogljivost zmanjša na 5 e.

2.2 Vrednosti razdelka

2.2.1

Dejanski razdelek (d) in preskusni razdelek (e) morata biti v obliki:

1 × 10k, 2 × 10k ali 5 × 10k enot mase,

kjer je k celo število ali nič.

2.2.2

Za vse tehtnice, razen za tiste, ki imajo pomožne naprave za prikazovanje je:

d = e

2.2.3

Za tehtnice s pomožnimi napravami za prikazovanje veljajo naslednji pogoji:

e = 1 × 10k g

d < e ≤ 10 d

razen za tehtnice razreda I z d < 10–4 g, za katere je e = 10–3 g.

3. Razvrstitev

3.1 Tehtnice z enim tehtalnim območjem

Tehtnice, opremljene s pomožno kazalno napravo spadajo v razred I ali II. Za te tehtnice spodnji meji najmanjše zmogljivosti za ta dva razreda dobimo iz tabele 1 tako, da v stolpcu 3 preskusni razdelek (e) zamenjamo z dejanskim razdelkom (d).

Če je d < 10–4 g, je lahko največja zmogljivost razreda I manj kot 50 000 e.

3.2 Tehtnice z več tehtalnimi območji

Več tehtalnih območij je dovoljenih pod pogojem, da so na tehtnici jasno nakazani. Vsako posamezno tehtalno območje je razvrščeno v skladu s točko 3.1. Če tehtalna območja spadajo v različne razrede točnosti, mora tehtnica ustrezati najstrožji od zahtev, ki veljajo za razrede točnosti, v katere spadajo tehtalna območja.

3.3 Tehtnice z več vrednostmi razdelkov

3.3.1

Tehtnice z enim tehtalnim območjem lahko imajo več delnih tehtalnih območij (tehtnice z več vrednostmi razdelkov).

Tehtnice z več vrednostmi razdelkov ne smejo biti opremljene s pomožno kazalno napravo.

3.3.2

Vsako delno tehtalno območje i tehtnic z več vrednostmi razdelkov je določeno s:

—	svojo vrednostjo preskusnega razdelka ei

s tem, da je e(i + 1) > ei

—	svojo največjo zmogljivostjo Maxi

s tem, da je Maxr = Max

—	svojo najmanjšo zmogljivostjo Mini

s tem, da jein Mini = Max(i – 1)

in Min1 = Min

kjer je:

i	=	1, 2, … r,
i	=	številka delnega tehtalnega območja,
r	=	skupno število delnih tehtalnih območij.

Vse zmogljivosti so zmogljivosti neto bremena, ne glede na uporabljeno vrednost tare.

3.3.3

Delna tehtalna območja so razvrščena v skladu s tabelo 2. Vsa delna tehtalna območja morajo spadati v isti razred točnosti, in to v razred točnosti tehtnice.

Tabela 2

Tehtnice z več vrednostmi razdelka

i	=	1, 2, … r,
i	=	številka delnega tehtalnega območja,
r	=	skupno število delnih tehtalnih območij.

Razred	Preskusni razdelek (e)		Najmanjša zmogljivost(Min)	Število preskusnih razdelkov
Razred	Preskusni razdelek (e)		Najmanjša vrednost	Najmanjša vrednost (2) FOR-L_2009122SL.01001101.notes.0002.xml.jpg	Največja vrednost FOR-L_2009122SL.01001101.notes.0003.xml.jpg
I	0,001	g ≤ ei	100 e1	50 000	—
II	0,001	g ≤ ei ≤ 0,05 g	20 e1	5 000	100 000
II	0,1	g ≤ ei	50 e1	5 000	100 000
III	0,1	g ≤ ei	20 e1	500	10 000
IIII	5	g ≤ ei	10 e1	50	1 000

4. Točnost

4.1 Pri izvajanju postopkov iz člena 9 odklon v prikazu ne sme presegati največjega dopustnega odklona, ki je naveden v tabeli 3. V primeru digitalnega prikaza je treba odklon v prikazu popraviti za odklon, ki se zaokroži navzgor ali navzdol.

Največji dopustni odkloni veljajo za neto in tara vrednost za vsa možna bremena, razen za prednastavljene vrednosti tare.

