„PRILOGA JJ

JJ.1   SEZNAM ODPRTIH TOČK

V spodnji tabeli so povzete odprte točke te TSI, navedeno pa je tudi, ali se te točke nanašajo na tehnično združljivost med infrastrukturo in vozili (stolpca ‚DA‘ in ‚NE‘).

Sklic na TSI	Naslov	DA	NE
4.2.3.3.2	Detektorji pregretosti pestnice	X
4.2.6.2	Aerodinamični vplivi		X
4.2.6.3	Bočni vetrovi	X
4.3.3	Podsistem vodenje in upravljanje železniškega prometa		X
6.1.2.2	Varjeni spoji se ocenijo po nacionalnih pravilih.	X
6.2.2.1	Varjeni spoji se ocenijo po nacionalnih pravilih.	X
6.2.2.3	Ocena vzdrževanja	X
6.2.3.4.2	Aerodinamični vplivi		X
6.2.3.4.3	Bočni vetrovi	X
Priloga E	Kolesni obroči ostajajo odprta točka, dokler se ne objavi EN.	X
Priloga L	Specifikacija koles iz litega jekla je odprta točka. Zahtevan je nov EN.	X
Priloga P
P.1.1	Razporednik		X
P.1.2	Relejni ventil za različno obremenitev in avtomatski preklop na prazno obremenitev		X
P.1.3	Zaščitne naprave proti zdrsavanju koles		X
P.1.7	Čelne pipe		X
P.1.10	Zavornjaki – konstrukcijska ocena	X
P.1.11	Pospeševalni ventil		X
P.1.12	Avtomatski senzor za različne obremenitve in menjalo zavorne sile ‚prazno/naloženo‘		X
P.2.10	Zavornjaki – ocena izdelka	X

JJ.2   ODPRAVA ODPRTIH TOČK IN DODATNE SPECIFIKACIJE V PRIMERU VAGONOV IZ ODDELKA 7.6.4

1.   Odprava odprtih točk

Za vagone iz oddelka 7.6 te TSI se v tem oddelku odpravijo odprte točke iz stolpca ‚DA‘ Priloge JJ-1.

1.1   Detektorji pregretosti pestnice

Odprta točka iz oddelka 4.2.3.3.2 te TSI se odpravi, če je vagon skladen s specifikacijami zadevnega tehničnega dokumenta ERA.

1.2   Bočni vetrovi

Odprta točka iz oddelkov 4.2.6.3 in 6.2.3.4.3 te TSI se odpravi brez kakršne koli obvezne določbe v zvezi s konstrukcijo vagona. Pri tem se lahko uporabljajo nekateri operativni ukrepi.

1.3   Ocena varjenih spojev

Odprta točka iz oddelkov 6.1.2.2 in 6.2.21 te TSI se odpravi z uporabo EN 15085-5 iz oktobra 2007.

1.4   Ocena vzdrževanja

Odprta točka iz Priloge D te TSI se odpravi kakor sledi: Veljavna je vsaka datoteka o vzdrževanju:

(a)	ki jo je v času preklica sporazuma RIV uporabljal bivši prevoznik v železniškem prometu s pravico do registriranja, ki je bil podpisnik RIV, ali

(b)	ki je bila odobrena v skladu z nacionalnimi ali mednarodnimi pravili

in ki je skladna s to TSI. Obratovalne zmogljivosti se obravnavajo kot zadovoljive.

1.5   Kolesni obroči

Odprta točka iz Priloge E k tej TSI se odpravi kakor sledi: napake naležne površine koles se obravnavajo v okviru vzdrževanja.

1.6   Lita kolesa

Odprta točka iz Priloge L k tej TSI se odpravi kakor sledi: kolesa iz litega jekla do objave evropskega standarda niso odobrena.

1.7   Konstrukcija in ocena sestavljenih zavornjakov

Odprta točka iz prilog P.1.10 in P.2.10 k tej TSI se odpravi z zadevnim tehničnim dokumentom, objavljenim na spletni strani ERA.

2.   Dodatne specifikacije

Upoštevati je treba tudi naslednje dodatne specifikacije za vagone iz oddelka 7.6.4.

2.1   Odbojniki in vlečne naprave

—	Poleg specifikacij iz oddelka 4.2.2.1.2.1 te TSI se prav tako zahteva, da so odbojniki vagonov opremljeni z vodili za bat, s čimer se prepreči prosto vrtenje bata okrog vzdolžne osi. Dovoljeno odstopanje za vrtenje je ± 2o za nove odbojnike.