Tabela 3

Največji dopustni odkloni

Breme				Največji dopustni pogrešek
Razred I	Razred II	Razred III	Razred IIII	Največji dopustni pogrešek
0 ≤ m ≤ 50 000 e	0 ≤ m ≤ 5 000 e	0 ≤ m ≤ 500 e	0 ≤ m ≤ 50 e	±0,5 e
50 000 e < m ≤ 200 000 e	5 000 e < m ≤ 20 000 e	500 e < m ≤ 2 000 e	50 e < m ≤ 200 e	±1,0 e
200 000 e < m	20 000 e < m ≤ 100 000 e	2 000 e < m ≤ 10 000 e	200 e < m ≤ 1 000 e	±1,5 e

4.2 Največji dopustni odkloni v uporabi so dvakratni največji dopustni odkloni, določeni v točki 4.1.

5. Rezultati tehtanja morajo biti ponovljivi in morajo biti obnovljivi z drugimi prikazovalnimi napravami ter z drugimi načini uravnoteženja, ki jih je možno uporabiti.

Rezultati tehtanja morajo biti dovolj neobčutljivi na spremembe položaja bremena na sprejemniku bremena.

6. Tehtnice morajo biti dovolj natančne, da reagirajo na majhne spremembe v bremenu.

7. Vplivne veličine in čas

7.1 Tehtnice razredov II, III in IIII, ki se uporabljajo v nagnjenem položaju, morajo biti dovolj neobčutljive na stopnjo nagnjenosti, do katere lahko pride pri običajni uporabi.

7.2 Tehtnice morajo izpolnjevati meroslovne zahteve znotraj temperaturnega območja, ki ga določi proizvajalec. Velikost tega območja mora biti najmanj enaka:

—	5 °C za tehtnice v razredu I,

—	15 °C za tehtnice v razredu II,

—	30 °C za tehtnice v razredu III ali IIII.

Če proizvajalec temperaturnega območja ni določil, velja temperaturno območje od – 10 °C do + 40 °C.

7.3 Tehtnice, ki se napajajo iz električnega omrežja, morajo izpolnjevati meroslovne zahteve pod pogoji napajanja, ki so v mejah običajnih nihanj.

Tehtnice, ki se napajajo iz baterije ali akumulatorja, morajo pokazati, če pade napetost pod najmanjšo zahtevano vrednost in morajo v takih okoliščinah še naprej pravilno delovati ali pa se samodejno izklopiti.

7.4 Elektronske tehtnice, razen iz razredov I in II, kadar je e manjši od 1 g, izpolnjujejo meroslovne zahteve pri pogojih visoke relativne vlažnosti na zgornji meji njihovega temperaturnega območja.

7.5 Podaljšano trajanje obremenitve za tehtnice razredov točnosti II, III in IIII ima zanemarljiv vpliv na prikaz med obremenitvijo oziroma na ničlo takoj po razbremenitvi.

7.6 Pod drugimi vplivnimi pogoji mora tehtnica ali pravilno delovati ali pa se mora samodejno izključiti.

Zasnova in konstrukcija

8. Splošne zahteve

8.1 Načrtovanje in konstrukcija tehtnic morata biti taka, da bodo tehtnice ob pravilni uporabi in pravilni namestitvi ter v okolju, za katerega so namenjene, ohranile svoje meroslovne lastnosti. Prikazana mora biti vrednost mase.

8.2 Če so elektronske tehtnice izpostavljene motnjam, ne smejo prikazati posledic pomembnejših napak, ali pa jih samodejno odkrijejo in prikažejo.

Pri samodejnem odkritju pomembnejše napake elektronske tehtnice oddajo svetlobni ali zvočni alarm, ki mora trajati, dokler uporabnik ne izvede korektivnega ukrepa ali dokler napaka ne izgine.

8.3 Zahteve iz točk 8.1 in 8.2 tehtnice izpolnjujejo v celotnem časovnem obdobju, predvidenem za uporabo takih tehtnic.

Digitalne elektronske naprave vedno izvajajo ustrezni nadzor pravilnega delovanja merilnega procesa, naprave za prikazovanje ter shranjevanja in vseh prenosov podatkov.

Ob samodejnem odkritju pomembnejše trajne napake elektronske tehtnice oddajo svetlobni ali zvočni signal, ki traja, dokler uporabnik ne izvede korektivnega ukrepa ali dokler napaka ne izgine.

8.4 Če je na elektronsko tehtnico preko ustreznega vmesnika priključena zunanja oprema, le-ta ne sme negatvino vplivati na meroslovne lastnosti tehtnice.

8.5 Tehtnice ne smejo imeti lastnosti, ki bi lahko omogočale nepošteno uporabo, možnosti nenamerne zlorabe pa morajo biti čim manjše. Elementi, ki jih uporabnik ne sme razstavljati ali naravnavati, morajo biti pred takimi dejanji zaščiteni.

8.6 Tehtnice morajo biti načrtovane tako, da omogočajo enostavno izvajanje zakonskega nadzora, določenega s to direktivo.

9. Prikaz rezultatov tehtanja in drugih vrednosti mase

Prikaz rezultatov tehtanja in drugih vrednosti mase mora biti točen, nedvoumen in nezavajajoč, naprava za prikazovanje pa mora pod običajnimi pogoji uporabe omogočati enostavno branje prikaza.

Imena in znaki enot iz odstavka 1 te priloge ustrezajo določbam Direktive 80/181/EGS z dodatkom znaka za metrični karat, ki je „ct“.

Prikaz nad največjo zmogljivostjo (Max), povečano za 9 e, ni možen.

Pomožna naprava za prikazovanje je dovoljena samo desno od decimalne oznake. Razširjeno napravo za prikazovanje se sme uporabljati samo začasno, med njenim delovanjem pa mora biti izpisovanje onemogočeno.

Prikažejo se lahko tudi sekundarni prikazi, vendar pod pogojem, da jih ni mogoče zamenjati za primarne prikaze.

10. Izpisovanje rezultatov tehtanja in drugih vrednosti mase

Izpisani rezultati morajo biti pravilni, primerno razpoznavni in nedvoumni. Izpis naj bo jasen, čitljiv, neizbrisen in trajen.

11. Niveliranje

Če je potrebno, so tehtnice opremljene z nivelirno napravo in kazalnikom niveliranja, ki sta dovolj občutljiva, da omogočata pravo namestitev.

12. Ničliranje

Tehtnice so lahko opremljene z napravami za ničliranje. Te naprave omogočajo točno ničliranje in ne smejo povzročati nepravilnih merilnih rezultatov.

13. Naprave za tariranje ali naprave za prednastavljivo tariranje

Tehtnice lahko imajo eno ali več naprav za tariranje in eno napravo za prednastavljivo tariranje. Naprava za tariranje omogoča točno ničliranje in zagotavlja pravilno neto tehtanje. Naprava za prednastavljivo tariranje zagotavlja pravilno ugotavljanje izračunane neto vrednosti.

14. Tehtnice za neposredno prodajo javnosti z največjo zmogljivostjo do 100 kg: dodatne zahteve

Tehtnice za neposredno prodajo javnosti prikazujejo vse bistvene informacije o tehtanju, v primeru tehtnic, ki kažejo znesek, pa kupcu jasno pokažejo izračunan znesek za proizvod, ki se kupuje.

Če je prikazan znesek za plačilo, mora biti le-ta točen.

Tehtnice, ki izračunavajo znesek, morajo bistvene prikaze prikazovati dovolj dolgo, da jih kupec lahko pravilno prebere.

Tehtnice, ki izračunavajo znesek, lahko poleg tehtanja posameznih artiklov in računanja cene izvajajo še druge naloge le, če so vsi prikazi, povezani z vsemi transakcijami, jasno in nedvoumno izpisani in primerno razporejeni na listku ali nalepki, ki jo dobi kupec.

Tehtnice nimajo nobenih lastnosti, ki bi lahko neposredno ali posredno povzročile prikaze, ki ne bi bili preprosto in nedvoumno razumljivi.

Tehtnice kupce varujejo pred nepravilnimi prodajami, ki bi bile posledica njihovega nepravilnega delovanja.

Pomožne naprave za prikazovanje in razširjene naprave za prikazovanje niso dovoljene.

Dodatne naprave so dovoljene le, če ne morejo povzročiti zlorabe.