—

Poleg specifikacij iz oddelka 4.2.2.1.2.2 te TSI se prav tako zahteva: (a) Vmesna vlečna naprava za vsak niz trajno spetih vagonov (ali veččlenskih vagonov) mora imeti vlečno lomno silo, ki je višja od lomne sile končne vlečne naprave. (b) Uporablja se tudi tehnični dokument ERA o ‚dodatnih specifikacijah, ki veljajo za vlečne naprave,‘ ki se nanaša na naslednja vprašanja (prEN 15551 bo predvidoma objavljen aprila 2009): — zmogljivost dinamične energije, — povezave, — hod in napravo za preprečevanja vrtenja, — mehansko odpornost, — elastične lastnosti, — oznake, — izračun za zaustavitev odbojnika in material plošče odbojnika, — dimenzijo odprtine vlečnega droga. (c) Za mehansko odpornost sklopov se vlečne naprave (brez elastične naprave), vlečni kavlji in vijačne spenjače projektirajo za življenjsko dobo trideset let. Na zahtevo odjemalca se lahko sklene dogovor za življenjsko dobo dvajset let. (d) V naslednji preglednici sta navedena obseg sil in število ciklov, ki se uporabijo v dinamičnih preizkusih. Pogoji za dinamične preizkuse Operativne zahteve Obseg sil, ki se uporabijo Življenjski cikel (v letih) Verjetnost preživetja ( %) Varnostni faktor (fN) Oznaka Korak 1 Korak 2       1 MN ΔF1 = 200 kN ΔF2 = 675 kN       1,2 MN ΔF1 = 240 kN ΔF2 = 810 kN       1,5 MN ΔF1 = 300 kN ΔF2 = 1 015 kN         N1 v ciklih N2 v ciklih 20 97,5 1,7 vse 106 1,45 × 103 30 97,5 1,7 vse 1,5 × 106 2,15 × 103

Dinamične preizkuse je treba izvesti na treh vlečnih napravah brez elastične naprave. Vsi trije vzorci morajo prestati preizkuse brez poškodb. Ne smejo razpokati, pri čemer natezna sila ni manjša od 1 000 kN.

2.2   Trdnost glavne konstrukcije vozila

Poleg specifikacij iz oddelka 4.2.2.3.1 te TSI se prav tako zahteva:

—	sprejemljivi so le preizkusi in izračuni, za katere so bile potrjene numerične simulacije,

—	v datoteki o vzdrževanju je treba upoštevati, da uporaba termomehaničnega valjanega jekla zahteva posebne postopke v zvezi z vročino (obdelava).

2.3   Dviganje

Poleg specifikacij iz oddelka 4.2.2.3.2.4 te TSI se zahteva tudi skladnost dviganja s spodnjim diagramom:

Slika

Relevage sur la voie/Rerailing

2.4   Os

Poleg specifikacij iz oddelka 5.4.2.4 in Priloge M 1.4 te TSI se za največje dopustne napetosti uporabljajo naslednji standardi: EN 13103 oddelek 7, EN 13260 oddelek 3.2.2 in EN 13261 oddelek 3.2.3.

2.5   Dinamično vedenje vozila

Poleg specifikacij iz oddelka 4.2.3.4 te TSI se morata za posebne primere podstavnih vozičkov, ki niso vključeni v Prilogo Y, uporabljati EN 14363 ali objava UIC 432.

Poleg specifikacij iz oddelka 4.2.3.4.2.2 te TSI o zaščiti pred iztirjenjem med vožnjo po zasukanih tirih:

—	se uporablja ena od treh metod, navedenih v EN 14363,

—	za tovorne vagone ti preizkusi niso potrebni, če so v skladu z zahtevami objave UIC 530-2.

2.6   Vzdolžna tlačna sila

Poleg specifikacij iz oddelka 4.2.3.5 in Priloge R te TSI je potrebna tudi skladnost z oddelkom 3.2 objave UIC 530-2, razen z zahtevami po obveščanju študijske skupine UIC 2 in prejetju njenega soglasja.

2.7   Zaviranje

2.7.1   Shranjevanje energije

Poleg specifikacij iz oddelka 4.2.4.1.2.4 te TSI se zahteva taka oblika shranjevanja energije, ki po stisku zavor (z najvišjim tlakom v zavornem valju in največjim hodom zavornega valja vagona pri kateri koli obremenitvi) brez dodajanja dodatne energije zagotavlja, da je tlak v pomožni posodi vsaj 0,3 bara višji od tlaka v zavornem valju.