Tehtnice, podobne tistim, ki se običajno uporabljajo za neposredno prodajo javnosti, ki pa ne izpolnjujejo zahtev tega poglavja, morajo blizu prikazovalnika nositi neizbrisno oznako „Ne sme se uporabljati za neposredno prodajo javnosti“.

15. Tehtnice z izpisom nalepke z zneskom

Tehtnice z izpisom nalepke z zneskom morajo izpolnjevati zahteve za tehtnice, ki izračunavajo znesek in so namenjene za neposredno prodajo javnosti, kolikor so te zahteve uporabne za zadevne tehtnice. Izpis nalepke s ceno pod najmanjšo zmogljivostjo ni mogoč.

(1) UL L 39, 15.2.1980, str. 40.

(2) Za i = r velja ustrezni stolpec iz tabele 1, s tem da e zamenjamo z er.

PRILOGA II

POSTOPKI UGOTAVLJANJA SKLADNOSTI

1. ES pregled tipa

1.1 ES pregled tipa je postopek, s katerim priglašeni organ preveri in potrdi, da tehtnica, ki predstavlja reprezentativen vzorec nameravane proizvodnje, izpolnjuje zahteve te direktive.

1.2 Zahtevo za ES pregled tipa pri enem samem priglašenem organu vloži proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti.

Zahteva vsebuje:

—	ime in naslov proizvajalca ter ime in dodatno naslov pooblaščenega zastopnika, če je zahtevo vložil on,

—	pisno izjavo, da zahteva ni bila vložena pri nobenem drugem priglašenem organu,

—	tehnično dokumentacijo, kot je opisana v Prilogi III.

Vložnik mora dati priglašenemu organu na voljo tehtnico, ki predstavlja reprezentativen vzorec nameravane proizvodnje, v nadaljevanju „tip“.

1.3 Priglašeni organ mora:

1.3.1

pregledati tehnično dokumentacijo in preveriti, ali je bil tip izdelan v skladu s to dokumentacijo;

1.3.2

se sporazumeti z vložnikom glede kraja, kjer bodo pregledi in/ali preskusi izvršeni;

1.3.3

izvesti ali dati izvesti ustrezne preglede in/ali preskuse, da preveri, ali rešitve, ki jih je sprejel proizvajalec, izpolnjujejo bistvene zahteve, v kolikor usklajeni standardi iz člena 6(1) niso bili uporabljeni;

1.3.4

izvesti ali dati izvesti ustrezne preglede in/ali preskuse, da preveri, ali so bili ustrezni standardi, za katere se je odločil proizvajalec, učinkovito uporabljeni, s čimer se zagotovi skladnost z bistvenimi zahtevami.

1.4 Če tip izpolnjuje določbe te direktive, priglašeni organ izda vložniku certifikat o ES-homologaciji. Certifikat mora vsebovati zaključke pregleda, pogoje (če obstajajo) za njegovo veljavnost, potrebne podatke za razpoznavanje odobrene tehtnice in, če je primerno, opis njenega delovanja. Vsi ustrezni tehnični elementi, kot so risbe in načrti, se priložijo certifikatu o ES-homologaciji.

Veljavnost certifikata je 10 let od datuma izdaje in ga je mogoče obnoviti za zaporedna obdobja po 10 let.

V primeru temeljnih sprememb v zasnovi tehtnice, ki so na primer posledica uporabe novih tehnik, je lahko veljavnost certifikata omejena na dve leti in se podaljšuje za tri leta.

1.5 Vsak priglašeni organ mora dati državam članicam periodično na voljo seznam:

—	zahtev za ES pregled tipa,

—	izdanih certifikatov o ES-homologaciji,

—	zavrnjenih vlog za certifikate tipa,

—	dodatkov in dopolnil k že izdanim dokumentom.

Nadalje mora vsak priglašeni organ nemudoma obvestiti države članice o preklicu certifikatov o ES-homologaciji.

Vsaka država članica mora dati to informacijo na voljo organom, ki jih je priglasila.

1.6 Drugi priglašeni organi lahko prejmejo kopije certifikatov skupaj s prilogami.

1.7 Vložnik mora priglašeni organ, ki je izdal certifikat o ES-homologaciji, sproti obveščati o spremembah na odobrenem tipu.

Za spremembe na odobrenem tipu mora vložnik dobiti dodatno odobritev priglašenega organa, ki je izdal certifikat o ES-homologaciji, če take spremembe vplivajo na skladnost z bistvenimi zahtevami te direktive ali s predpisanimi pogoji za uporabo te tehtnice. Ta dodatna odobritev se izda v obliki priloge k originalnemu certifikatu o ES-homologaciji.

2. Izjava ES o skladnosti tipa (garancija kakovosti proizvodnje)

2.1 Izjava ES o skladnosti tipa (garancija kakovosti proizvodnje) je postopek, s katerim proizvajalec, ki izpolnjuje obveznosti odstavka 2.2 izjavi, da so zadevne tehtnice, kjer je ustrezno, v skladu s tipom, opisanim v certifikatu o ES-homologaciji in da izpolnjujejo zahteve te direktive.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti na vsako tehtnico pritrdi znak skladnosti „CE“ in napise iz Priloge IV, ter sestavi pisno izjavo o skladnosti.

Znak skladnosti „CE“ spremlja identifikacijska številka priglašenega organa, ki je odgovoren za nadzor ES iz točke 2.4.

2.2 Proizvajalec mora ustrezno izvajati sistem kakovosti iz odstavka 2.3, ki mora biti predmet nadzora ES iz točke 2.4.

2.3 Sistem kakovosti

2.3.1

Proizvajalec pri priglašenem organu vloži zahtevo za odobritev sistema kakovosti.

Zahteva vključuje:

—	izjavo, da bo izvajal obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti,

—	izjavo, da bo vzdrževal odobreni sistem kakovosti in zagotavljal njegovo nenehno primernost in učinkovitost.

Proizvajalec mora dati priglašenemu organu na voljo vse ustrezne informacije, zlasti pa dokumentacijo o sistemu kakovosti in tehnično dokumentacijo tehtnice.

2.3.2

Sistem kakovosti mora zagotavljati skladnost tehtnic s tipom, opisanim v certifikatu o ES-homologaciji, in z zahtevami te direktive.

Vsi elementi, zahteve in ukrepi, ki jih sprejme proizvajalec, morajo biti dokumentirani sistematično in urejeno v obliki pisnih pravil, postopkov in navodil. Taka dokumentacija sistema kakovosti mora zagotavljati pravilno razumevanje programov, načrtov, priročnikov in zapisov o kakovosti.

Vsebovati mora zlasti ustrezen opis:

—	ciljev kakovosti in organizacijske strukture, odgovornosti in pooblastil vodstva v zvezi s kakovostjo izdelkov,

—	proizvodnega procesa, tehnik obvladovanja in zagotavljanja kakovosti ter sistematičnih ukrepov, ki jih bo uporabljal,

—	pregledov in preskusov, ki jih bo izvedel pred, med in po proizvodnji, in kako pogosto jih bo izvedel,

—	načinov za spremljanje doseganja zahtevane kakovosti izdelkov in učinkovitega delovanja sistema kakovosti.

2.3.3

Priglašeni organ pregleda in ovrednoti sistem kakovosti, da ugotovi, ali zadovoljuje zahteve iz odstavka 2.3.2. Za sisteme kakovosti, ki uvajajo ustrezni usklajeni standard, se skladnost s temi zahtevami predpostavlja.

Svojo odločitev sporoči proizvajalcu in o tem obvesti druge priglašene organe. Obvestilo proizvajalcu mora vsebovati zaključke pregleda in v primeru zavrnitve obrazložitev za tako odločitev.

2.3.4

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik morata priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, sproti obveščati o vsaki posodobitvi sistema zagotavljanja kakovosti na podlagi sprememb, ki so jih na primer povzročile nove tehnologije in novi koncepti kakovosti.

2.3.5

Vsak priglašeni organ, ki umakne odobritev sistema kakovosti, mora o tem obvestiti druge priglašene organe.

2.4 Nadzor ES

2.4.1

Namen nadzora ES je zagotovitev, da proizvajalec pravilno izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.

2.4.2

Proizvajalec priglašenemu organu za kontrolne namene odobri dostop do proizvodnih, kontrolnih, preskusnih in skladiščnih prostorov in mu priskrbi vse potrebne informacije, zlasti:

—	dokumentacijo o sistemu kakovosti,

—	tehnično dokumentacijo,

—	evidence o kakovosti, npr. poročila o kontroli, podatke o preskusih in kalibraciji, poročila o usposobljenosti odgovornega osebja itd.