2.8   Dvoosni vagoni

Poleg specifikacij iz oddelka 4.2.3.4.2.4 te TSI je za izračun vzmetenja dvoosnih vagonov obvezna uporaba objave UIC 517.

2.9   Električna ali elektromagnetna interferenca

Vagone, opremljene z virom energije, ki lahko povzroči električno interferenco, je treba pregledati v skladu z objavama UIC 550-2 in 550-3. Elektromagnetni podpis največje sestave vlaka mora biti potrjen.

2.10   Posebne vrste vagonov

Za vsako naslednjo vrsto vagonov veljajo ustrezne dodatne specifikacije:

—	za vagone z motorji na notranje izgorevanje: objava UIC 538,

—	za veččlenske in členkaste vagone: objava UIC 572,

—	za vagone za prenos zabojnikov, zamenljivih tovorišč in vodoravno naloženih premičnih enot: objava UIC 571-4,

—	za toplotno izolirane in hlajene vagone: objava UIC 554-2,

—	za polpriklopnike na podstavnih vozičkih: objava UIC 597.

2.11   Vagoni, ki prihajajo v Združeno kraljestvo

Vagoni, ki prihajajo v Združeno kraljestvo, morajo biti usklajeni tudi z zahtevami iz objave UIC 503, ki se nanaša na posebne pogoje v Združenem kraljestvu.“

„PRILOGA LL

REFERENČNI DOKUMENT ZA DETEKTORJE PREGRETOSTI PESTNICE

Opomba: ta priloga je objavljena tudi kot tehnični dokument Evropske železniške agencije in se posodablja v skladu s členom 1a(4).

1.   IZRAZI IN OPREDELITVE POJMOV

Za namene te priloge se uporabljajo naslednji izrazi in opredelitve:

Osni ležaj: ležaj ali sklop ležajev na osi tirničnega vozila, ki prenaša delež teže tirničnega vozila neposredno na kolesne dvojice.

Pestnica: struktura, ki ima na primer okvir za ležaj, ki vključuje ali je povezan s osnim ležajnim čepom in zagotavlja vez s podstavnim vozičkom in/ali vzmetenjem.

Detektor pregretosti pestnice (HABD):

Ciljna cona: opredeljeno območje na spodnji strani pestnice, katerega temperaturo nadzira HABD.

Ciljno območje: tlorisne dimenzije ciljne cone, tj. v ravnini XY.

Zaščitena cona: cona, v kateri so viri vročine, ki lahko vplivajo na vedenje HABD, na primer izpušni plini, izključeni ali toplotno zaščiteni.

Koordinate voznega parka: koordinate voznega parka iz slike 1 temeljijo na desnoročnem kartezijskem koordinatnem sistemu, v katerem leži pozitivna os X vzdolž vozila v smeri potovanja, os Z je usmerjena navpično navzgor, izhodišče pa je v središču osi kolesne dvojice. Os Y je prečna os.

Slika 1

Koordinate voznega parka

Kolesna dvojica: enota, ki je sestavljena iz: osi, dveh koles in njunih osnih ležajev ali para samostojnih koles, ki se nahajata na enakem vzdolžnem položaju, ter njunih ležajev.

Vir toplote: del voznega parka, katerega temperatura lahko presega temperaturo spodnje strani pestnice med obratovanjem, kot je vroči tovor ali izpušna cev.

2.   SIMBOLI IN OKRAJŠAVE

Za namene te priloge se uporabljajo naslednji simboli in okrajšave:

HABD	detektor pregretosti pestnice
IM	upravljavec infrastrukture (kot je opredeljeno v TSI)
LPZ	vzdolžna dolžina v mm zaščitene cone
LTA	vzdolžna dolžina v mm ciljnega območja
PZ	zaščitena cona
RST	vozni park (kot je opredeljen v TSI)
RU	prevoznik v železniškem prometu (kot je opredeljen v TSI)
TA	ciljno območje
TSI	tehnična specifikacija za interoperabilnost
WPZ	stranska širina v mm zaščitene cone
WTA	stranska širina v mm ciljnega območja
YPZ	stranski položaj v mm od središča zaščitene cone glede na središčnico vozila
XTA	vzdolžen položaj od centra ciljnega območja glede na središčnico vozila
YTA	stranski položaj od centra ciljnega območja glede na središčnico vozila

3.   ZAHTEVE GLEDE VOZNEGA PARKA

Ta oddelek vsebuje zahteve v zvezi z vmesnikom HABD za vozni park.