Priglašeni organ periodično izvaja revizije, da se prepriča, da proizvajalec vzdržuje in uporablja sistem kakovosti; proizvajalcu poda poročilo o reviziji.

Poleg tega lahko priglašeni organ izvaja nenačrtovane obiske pri proizvajalcu. Med takimi obiski lahko priglašeni organ izvaja popolne ali delne revizije. Proizvajalcu poda poročilo o obisku in kjer je ustrezno, tudi poročilo o reviziji.

2.4.3

Priglašeni organ se mora prepričati, da proizvajalec vzdržuje in uporablja odobreni sistem kakovosti.

3. Overjanje ES

3.1. Overjanje ES je postopek, s katerim proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti zagotovi in izjavi, da so tehtnice, ki so bile preverjene v skladu z odstavkom 3.3, kadar je primerno, skladne s tipom, opisanim v potrdilu o ES pregledu tipa in ustrezajo zahtevam direktive.

3.2 Proizvajalec sprejme vse potrebne ukrepe, da proizvodni proces zagotovi skladnost instrumentov, kadar je primerno, s tipom opisanim v potrdilu o ES pregledu tipa in z zahtevami te direktive, ki veljajo zanje. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti pritrdi znak skladnosti „CE“ na vsako tehtnico in sestavi pisno izjavo o skladnosti.

3.3 Priglašeni organ opravi ustrezne preglede in preskuse, da preveri skladnost izdelka z zahtevami te direktive s pregledovanjem in preskušanjem vsake tehtnice, kot je določeno v odstavku 3.5.

3.4 Za tehtnice, ki niso predmet ES homologacije, morajo biti dokumenti v zvezi s tehnično dokumentacijo tehtnice iz Priloge III dostopni priglašenemu organu, če slednji tako zahteva.

3.5 Overjanje s preverjanjem in preskušanjem vsake tehtnice

3.5.1

Za preverjanje skladnosti tehtnic, kadar je primerno, s tipom, opisanim v potrdilu o ES pregledu tipa in z zahtevami te direktive se vsaka tehtnica individualno pregleda, opravijo pa se tudi ustrezni pregledi iz ustreznih usklajenih standardov iz člena 6(1) ali enakovredni pregledi.

3.5.2

Priglašeni organ pritrdi ali da pritrditi svojo identifikacijsko številko na vsako tehtnico, za katero se ugotovi skladnost z zahtevami, in sestavi pisno potrdilo o skladnosti v zvezi z opravljenimi preskusi.

3.5.3

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora biti na zahtevo sposoben predložiti potrdila o skladnosti, ki jih izda priglašeni organ.

4. ES overjanje enot

4.1 ES overjanje enot je postopek, s katerim proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti zagotovi in izjavi, da je tehtnica, ki je običajno oblikovana za posebno uporabo, za katero je bilo izdano potrdilo iz odstavka 4.2, skladna z zahtevami te direktive, ki veljajo zanjo. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik pritrdi znak skladnosti „CE“ na tehtnico in sestavi pisno izjavo o skladnosti.

4.2 Priglašeni organ pregleda tehtnico in opravi ustrezne preskuse iz ustreznih usklajenih standardov iz člena 6(1) ali enakovredne preskuse, da zagotovi njeno skladnost z ustreznimi zahtevami te direktive.

Priglašeni organ pritrdi ali da pritrditi svojo identifikacijsko številko na tehtnico, za katero je bila ugotovljena skladnost z zahtevami, in sestavi pisno potrdilo o skladnosti v zvezi z opravljenimi preskusi.

4.3 Namen tehnične dokumentacije v zvezi s tehnično dokumentacijo tehtnice iz Priloge III je omogočiti skladnost z zahtevami te direktive ter razumljivost sestave, izdelave in delovanja tehtnice. Dokumentacija mora biti dostopna priglašenemu organu.

4.4 Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik zagotovi, da je sposoben na zahtevo predložiti potrdila o skladnosti, ki jih je izdal priglašeni organ.

5. Skupne določbe

5.1 Izjava ES o skladnosti tipa (garancija kakovosti proizvodnje), ES overitev in ES overjanje enot se lahko izvedejo v proizvajalčevi tovarni ali na katerikoli drugi lokaciji, če tehtnice za transport na mesto uporabe ni potrebno razstavljati, če tehtnice za začetek obratovanja na mestu uporabe ni potrebno sestavljati ali izvršiti drugih namestitvenih del, ki bi lahko ogrozila delovanje tehtnice, in če se upošteva vrednost težnega pospeška mesta, na katerem bo tehtnica obratovala, oziroma je delovanje tehtnice neobčutljivo na spremembe težnosti. V vseh drugih primerih morajo biti izvedeni na mestu uporabe tehtnice.

5.2 Če je delovanje tehtnice občutljivo na spremembe težnosti, se lahko postopki iz točke 5.1 izvedejo v dveh stopnjah, s tem da druga stopnja zajema vse preglede in preskuse, katerih izid je odvisen od težnosti, prva stopnja pa vse druge preglede in preskuse. Druga stopnja se izvede na mestu uporabe tehtnice. Če ima država članica na svojem ozemlju opredeljena območja težnosti, lahko izraz „na mestu uporabe tehtnice“ beremo kot „v območju težnosti uporabe tehtnice“.

5.2.1 Kadar se je proizvajalec odločil za izvedbo enega od postopkov iz 5.1 v dveh fazah in kadar ti dve fazi izvajata dve različni strani, ima tehtnica po opravljeni prvi fazi identifikacijsko številko priglašenega organa, ki je bil vključen v tej fazi.

5.2.2 Stran, ki je opravila prvo fazo postopka, za vsako tehtnico izda potrdilo z vsemi potrebnimi podatki za identifikacijo tehtnice in podrobno navaja opravljene preglede in preskuse.

Stran, ki opravi drugo fazo postopka, opravi preglede in preskuse, ki še niso bili opravljeni.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora biti na zahtevo sposoben predložiti potrdila o skladnosti, ki jih je izdal priglašeni organ.

5.2.3 Proizvajalec, ki se je odločil za izjavo ES o skladnosti tipa (garancijo kakovosti proizvodnje) na prvi stopnji, lahko bodisi uporabi isti postopek na drugi stopnji bodisi se odloči, da bo na drugi stopnji nadaljeval z ES overitvijo.

5.2.4 Znak skladnosti „CE“ se pritrdi na tehtnico po končani drugi fazi, skupaj z identifikacijsko številko priglašenega organa, ki je sodeloval v drugi fazi.

PRILOGA IV

ZNAK SKLADNOSTI „CE“ IN NAPISI

1. Tehtnice, ki so predmet ES postopka ugotavljanja skladnosti

1.1

Te tehtnice morajo nositi:

(a)

—	znak skladnosti „CE“, ki vsebuje simbol „CE“, kot je opisan v Prilogi VI,

—	identifikacijsko(-e) številko(-e) priglašenega(-ih) organa(-ov), ki je (so) opravil(-i) ES nadzor ali ES overjanje.

Naveden znak in napisi so pritrjeni na tehtnico skupaj v ločenih skupinah;

(b)	zeleno nalepko kvadratne oblike, veliko najmanj 12,5 × 12,5 mm z natisnjeno veliko črko „M“ črne barve;

(c)

naslednje napise:

—	številko certifikata o ES-homologaciji, če obstaja,

—	oznako ali ime proizvajalca,

—	razred točnosti, obkrožen z ovalno črto ali z dvema horizontalnima črtama, povezanima s polkrogoma,

—	največjo zmogljivost v obliki Max …,

—	najmanjšo zmogljivost v obliki Min …,

—	vrednost preskusnega razdelka v obliki e = …,

—	zadnji dve številki leta, v katerem je bil pritrjen znak skladnosti „CE“,

in, če je potrebno:

—	serijsko številko,

—	za tehtnice, ki so sestavljene iz ločenih, vendar med seboj povezanih enot: identifikacijsko oznako na vsaki enoti,

—	vrednost razdelka, če je drugačen od e, v obliki d = …,

—	največji prištevalni tarirni efekt, v obliki T = + …,

—	največji odštevalni tarirni efekt, če je drugačen od Max, v obliki T = – …,

—	vrednost razdelka za taro, če je drugačna od d, v obliki dT = …,

—	največje varno breme, če se razlikuje od Max, v obliki Lim …,

—	posebne mejne temperature, v obliki … °C/… °C,

—	razmerje med sprejemnikom bremena in bremenom.