3.1   Ciljna cona

Ciljna cona je območje na spodnji površini pestnice, opredeljeno s presekom pestnice z virtualno kocko, katere vodoravno območje prečnega prereza pri uporabi koordinat voznega parka določajo dimenzije XTA in YTA. Vodoravno območje prečnega prereza virtualne kocke je zato skladno s tlorisnim območjem (tj. na ravnini XY) ciljne cone, ki se v tej prilogi imenuje ciljno območje.

3.2   Ciljno območje

Ciljno območje se v prostoru določi glede na dimenzije osi ter opredeljuje območje, v katerem se HABD lahko osredotoči na spremljanje temperature v pestnici. Slika 2 kaže položaj in najmanjše dimenzije ciljnega območja z uporabo koordinat voznega parka.

Slika 2

Dimenzije in položaj ciljnega območja (TA) v ravnini XY (gledano od spodaj)

3.3   Dimenzije ciljnega območja

Ob upoštevanju mehanskih toleranc ima ciljno območje:

—	stransko širino, WTA, ki je večja ali enaka 50 mm,

—	vzdolžno dolžino, LTA, ki je večja ali enaka 100 mm.

3.4   Položaj ciljnega območja v ravnini XY

V ravnini XY je središče ciljnega območja postavljeno na stransko razdaljo, YTA, glede na središče osi (ali središče para koles na enakem položaju), pri čemer je 1 065 mm manj ali enako YTA, YTA pa meri manj ali enako 1 095 mm. Na vzdolžni osi je središče ciljnega območja skladno z osno središčnico.

3.5   Zahteve glede vidnosti za ciljno območje

Vozni park je projektiran tako, da ni ovir med ciljno cono in HABD, ki bi lahko ogrozile ali preprečile osredotočanje HABD v ciljni coni in s tem preprečile merjenje termičnega sevanja.

Opomba

:

Cilj projektiranja pestnice za vozni park je doseči enotno razporeditev temperature v ciljni coni.

4.   OSTALE ZAHTEVE GLEDE MEHANSKEGA PROJEKTIRANJA

Za čim manjše tveganje, da bi HABD v svoje izračune vključil temperature iz vira toplote, ki se ne nahaja v pestnici, se vozni park projektira tako, da ostali viri toplote, na primer vroči tovor ali izpušni plini, niso neposredno ob ciljnem območju ali nad njim. Zato ni v zaščiteni coni, opredeljeni v tem dokumentu, nobenega drugega vira toplote.

Opomba 1	:	Če projektiranje voznega parka omogoča, da je v zaščiteno cono vključen vir toplote, ki ni pestnica, mora biti ta vir toplote toplotno ščiten, da se preprečijo napačni temperaturni izračuni HABD, ki spremlja njegovo termično sevanje.
Opomba 2	:	Zaščitena cona se ohranja za vse vozne parke, vključno na primer za vozni park z vmesnimi ležaji.

4.1   Zaščitena cona

Zaščiteno cono določa pravokotno območje, ki vključuje ciljno območje in se navpično razteza ter tako oblikuje virtualno kocko. Dimenzije kocke določata LPZ in WPZ v ravnini XY ter HPZ na navpičnih oseh. Slika 3 kaže možen položaj ciljnega območja v zaščiteni coni na podlagi koordinat voznega parka.

Ob upoštevanju mehanskih toleranc so dimenzije kocke zaščitene cone naslednje:

—	stranska širina, WPZ, je večja ali enaka 100 mm,

—	vzdolžna dolžina, LPZ, je večja ali enaka 500 mm,

—	navpična višina, HPZ, z izhodiščem v točki v ravnini XY neposredno nad HABD in koncem na višini ciljnega območja, toplotnega ščita ali vozila.

Položaj središča zaščitene cone v ravnini XY je naslednji:

—	v stranski smeri, YPZ = 1 080 mm ± 5 mm, izmerjeno glede na središče osi (ali središče para koles na enakem položaju),

—	v vzdolžni smeri je skladno s središčnico osi ± 5 mm.

Slika 3

Dimenzije zaščitene cone (PZ) v ravnini XY (gledano od spodaj) z možnim položajem ciljnega območja

5.   REFERENČNA PREGLEDNICA

Za namene sledljivosti je v ta dokument vključena referenčna preglednica s prvotnim prEN 15437.

Sklicevanje na oddelek dokumenta	Sklicevanje na oddelek prEN15437
1	3.0
2	4.0
3	5
3.1	5.1
3.2	5.1.1
3.3	5.1.2
3.4	5.1.3
3.5	5.1.4
4	5.2
4.1	5.2.1“