1.2	Tehtnice morajo imeti ustrezne možnosti za pritrditev znaka skladnosti „CE“ oziroma napisov. Te morajo biti take, da znaka in napisov ne bo mogoče odstraniti, ne da bi jih poškodovali in da bodo znak in napisi vidni, ko je tehtnica v normalni obratovalni legi.

1.3	Če se uporabi podatkovna ploščica, mora biti možno le-to zapečatiti, razen če je ni mogoče odstraniti, ne da bi se poškodovala. Če je ploščico treba zapečatiti, mora biti možno nanjo namestiti kontrolni znak.

1.4	Napisi Max, Min, e, d, morajo biti prav tako nameščeni blizu prikaza rezultata, če se tam že ne nahajajo.

1.5	Vsaka naprava za merjenje bremena, ki je priključena ali je lahko priključena na enega ali več sprejemnikov bremena, mora nositi ustrezne napise v zvezi z omenjenimi sprejemniki bremena.

2. Druge tehtnice

Druge tehtnice morajo nositi:

—	oznako ali ime proizvajalca,

—	največjo zmogljivost v obliki Max …

Te tehtnice ne smejo nositi nalepk, ki so zahtevane v 1.1.(b).

3. Znak za omejeno uporabo iz člena 13

Ta znak je sestavljen iz velike črke „M“, natisnjene v črni barvi na rdečem ozadju na kvadratu, velikem najmanj 25 mm × 25 mm, z dvema sekajočima se diagonalama, ki tvorita križ.

PRILOGA VIII

PRIMERJALNA TABELA

Direktiva 90/384/EGS	Ta direktiva
Uvodna izjava 5, zadnji stavek	Člen 2, točka (3)
Člen 1(1), prvi pododstavek	Člen 2, točka (1)
Člen 1(1), drugi pododstavek	Člen 2, točka (2)
Člen 1(1), tretji pododstavek	Člen 1(1)
Člen 1(2), uvodno besedilo	Člen 1(2), uvodno besedilo
Člen 1(2)(a)(1)	Člen 1(2)(a)(i)
Člen 1(2)(a)(2)	Člen 1(2)(a)(ii)
Člen 1(2)(a)(3)	Člen 1(2)(a)(iii)
Člen 1(2)(a)(4)	Člen 1(2)(a)(iv)
Člen 1(2)(a)(5)	Člen 1(2)(a)(v)
Člen 1(2)(a)(6)	Člen 1(2)(a)(vi)
Člen 1(2)(b)	Člen 1(2)(b)
Člen 2	Člen 3
Člen 3	Člen 4
Člen 4	Člen 5
Člen 5	Člen 6
Člen 6, prvi odstavek, prvi stavek	Člen 7, prvi odstavek
Člen 6, prvi odstavek, drugi stavek	Člen 7, drugi odstavek
Člen 6, drugi odstavek	Člen 7, tretji odstavek
Člen 7	Člen 8
Člen 8(1) in (2)	Člen 9(1) in (2)
Člen 8(3)(a)	Člen 9(3), prvi pododstavek
Člen 8(3)(b)	Člen 9(3), drugi pododstavek
Člen 9	Člen 10
Člen 10	Člen 11
Člen 11	Člen 12
Člen 12	Člen 13
Člen 13	Člen 14
Člen 14, prvi stavek	Člen 15, prvi odstavek
Člen 14, drugi stavek	Člen 15, drugi odstavek
Člen 15(1) do (3)	—
Člen 15(4)	Člen 16
Člen 15(5)	—
—	Člen 17
—	Člen 18
Člen 16	Člen 19
Priloge I do VI	Priloge I do VI
—	Priloga VII
—	Priloga VIII

Direktiva	Roki za prenos	Datum začetka uporabe
90/384/EGS	30. junij 1992	1. januar 1993 (1)
93/68/EGS	30. junij 1994	1. januar 1995 (2)